Tabor 03/2017

Tiskovina

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

revija Zveze tabornikov Slovenije

marec 2017, letnik LXII

Spoznavanje in varovanje narave

Pozdravljen, gozd!

Vpliv orientacijskega teka na okolje

Prost dostop do narave in taborništvo

Kolofon Glavna in odgovorna urednica Nina Medved (revija.tabor@taborniki.si) Urednik fotografije Matic Pandel (matic.pandel@taborniki.si) Urednica sklopa Igra Petra Grmek (petra.grmek@taborniki.si) Oblikovanje Igor Bizjak (igor.bizjak@taborniki.si) Lektoriranje Zala Šmid (zala.smid@taborniki.si) Spletna urednica Suzana Podvinšek (suzana.podvinsek@taborniki.si) Novinarji in sodelavci Jure Ausec, Barbara Bejek, Miha Bejek, Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Eva Bolha, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Tea Derguti, Mojca Galun, Tomaž Horvat, Martin Justin, Primož Kolman, Davor Kržišnik, Frane Merela, Katarina Miklavec, Jona Mirnik, Boris Mrak, Anja Novljan, Živa Novljan, Tadej Pugelj, Maša Pušnik, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Tomaž Sterniša, Domen Šverko, Nicolas Vanek, Blaž Zupančič.

Naslov uredništva revija.tabor@taborniki.si Kontakt za sponzorje, donatorje in oglaševalce v reviji Tabor Matic Stergar (matic.stergar@taborniki.si) Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana 01/3000-820, pisarna@taborniki.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana

Naša narava Skozi pisanje taborniških novinarjev je tokrat spregovorila potreba, ki je nisem povsem pričakovala, ko smo se pogovarjali o temi tega meseca. Ta potreba je vrniti se v naravo, v gozd. Kar po dolgi, mrzli zimi v resnici ni nič čudnega ... A čeprav med našimi taborniškimi PR-ovci pogosto slišimo: "Joj, da ne bi novinarji spet pisali o nas, kot da samo vozlamo, kurimo ognje - in hodimo v gozd!" je dejstvo, da nam gozd oziroma narava predstavljata dom. Zato jo raziščimo z medvedki in čebelicami (str. 8-11) ali gozdovniki in gozdovnicami (str. 12-13), podajmo se vanjo, da bi izboljšali svoje počutje (str. 20), premislimo, kaj nam pomeni (str. 22-23 in 28-29), kako se spreminja (str. 14 in str. 17) in kaj lahko storimo zanjo (str. 32-33). Ter nenazadnje, kaj storiti, ko do nje več ne moremo (str. 24-27) ...

Se vidimo doma!

Nina Medved,

urednica revije Tabor

Korajža vabi: V uredništvu smo pripravili anketo, s pomočjo katere bi radi ugotovili, kakšna se vam zdi revija Tabor, katere njene vsebine najraje prebirate in kakšni so vaši predlogi za njen razvoj. Anketa bo na voljo na spletnem naslovu bit.ly/anketa-o-reviji-Tabor do konca marca, saj si želimo zbrati odgovore čim več tabornikov (tudi mlajših!). Rezultate bomo nato javno predstavili. Uredništvo se vam že vnaprej najlepše zahvaljuje!

Zgodba z naslovnice Avtor fotografije: Matic Pandel

Tisk: Schwarz print d.o.o., Ljubljana

Pomladna kitaristka Tinkara

Naklada: 6950 izvodov

Zapotok, marec 2014

Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januardecember).

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792.

Tinkara kitaro je igrala, kot ponavadi se je smejala.

Mogoče pozabil reči sem hvala …

Bom naslednjič, ko bo nadaljevala.

ISSN 0492-1127

Dejavnosti ZTS sofinancirajo:

KAZALO / aktualno 3 15 Stric Nic svetuje / Pridobimo vodnika na svojo stran

Aktualno 4 Novice / Novice z zveze in Raziskujemo svoje možnosti 5 Novice / Zim, zim, zimovanja 6 Novice / Ustvarjalno in poučno 7 Novice / Pohodniško in radovedno Igra 8 Veščine / Pozdravljena, pomlad!

Pozdravljen, gozd!

Dogodivščina 12 Veščine / Taborniki v gorah 14 Širimo obzorja / Podnebne spremembe in Trump

Raziskovanje 16 Vihar v glavi / Testiraj svojo ustvarjalnost 17 Orientacija / Vpliv orientacijskega teka na okolje 18 Strupene rastline / Jesenski podlesek 19 Z ognjišča / Pečenica v testu 20 Varno v naravo / Ko te stres povabi na ples 21 Astronomija / Poiščimo planete 22 Taborniška skrinja / Modrost iz gozda Aktualno 24 Tema meseca / Prost dostop do narave?

28 Intervju / Miha Logar 30 Stran vodstva ZTS / Taborniški center Bohinj, Natečaj Prostovoljec leta, 36. Skupščina ZTS

31 Strokovno / Nov način financiranja območnih taborniških organizacij 32 Strokovno / Naj lokalno delovanje vpliva na boljši svet 34 Mednarodno / Predstavljamo vodje odprave Svetovni skavtski jamboree 2019 35 Aktualno / Nova znanja in žur za vodnike gozdovnikov 36 Aktualno / Po nove ideje na Feštival 2017 38 Reportaža / Izpolnjevali smo skrite želje 39 Od rodov / Veliko skupnega imamo gasilci in taborniki, Tabornik je pripravljen pomagati 40 Od rodov / Juhuhu, zimovanje je tu! in Simpozij na Pokljuki

41 Od rodov / Odporne želve zimujejo in Taborniški trišolski turnir 42 Od rodov / Naj prostovoljno društvo in Oddaja prostora TC Ribno Razvedrilo 43 Strip o Lisjakih / Lisjaki in prijateljski vozel 44 Knjigožer in filmoljub / Frančiška 44 Pravopisna drobtin'ca / Imena praznikov 45 Pesmarica / Gremo se igrat boga Aktualno 46 Koledar akcij 47 Zadnja plat

4

/ NOVICE

Besedilo: Uredništvo

Radodarna zima

Letošnja zima ni varčevala s snegom, ki je pri tabornikih zelo dobrodošel. Zimske veščine smo osvajali kot po maslu in zimovanja so se vrstila po tekočem traku.

Člani RDV so se na zimovanju v antični Grčiji pripravljali na Gotik. Foto: Dajana Trifunovič

Novice z zveze

Raziskujemo svoje možnosti

Zima je poleg snega prinesla lepe novice: izbrali smo nove vodje odprave na naslednji jamboree, ki bo leta 2019 v Združenih državah Amerike. To so trije taborniki, ki jih dobro poznamo: Uroš Burič, Jasna Vinder in Emil Mumel.

Na drugem in tretjem posvetu o delovanju taborniškega centra Bohinj so taborniki ugotovili, da je potrebno vpeljati prehodno obdobje med trenutnim delovanjem in v celoti izvršenim poslovnim konceptom, ki smo ga izbrali, ter debatirali o programskih vsebinah, ki jih bo center nudil.

Taborniki smo pripravili predstavitev naše dejavnosti na povabilo Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije. To vabilo kaže, da nas sorodne mladinske organizacije prepoznavajo kot pomembne partnerje na področju mladinskega dela ter da se želijo od nas učiti.

Megamodul je v začetku februarja z do konca polnimi kapacitetami usposabljal kuharje, videaste, oblikovalce, animatorje, gospodarje in letos prvič tudi - PR-ovce. Udeleženci so se prek spleta javili s posnetkom v živo in to v obliki kreativnega izdelka, trenutno zelo popularnega izziva izložbenih lutk (mannequin challenge).

Februarja je potekala tretja vikend delavnica za RR-e v sklopu TAPOS-a. V vlogi mentorjev sta nastopila predstavnika partnerskih organizacij projekta Rok Capuder iz Zavoda 404 in Lenka Puh, predsednica zadruge eTRI, direktorica podjetja Jazon d.o.o. ter tabornica. V soboto so si udeleženci zamislili izdelek oz. storitev ter zanju izdelali preprost poslovni načrt.

V nedeljo so se posvetili različnim temam, povezanim z delom: kaj je zadružništvo, čemu trajnostni razvoj, kaj pomeni odgovornost do načrtovanja kariere, kakšne so značilnosti zavoda, ki je udeležence najbolj zanimal, ter drugih oblik dela in pravnih oblik.

Udeležence je obiskal dr. Tomaž Erzar, da bi jim podal povratno informacijo na njihovo rabo orodja Spoznaj se, ki ga je razvil za naš projekt. Vaje v orodju se vsakodnevno rešuje osem tednov zapored, februarja so bili na polovici. Personalizirani grafi, izdelani na podlagi njihovih vnosov, so jim dali vpogled v njihovo čustvovanje skozi pretekle tedne ter v to, kako pozitivno dojemajo vsakodnevno dogajanje.

Korajža sporoča: Rok za oddajo prispevkov za aprilsko številko je v sredo, 29. marca!

Zim, zim, zimovanja Zimovanja so mali vrhunci leta, ki nam pomagajo zdržati do poletja. Nekateri so jih združili s pustom: Rod zelenega Pohorja Lovrenc Pohorju je na Šmartnem na Pohorju pustoval, pekel ribe in palačinke. V Zapotoku nad Igom se je s krofi sladkal Rod stražnih ognjev Kranj, izdelovali so makete skice terena iz modelirne mase, igrali so Kimove igre in plezali. V Šebreljah so na pustnem zimovanju v Rodu kranjskega jegliča Spodnja Idrija izdelovali sveče in švedske bakle ter postavljali bivake.

Nekatere lokacije so posebej zanimive za tabornike: na Paškem Kozjaku sta zimovala Rod Podkovani krap Ljubljana in Rod Mrzli studenec Mislinja. RPK-jevci so risali velikansko skico terena, njihovi vodniki so ta mesec tudi darovali kri, medtem ko je RMS-jevce na zimovanju obiskal Aladin z letečo preprogo. Na Kovk so šli v Rodu Mladi bori Ajdovščina ter Rodu Odporne želve Anhovo. Mladi bori so kočo preobrazili v vesoljsko ladjo, spoznavali vesolje, se šli pantomimo in prejeli kopico novih rutic. ROŽ-evci so osvajali veščine, spoznavali delovanje holograma ter plesali.

Drugi so poleg zimovanj pripravili še doživetja za PP-je: Rod zelenega Žirka Žiri je zanje pripravil sprejem s pobegom iz sobe, igranjem zgodbe o kralju Matjažu, nočno orientacijo in praktičnim preizkusom, vse za rutico! Rod kraških j'rt Sežana je na PP+ zimovanju obnavljal orientacijsko znanje,

Na Pokljuki so zimovali Pokljuški rod Zgornje Gorje, Rod dobre volje Ljubljana in Rašiški rod Šmartno (na sliki). Foto: Polona Koželj

NOVICE / aktualno 5

V Pernicah so člani RBP Muta izvajali eksperimente in izdelovali skulpture iz snega. Foto: Arhi v RBP

medtem ko so Rod Stane Žagar - mlajši Kranj, Rod Bičkova skala Ljubljana in Rod Jezerski zmaj Velenje motivirali vodnike. Rod Lilijski grič Pesje je najprej z vikend druženjem kluba PR praznoval 3 rojstne dneve in nato skupaj z Rodom Hudi Potok Šmartno ob Paki, Rodom Lilijski Grič Pesje ter Rodom Mrzli studenec preživel odlično skupno zimovanje.

Tudi sicer je bilo pestro. Rod Zelena Rogla Zreče je na Skomarju otroke učil peke palačink in z barvo okrasil dolgočasne obešalnike (ter dobil rutice!).

V zasneženih Gorah nad Hrastnikom so zimovali v Rodu Polde Eberl - Jamski, jezdili so konje in se lopatkali. Z dobrotami, ki bi bile primerne za oddajo Gostilna išče šefa, sta tabornike Rodu belega konja Slovenske Konjice razvajala kuharja, spoznavali so ZTS. Veščine kotličkanja na ognju so osvajali v Rodu gorjanskih tabornikov Novo mesto in še zavzeli plezalno steno. V Čepovanu so se kot vohuni pomerili taborniki Rodu sivih jelš Trebnje, sodelovali so v strateški igri Krava, si ogledali film Ne joči, Peter ter osvajali veščine. Na Joštu so iskali zlato v Rodu zelenega Jošta Kranj, podali so se na nočno orientacijo, streljali z zračno puško in izdelovali pručke.

V Podcerkvi so peli taborniške pesmi in lovili lisico člani Rodu Jezerska ščuka Cerknica. GG-ji in starejši člani Rodu soških mejašev Nova Gorica so zimovali v Kočevskem Rogu, medtem ko so na zimovanje Rodu Ukročena reka Maribor taborniki odpotovali kar s časovnim strojem!

6

/ NOVICE V Rodu Črnega mrava Ljubljana so postavljali ognje in lovili lisico. Na Tojzlovem vrhu so MČ-ji Rodu II. SNOUB Ljubo Šercer posneli izziv izložbenih lutk, na zimovanju so tudi izdelali bunker in vadili prvo pomoč. V Dolah pri Litiji so člani Rodu Srnjak Logatec obiskali oglarsko domačijo, GG-ji so iskali kontrolne točke in MČ-ji skozi strateško igro spoznavali človeško telo. Nekateri so na krstu prejeli novo taborniško ime.

Na Koroškem so taborniki znova združili moči: Rod koroških jeklarjev Ravne na Koroškem je s podružnico iz Podvelke ter Rodom Severni kurir Slovenj Gradec preživel odličen vikend na Strojni, vadili so prvo pomoč in kuhali. Zimovali so tudi nekateri drugi rodovi: Rod puntarjev Tolmin, Rod trnovskih regljačev Ljubljana, Kobanski rod Selnica ob Dravi, Rod zelene sreče Železniki. Nekateri so žal zaradi premajhnega števila prijav morali zimovanje odpovedati.

V Parku vojaške zgodovine v Pivki si je Rod jadranskih stražarjev Izola ogledal vojna letala in tanke, nekajkrat večje od njih! Foto: Tina Marič

GG-ji RSR Kočevje so izdelovali odtise živalskih sledi, tako ustvarili rodovo zbirko in zase naredili obeske za rutko.

Foto: Arhiv RSR

Z murni so pust obeležili v Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica. Foto: Maja Črnigoj

Ustvarjalno in poučno Februar je bil priložnost za učenje: neformalna Koroška zveza tabornikov je na Muti zbrala visoko število udeležencev za KOTL iz vse Koroške in utrjevala orientacijsko znanje. Kroki so se učili risati v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana, prvo pomoč je utrjevalo vodstvo Rodu Louis Adamič Grosuplje. Veščine so na posebni akciji osvajali v Rodu svobodnega Kamnitnika Škofja Loka.

Drugi so pripravili domišljijske akcije: Rod II. grupe odredov Celje je na Cirkusu tabornikusu MČ-je učil čarovniških trikov in gostil klovna. GG-ji so na strateški igri najboljših taborniških vitezov uspešno premagali črnega viteza. Na Trišolskem turnirju so se pomerile ekipe Rodu kraških viharnikov Postojna.

Mimogrede, njihovi PP-ji so šli smučat. Medtem so v Rodu Samorastniki Ljubljana lovili zvitega lisjaka in iskali zaklad. RLG-jevci so pust praznovali v domu krajanov Pesje.

Tudi koristni so bili taborniki: Rod Črnega mrava je v lokalni skupnosti organiziral delavnico izdelovanja ptičjih gnezdilnic. Taborniki Rodu skalnih taborov Domžale so se odpravili na Oklo, kjer so se udeležili slovesnosti v spomin padlim med 2. svetovno vojno.

Vodniki Rodu bistriških gamsov Kamnik so darovali kri. Medtem so blazine za spanje Rodu Tršati tur Ljubljana dobile nove prevleke, mmm!

Drugi so izkoristili prednosti snežene pokrajine: v Kokrškem rodu Kranj, Rodu Sivega volka Ljubljana in Rodu svobodnega risa Kočevje so se sankali. Risi so dobili tudi obisk iz obljubljanskega območja, z MČ-ji so odkrivali živalski svet, z murni ustvarjali pustne maske.

NOVICE / aktualno 7

Pohodniško in radovedno Pričenjajo se prvi občni zbori, ki jih morajo rodovi izvesti pred oddajo letnega poročila konec marca.

22. februarja smo praznovali dan ustanovitelja. Veliko rodov je dan obeležilo z mislijo lorda Baden-Powlla, ki so jo objavili na družabnih omrežjih. Kulturni praznik so bolje izkoristili: mlajši člani Rodu dveh rek Medvode so šli v gledališče in muzej, Rod koroških jeklarjev Ravne na Koroškem se je odpravil v Koroški pokrajinski muzej, Rod zelenega Žirka Žiri je večer praznoval s katoliškimi skavti iz stega Radovedni orli. Tema druženja so bili Havaji. Zabavali so se tudi starejši člani Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica, ki so se poslovili od svoje Petre, saj kot prostovoljka odhaja na Portugalsko za devet mesecev.

Kaj lepšega kot suhe dni izkoristiti za pohod? Na Ratitovec so se vzpeli taborniki Rodu Črnega mrava.

Fotka meseca Blatovanje in dogodivščine v stilu Harryja Potterja (in rutice) so navdušili Rod bistre Savinje Šempeter. Foto: Oskar Kandare PP-je, RR-e in grče Rodu gorjanskih tabornikov je čakal tradicionalni pohod na Gorjance, kjer so v žlahtne vijolične rutice odeli nekaj članov, mmm.

Rod morskih viharnikov Portorož se je peš odpravil iz Lucije v Piran. Tam so obiskali akvarij in raziskali podvodni svet našega morja. Drugi so za potovanje morali uporabiti avtobus, saj je bila pot predolga. Rod skalnih taborov je MČ-je peljal na Bled, izpopolnjevali so drsalne veščine in obiskali blejski grad. Tehniški muzej v Bistri je razveselil Zmajev rod Ljubljana, Minicity in animiran film tabornike Rodu aragonitnih ježkov Cerkno. Rod Bičkova skala se je podal vse do Gradca. Taborniki so bili navdušeni nad tamkajšnjo čokoladnico!

Korajža pojasnjuje: Novice pripravimo v uredništvu tako, da povežemo informacije, ki nam jih pošljete na revija.tabor@taborniki.si. Rodove propagandiste zato prosimo, da nam v sporočilu povzamete vaš mesec: zabeležite imena akcij, komu so bile namenjene in v dveh povedih opišete, kaj se je dogajalo. Pošljite novičko za rubriko Od rodov, ki naj bo dolga 1300 znakov s presledki.

Taborniški fotografi ste vabljeni, da z nami delite vaše fotografije. Prav tako vabimo vse tabornike k pošiljanju pisem bralcev - pišete lahko o aktualnem taborniškem dogajanju in drugih polemikah, ki bi jih radi delili s taborniki. Dolžina takšnega pisma naj bo do 3000 znakov s presledki. Uredništvo Tabora se vam lepo zahvaljuje!

8

/ VEŠČINE

POZDRAVLJENA, POMLAD! POZDRAVLJEN, GOZD!

Besedilo in slike: Petra Grmek Vir: Publikacija Gremo v naravo! - Neguj gozd, neguj sebe.

Marec je - mesec, ko na vrata potrka pomlad in nas zvabi na plano. Na vrt, na travnik ... v gozd!

Seveda ni nič boljšega kot spoznavanje gozda in njegovih prebivalcev v čisto pravem gozdu, v zavetju doma pa se lahko skozi igro skupaj s taborniškimi prijatelji ogrejete za raziskovanje ali le utrdite pridobljeno znanje s terena.

VEŠČINE / igra 9

10

/ VEŠČINE

Za uspešno igranje potrebujete: • •

igralno kocko, figurice nadomestite z gozdnimi plodovi ali z drugimi tam najdenimi zakladi, • pisala, • lističe.

Imate vse našteto? Postavite se na prvo igralno polje in ... igra se lahko prične! Prvi vrže kocko igralec, ki praznuje rojstni dan spomladi, ostali mu sledijo po običajnem vrstnem redu. Za premikanje po igralnih poljih mečete kocko, ko pridete na polje z vprašanjem, pa morate izbrati odgovor, da se lahko premaknete.

Kakšna pravila veljajo pri premikanju po poljih z vprašanji? S seznama preberite vprašanje pod številko, zapisano na igralnem polju, in možne odgovore nanj. Odloči se za najprimernejšega izmed njih ter nato v legendi odgovorov skupaj preverite, za koliko polj se lahko premakneš! Vsakič, ko s figurico prečkaš začetno polje, naj ti soigralec na listič nariše list gozdnega drevesa, ki si ga je izbral na začetku igre - zmaga tisti, ki najprej zbere "liste" vseh preostalih igralcev. Bi znal te liste nabrati tudi v gozdu?

Pa še namig - ko se vprašanj naveličate, skupaj z vodnikom pripravite nova in tako spoznajte še kakšno novo dejstvo o gozdu.

SEZNAM VPRAŠANJ Gozd je ... a) veliko dreves. b) območje, na katerem rastejo raznolika drevesa. c) celota tamkajšnjih rastlin in živih bitij.

Odmrla drevesa v gozdu so ... a) odveč, saj onemogočajo rast novim rastlinam. b) skladišče hranilnih snovi in vode. c) dobro kurivo.

Gozdne rastline večino hranil prejmejo ... a) od odmrlih rastlin. b) iz tal. c) z gnojenjem.

Mednarodni dan gozdov praznujemo ... a) 12. marca. b) 1. aprila. c) 21. marca.

V gozdu je ... a) čez dan in poleti topleje kot v okolici. b) čez dan in poleti hladneje kot v okolici. c) čez dan hladneje kot v okolici.

V kateri skupini se skrivajo 3 plodovi gozdnih dreves? a) storž, žir, goban b) žir, želod, češnja c) storž, marelica, želod

Drevo je odraslo, ko ... a) doseže končno višino in raste predvsem še v debelino. b) postane dom za vsaj 3 različne živalske vrste. c) je najprimernejše za posek.

Gozd nas med drugim ščiti pred ... a) požari in poplavami. b) plazovi. c) viharji.

Gozdove ogrožajo ... a) požari in žuželke. b) poplave in požari. c) mrzle zime in topla poletja.

VEŠČINE / igra 11

Toda pozor! Število pik na kocki vam ne pove, za koliko polj se premaknete - za to si oglejte spodnjo legendo: 1 pika: POMLAD je in ker v gozdu vse brsti, se premakni za 2 polji naprej!

2 piki: POLETJE je, v bujni senci gozdnih dreves vse vrvi - tudi ti se premakni za 1 polje naprej.

3 pike: JESEN je, toda gozd in njegovi prebivalci še ne počivajo - skrbno se pripravljajo na prihajajoče zimske mesece. Pomagaj jim pri pripravi ozimnice in se premakni za 1 polje naprej.

4 pike: ZIMA ... v gozdu je vse tiho in mirno.

Odpočij si tudi ti in počakaj na istem polju.

5 pik: ŽLEDOLOM! Veliko dreves je poškodovanih, zato bo njihova rast v prihodnje otežena. Premakneš se za 1 polje nazaj.

Legenda odgovorov: Premakni se za 2 polji naprej: 1C, 2B, 3B, 4C, 5B, 6B, 7A, 8B, 9A, 10C, 11B, 12A, 13C, 14A, 15A. Premakni se za 1 polje naprej: 1B, 2C, 3A, 4A, 5C, 6C, 7B, 8C, 9B, 10A, 11C, 12C, 13A, 14C, 15B. Ostani na istem polju: 1A, 2A, 3C, 4B, 5A, 6A, 7C, 8A, 9C, 10B, 11A, 12B, 13B, 14B, 15C.

6 pik: POŽAR!!! Gozd bo potreboval še veliko časa, da si opomore - premakni se za 2 polji nazaj.

Katera od naštetih drevesnih vrst ima sestavljene liste? a) javor b) bukev c) jesen Pred nevarnimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, se najbolje zaščitimo s ... a) primerno prehrano, zaščitnimi sredstvi in veliko gibanja. b) cepljenjem, zaščitnimi sredstvi in primerno opravo. c) cepljenjem in dobro obutvijo.

V Sloveniji za dobro stanje gozdnih dreves skrbijo predvsem ... a) lastniki gozda in gozdarji. b) gozdarji in gasilci. c) lovci in gozdarji.

Večina semen, ki padejo na gozdna tla, ... a) vzklije, a le nekatera zrastejo v drevesa. b) vzklije in zraste v drevesa. c) pojedo živali, nekatera propadejo, nekatera pa tudi vzklijejo.

Gozd od zunaj prejema energijo ... a) s sončnimi žarki. b) s strelami. c) z vodotoki.

Izberi skupino iglavcev, v kateri se skriva drevo, ki mu iglice pozimi odpadejo. a) bor, jelka, macesen, tisa b) smreka, jelka, tisa, bor c) tisa, smreka, jesen, macesen

Tina si obuva gojzarje: Z mojimi MČ-ji bomo vso pomlad preživeli v gozdu, zdaj, ko se narava živahno prebuja. Osvajamo namreč veščino Prijatelj gozda!

12

/ VEŠČINE

Taborniki v gorah Besedilo in fotografije: Matej Ogorevc

Taborniku razlagati, kako v gore ... ni tako lahko. Vsaj do gozdne meje si namreč planinci in taborniki delimo isti življenjski prostor.

Seveda s to razliko, da planinci navadno poudarjamo dolžinske in višinske dimenzije, taborniki pa se, vsaj po meni skromnih poznanjih, raje zadržujete na bolj omejenih površinah. Pa je temu res tako?

Kar nekaj vas je takih, ki bi radi spoznali tudi višinsko dimenzijo našega prostora. Kako to storiti skupaj s svojim rodom? Ni tako težko, kot si morda mislite, je pa vseeno potrebno biti pozoren na marsikaj.

Gremo na Plešivec Torej ... kaj vse mora storiti Miha, da popelje svoj rod na Plešivec nad Bohinjskim jezerom? Predvsem mora najprej izbrati primeren cilj. Za murne je dovolj že sprehod po dolini Voj, medvedki in čebelice bodo zadovoljni s ciljem na Vogarju, GG-ji pa bi morali brez večjih težav stopiti na sam vrh. Popotniki in popotnice lahko naredijo že pravo popotovanje po okoliških planinah in s tem dodobra podaljšajo izlet.

Skratka, s primernim ciljem lahko nadobudno mladež navdušimo ali pa jo popolnoma zatremo ter ji tako priskutimo vsakršno nadaljnje planinsko udejstvovanje - a si slednjega načeloma ne želimo.

Izberimo pravo pot Ko Miha izbere cilj, mora nato poiskati primerno pot do cilja. Dolžino in strmino poti mora prilagoditi starosti udeležencev. Če je le mogoče, naj izbere pot, ki je zanimivejša. Ki vodi mimo naravnih ali kulturnih znamenitosti, gorskega studenca, planine ... Naj ne

bo hoja edini poudarek izleta - nihče nima veselja cel dan samo gledati v tla, tam ni veliko zanimivega.

Planinska oprema Miha je planinec, ki se na pot poda pravilno oblečen in obut. Udobna športna oblačila ter kvalitetna visoka obutev mu omogočijo sproščeno in neovirano gibanje. Ker bi rad obdržal cela kolena, izbere dolge hlače, za cele gležnje pa visoke gojzarje z narebrenim podplatom. Nizki pohodni čevlji in raznorazne trail superge niso visoko na seznamu priporočene opreme - v taki obutvi lahko namreč precej hitreje pride do zvina gležnja kakor pri klasičnih gojzarjih. Še toliko bolj, če noge niso navajene tovrstne nizke obutve.

Kaj pa ostala oprema? Nekam jo mora Miha pospraviti - v nahrbtnik, kakopak. In to ne v katerega koli! Predvsem naj izbere nahrbtnik in ne šolske torbe, bog ne daj celo torbe za čez ramo. Naramnice morajo biti široke, da ga ne režejo. Hrbet naj omogoča dihanje, predvsem pa naj bo ustrezno velik. Hrbtišče ne sme pogledovati čez ramena, niti ne sme viseti pod ritjo - v nasprotnem primeru nosimo naritnik.

Vsekakor mora biti nahrbtnik dovolj velik za vse, kar na izletu zares potrebujemo. Torej za malico in pijačo, rezervno majico, prvo pomoč, planinski dnevnik, čelno svetilko, zemljevid in kompas, robčke ali toaletni papir, rokavice in kapo (tudi poleti!) ter tudi za vsa oblačila, ki jih imamo ob pričetku hoje na sebi in jih bomo slekli, ko se ogrejemo.

VEŠČINE /

Izlete skrbno načrtujmo Dan ali dva, pozimi pa še nekaj dni dlje pred samo izvedbo izleta mora Miha spremljati vremensko napoved ter tudi aktualno vreme. Kaj mu pomaga sončno vreme, če bo rod pognal do kolen v blato, ki je posledica teden dni trajajočega deževja? Pa tudi zaradi morebitnega dežja izleta ni treba odpovedati - Miha naj raje izbere deževno različico. Morda zgolj vzpon do Vogarja ali sprehod okoli jezera ali po dolini Voje.

Obstaja velika možnost, da bo iz tega nastala zgodba, ki si jo bodo mladi taborniki še dolgo pripovedovali ob tabornem ognju.

dogodivščina 13

Izmenjajte si izkušnje, doživetja, vtise, slabe in pozitivne strani izleta. Tako spoznamo, kako naši člani dojemajo svet, kar nam bo vsekakor pomagalo pri organizaciji naslednje planinske avanture.

Najprej v knjižnico Za vse, ki bi želeli svoj rod popeljati v gorske višave, predlagam, da v roke najprej vzamete Planinsko šolo ali Vodniški učbenik. To sta nekakšna planinska učbenika, v katerih boste našli napotke za varnejše in tudi bolj doživeto obiskovanje nam planincem tako ljubega gorskega sveta!

Vodja poti naj gleda naprej in nazaj Ne glede na pot, starost skupine, vremenske okoliščine in opremo mora Miha kot vodja skupine slednjo ves čas spremljati. Kakor je treba pri vožnji pogledovati v vzvratno ogledalo, tako je treba spremljati dogajanje za našim hrbtom tudi na planinskem izletu. Velika umetnost je izbira prave hitrosti hoje: velja nenapisano pravilo, da je hitrost skupine prava takrat, ko se pogovarja zgolj peščica ljudi. Če se za vodnikom govori kot po tekočem traku, smo verjetno prepočasni, a če za seboj uzremo zabuhle obraze v odtenku kuhanega raka, moramo hitrost hoje zmanjšati ter po potrebi tudi za nekaj minut postati.

Naš Miha naj se na kateri koli izlet dobro pripravi.

Dobro naj pripravi tudi skupino - naj si skupaj ogledajo potek poti na zemljevidu, določijo potrebno opremo, postanke na poti ... Če se na izlet odpravijo v sklopu tabora, naj skupaj pripravijo tudi nahrbtnike.

In po končanem izletu? Sledi analiza - v miru in brez hitenja, ob kozarcu soka ter koščku dobrote.

Vid osvaja veščine: S pomočjo Matejevih nasvetov, ki je planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje, lahko osvojite tudi veščino Poznavalec gora.

14

/ ŠIRIMO OBZORJA

Podnebne spremembe in Trump Besedilo: Martin Justin, fotografija: Nina Medved

20. januarja 2017 je položaj ameriškega predsednika, eno najpomembnejših političnih funkcij na svetu, prevzel Donald J. Trump. To ima lahko vsaj eno objektivno slabo, celo usodno posledico Trump namreč ne jemlje resno podnebnih sprememb.

Poleg tega naj bi bilo 9 od 10 najtoplejših let zadnjih dveh stoletij izmerjenih po letu 2000. Še najbolj zgovorne so ugotovitve Visokega komisariata Združenih narodov za begunce: od leta 2008 je moralo zaradi naravnih nesreč domove zapustiti povprečno 26,4 milijona ljudi na leto.

In Trump?

Imamo problem Spreminjanje podnebja in globalno segrevanje sta namreč po mnenju večine strokovnjakov ena najresnejših problemov, ki jih bomo morali rešiti v naslednjih petdesetih letih. Ameriška vesoljska agencija Nasa že več kot deset let natančno zbira podatke o podnebju in nekatere ugotovitve, ki jih lahko najdemo na njihovi spletni strani, so precej zastrašujoče.

Pri Nasi so na primer izmerili, da Antarktika že od leta 2002 na leto povprečno izgubi 118 gigaton ledu (približno toliko skupaj tehta 11 in pol milijard Eifflovih stolpov), Grenlandija pa še dvakrat več.

Povprečna morska gladina naj bi se že 25 let dvigovala za približno 3,4 milimetra na leto, a že zdaj poplave predstavljajo 43 % odstotkov vseh naravnih nesreč.

Amerika ima kot druga največja proizvajalka ogljikovega oksida in kot največja gospodarska sila na svetu seveda pomembno vlogo pri reševanju težav, povezanih z okoljem. In zdaj je njen predsednik postal človek, ki je rekel, da je globalno segrevanje zarota Kitajcev, ki hočejo uničiti ameriško gospodarstvo. In večkrat zatrdil, da ne verjame, da je globalno segrevanje posledica človeške dejavnosti. Da znanstveniki lažejo.

Trump je sicer rekel mnogo stvari, a dovolj zgovorna so tudi njegova dejanja: kmalu po prevzemu funkcije je Agenciji za varstvo okolja zamrznil vsa sredstva in pogodbe ter za predsednika agencije postavil človeka, ki je tudi sam skeptičen do globalnega segrevanja.

Predvsem so problematične Trumpove napovedi, da bo ignoriral pariški sporazum, s katerim se je decembra lani večina večjih gospodarstev zavezala k upoštevanju strogih pravil, s katerimi bi zmanjšali vpliv industrije in kmetijstva na okolje.

Sploh najslabše pri vsem tem pa je, da teh problemov ne moremo več rešiti z ločevanjem odpadkov in zapiranjem pipe med umivanjem zob (čeprav je vse to še vedno pomembno!). Podnebne spremembe so morda največji izziv, s katerim se bo moralo soočiti človeštvo v naslednjih desetletjih, in nujno je, da to spoznajo tudi ljudje z močjo in denarjem.

Vid se izobražuje: O pariškem sporazumu sem našel veliko uporabnih pojasnil v januarski številki revije Tabor iz lanskega leta. Našel sem jo na www.taborniki.si/arhiv-revije-tabor.

STRIC NIC SVETUJE /dogodivščina 15

Pridobimo vodnika na svojo stran Besedilo: Stric Nic, slika: Maša Pušnik

Vsak izmed nas se je že znašel v vlogi, ko je vodnik zahteval, da gremo delat. Kako se temu izogniti, si preberi v nadaljevanju.

Vsi poznamo občutek, ko z veseljem pridemo na vodov sestanek, a se nam ne da že desetič v tem letu postavljati bivaka. Priporočam, da se ''stiskanja'' vodnika lotite po naslednjih stopnjah.

1. Pogovor Vodniku poskušajte na racionalen način razložiti, da po vašem mnenju ni bistvo taborništva znati v nekaj sekundah postaviti bivak. Bodite pripravljeni in vodniku ponudite kakšno alternativno dejavnost, kot je na primer lokostrelstvo. V tem koraku govorite spoštljivo in poskušajte vodnika obrniti, prepričati z dobrimi argumenti.

2. Jamranje Če vaš vodnik ni razumel pogovora iz prve točke ali pa si želi zmage na mnogoboju, lahko začnete z jamranjem. Vedno, ko bo vodnik oznanil postavljanje bivaka, lahko s srednje glasnim vzdihom pokažete, da vam je aktivnost že odveč. Kakor vas vidim, jamranje obvladate veliko bolje od mene, tako da vam tukaj ne bom preveč solil pameti.

3. Akcija V kolikor ni pomagala nobena izmed prejšnjih točk, sta možnosti dve. Morda vodnik resno hoče, da dosežete na mnogoboju zelo dober rezultat, a se ne zaveda, da brez vašega aktivnega sodelovanja, to

ne bo mogoče. Možno je tudi, da imate zelo slabega vodnika, ki se na vodove sestanke ne pripravlja in ponavlja najbolj osnovno taborniško dejavnost. V obeh primerih morate vodniku z dejanji povedati, kaj si vi želite. Pri tej točki boste morali sodelovati z vsemi člani voda, saj lahko le skupaj kaj dosežete. Za začetek lahko skrijete opremo za postavitev bivaka. Pazite le, da se oprema ne bo poškodovala in da bo po koncu sestanka vrnjena nazaj na svoje mesto.

4. Stavka Naj tukaj poudarim, da gre res za skrajen ukrep oziroma skrajno možnost, ki jo uporabite samo, če nobena izmed prejšnjih ni delovala. Na stavko se je treba pripraviti. Dobite se vsaj eno uro pred sestankom in skupaj naredite transparente. Pazite le, da na njih ne bo pisalo nič žaljivega in nespoštljivega. Primerne parole za transparent so lahko: "Naj bivake postavijo vodniki sami! Za spanje pod milim nebom! Ne bomo več zabijali klinov!"

Ko pridete na sestanek, vodniku razložite, zakaj stavkate in kako bo potekal današnji sestanek. V vodu izberite pogajalca, ki se bo v vašem imenu lahko pogajal z vodnikom in tako poskrbel, da bodo vaše zahteve v največji meri dosežene. Nikakor pa se ne derite in ne uporabljajte nasilja, saj potem stavka ne bo dosegla svojega učinka!

V prejšnjih dveh številkah smo obdelali probleme, povezane s simpatijami. Če imate še kakšno vprašanje o pristopu do izbranke ali izbranca oziroma kakšno drugo tegobo, ki vam ne da miru, mi pišite na revija.tabor@taborniki.si.

16

/ VIHAR V GLAVI

Testiraj svojo ustvarjalnost Besedilo: Davor Kržišnik - Jolbe

Spoznaj se in reši tri vaje za preverjanje ustvarjalnosti. Vse, kar potrebuješ, je list papirja, pisalo in nekaj časa.

1. Guilfordova vaja divergentnega mišljenja Divergentno mišljenje ali odprt način mišljenja se razlikuje od razumskega, linearnega mišljenja, ki ga uporabljamo, da pridemo do "pravega" sklepa.

Divergentno mišljenje, ki je srce kreativnega mišljenja, uporablja raziskovanje in igrivost za iskanje vseh možnih alternativ. Divergentno mišljenje dopušča več različnih in hkrati pravilnih rešitev.

Pa poskusimo: poglej okoli sebe in si izberi predmet, recimo sponko za papir, in na papir zapiši različne načine uporabe. Poskusi tudi z drugimi predmeti.

Rok svetuje: Nekaj več oddaljenih asociacij najdeš v angleščini na www.remote-associates-test.com.

3. Torranceov test ustvarjalnega mišljena To je zelo enostaven test. Vzemi si 5 minut časa in dopolni nepopolne slike. Humor in nakazana zgodba kažeta na razvit ustvarjalen um.

2. Oddaljene asociacije Za reševanje tega testa boš uporabil konvergentno mišljenje, ki temelji na uporabi linearne logike, saj boš poskušal problem rešiti na logičen način. Vse misli pri konvergentnem mišljenju so usmerjene k eni sami rešitvi problema.

Tri besede so povezane z eno samo, četrto besedo.

Tvoja naloga je, da najdeš četrti besedi za spodnja sklopa.

Alpe - nož - ura Polica - branje - konec Pri reševanju ugank tudi uporabljaš konvergentno mišljenje:

Gospodična zelena na robu bazena je športnica prava, ki najboljše v prsnem slogu plava. Štiri noge ima, a hoditi ne more, ne zna. Kaj je to?

Golum je Bilbu Bogataju v Tolkienovi knjigi Hobit zastavil to uganko:

"Ne vidiš je, ne čutiš je, ne slišiš je, ne vohaš je.

Za zvezdami leži in pod gorami, najdeš jo v vsaki prazni jami. Prva pride, vsemu sledi, življenje konča, smeh zagreni."

Veš odgovor?

Vrnimo se k začetku in na Torranceov presenetljivi odgovor. Z njim je pokazal, da imamo po eni strani ljudi, kot je Picasso, po drugi strani pa humor, ki se ga priučimo. Naučimo se lahko prepoznavati nepričakovane zasuke, povzemanje na višji ravni. In kje si ti dosegel oz. dosegla najboljši rezultat?

Odgovori na vaje oddaljenih asociacij: Švica, knjiga, žaba, miza, tema.

Ko so ameriškega psihologa dr. Ellisa Paula Torrancea vprašali, ali je ustvarjalnost prirojena ali naučena, je odgovoril: "Da."

ORIENTACIJA /

raziskovanje 17

Vpliv orientacijskega teka na okolje Besedilo: Jona Mirnik, fotografije in sliki: Daniel Lebar

Taborniki vedno veselo poudarjamo, kako radi se gibamo v naravi. Čeprav analiz stanja katerega izmed taborniških tekmovanj ni, lahko povlečemo vzporednice z orientacijskim tekom, kjer je bilo narejenih kar nekaj raziskav, kako večja tekmovanja vplivajo na naravo.

Prednosti orientacijskega teka so v tem, da za tekmovanje ne potrebujemo nobenih stalnih objektov. Potrebujemo zgolj kontrolne točke, označene s kontrolno zastavico, na večjih taborniških tekmovanjih še šotor ali modularni šotor (tudi členar, štabec). Podobno velja na večdnevnih tekmovanjih za prostor, kjer udeleženci bivakirajo. Tu postavimo več nestalnih objektov, kot so ognjišča, štabci, umivalnice in podobno.

Pospravimo za seboj Odgovornost tako organizatorjev kot tudi tekmovalcev je, da za seboj ne puščamo sledi. Na progi moramo tekmovalci poskrbeti, da morebitne odpadke (ovojnino energijskih ploščič, prazne plastenke ipd.) odvržemo v koše za smeti ali jih pospravimo v nahrbtnike. Na prostoru za bivakiranje poskrbimo, da ognjišče lepo pospravimo in prekrijemo z rušo, pospravimo morebitne smeti ter prostor za seboj pustimo v čistem stanju. Organizatorji na večjih tekmovanjih navadno

prostor tudi pregledajo in ekipam dovolijo štart šele, ko je prostor urejen. Če mi poskrbimo za naše odpadke, narava za ostalo poskrbi sama. O tem pričajo slike sistematičnega opazovanja določenih lokacij ene izmed tekem orientacijskega teka, kjer je tekmovalo več kot 1000 ljudi. Na sliki lahko vidimo, da je ciljni koridor že po enem mesecu po tekmovanju komaj opazen, po treh mesecih pa ni več sledi o tekmi.

Zanimivo je opazovati tudi poti, ki jih lahko zaznamo v okolici kontrolne točke. Na večji tekmi, ki je potekala v Letušu, se je pokazalo, da so vidnejše poti, ki so jih naredili tekmovalci do kontrolne točke, skoraj povsem izginile po enem letu.

Pomembno je, da se svojih odgovornosti zavedamo organizatorji in tekmovalci. Taborniških tekmovanj za večje število ljudi ne organizirajmo na istih progah v prekratkem časovnem intervalu.

Takoj po tekmovanju

Pol leta po tekmovanju

1 - pred tekmovanjem, 2 - takoj po tekmovanju, 3 - mesec dni po tekmovanju, 4 - tri mesece po tekmovanju

Orientacijska tekmovanja nam je veliko lažje organizirati tudi zato, ker je v naši državi prost dostop do gozdov, v katerih tekme največkrat potekajo. Zavedati se moramo, da to ni samoumevno, ter narediti čim več po svojih močeh, da tako ostane tudi v prihodnje.

Spoštujmo privatno lastnino in bodimo uvidevni, kadar se premikamo mimo naselij in samotnih kmetij: ne uničujmo rastlin, ne plašimo živali ter pridelajmo čim manjšo količino smeti, ki jih naposled odvržemo v ustrezne koše za smeti.

18

/ STRUPENE RASTLINE

Razlika med podleskom in čemažem

Jesenski podlesek (Colchicum autumnale)

Besedilo in fotografije: Kosobrin

Je trajnica. V zemlji ima čebulico, ki jo obdajajo suhokožnati listi. Jeseni požene dolgopecljat cvet, ki ima v cvetnem odevalu šest listov.

Plodnica, ki je trodelna, je v zemlji. Tako je zaščitena pred zimsko zmrzaljo. Naslednje leto spomladi požene liste iz zemlje. V poletnem času dozori v tripredelasto glavico z veliko semeni. Semena so podobna orehom.

Cveti od konca avgusta do začetka novembra.

Raste povsod, kjer je dovolj vlažno, na travnikih, obrobju gozda, v gozdu do nadmorske višine 2000 metrov.

Ljudje, ki ne poznajo dobro čemaža (Allium ursinum L.), ga zamenjujejo z jesenskim podleskom, ki je smrtno strupen in vsebuje alkaloid kolhicin.

Zelo previdni moramo biti z listi. Jesenski podlesek in čemaž namreč uspevata na enakih rastiščih in spomladi poženeta sorazmerno podobne liste. Ob nabiranju čemaža nas lahko premami premočan vonj, ki se sprošča ob nabiranju in pomotoma naberemo tudi liste jesenskega podleska.

Kako pride do tega? Če ne poznamo dobro rastline, utrgamo najprej list čemaža, ki ima vonj po česnu.

Zdaj nam cela roka diši po čemažu. Nato pa zaradi nepoznavanja utrgamo še list podleska in ker nam roka še zmeraj diši po čemažu, zamenjamo rastlini in pride do zastrupitve. Podlesek je tudi povzročitelj rakavih obolenj.

Čemaž

Bodimo pozorni Zaradi strupenosti se razvije želodčno-črevesno vnetje s trebušno bolečino, bruhanjem in krvavo drisko. Lahko poškoduje tudi ledvice. V visokih odmerkih povzroči mišično ohromelost. Podobno kot mušnica razvije svojo polno strupenost oziroma povzroči smrt z nekajdnevno zamudo, tedaj povzroči zastoj v dihanju in srčno-žilno odpoved.

Cvet podleska

Postopanje v primeru zastrupitve

Družina: lilijevke Domača imena: jesenski žafran, kočun, kočn, očn, očm, wačn, podlesk, uscanka, pukunca, ušuc, ključ Tuja imena: autumn crocus, meadow saffron, naked lady (ang.), narciso de otono, azafrán bastardo (špa.), safran bâtard, ail des prés, tue-chien (fra.)

Če smo ugotovili, da smo se zastrupili, moramo takoj poiskati zdravniško pomoč. Dokler ni zdravniške pomoči, dajemo zastrupljencu velike količine čaja iz hrastovega lubja. Lahko uporabimo kar sveže hrastovo lubje. Po bruhanju naj zastrupljenec pije veliko razredčenega jabolčnega kisa. Otroke pa moramo opozarjati na strupenost te rastline.

Z OGNJIŠČA /

raziskovanje 19

Pečenica v testu Besedilo: Anja Novljan, fotografije: Matic Pandel

Sestavine: 150 g moke, 1 jajce, 230 ml mleka, 2 pečenici, 60 g masla, olje, čebula, 150 ml rdečega vina, goveja jušna kocka, 400 ml vrele vode, sol, poper Potrebščine: deska, nož, 2 posodi, pekač (alu pladenj), vilice, sač ali drugačna taborniška peč Čas priprave: 90 minut Rok načrtuje vnaprej: Tokrat bomo potrebovali posebej dobro pripravljeno ognjišče, saj potrebujemo za uporabo sača dobro žerjavico. Poskrbimo tudi, da površina ne bo nagnjena, saj tako preprečimo, da bi se sokovi zbirali le na enem delu pekača.

Po dnu pekača enakomerno razporedimo koščke masla, nato pa v pekač položimo še oba para pečenic.

Lahko uporabimo tudi več pečenic, edina omejitev je velikost pekača. Pekač postavimo pod sač in pečemo 15 minut, vmes lahko pečenice tudi obrnemo. Maslo se bo med peko stopilo in poskrbelo, da se meso ne prime pekača.

2.

V tem času pripravimo omako. Čebulo sesekljamo in stresemo v posodo, v kateri smo že segreli olje. Pražimo jo toliko časa, da postekleni, nato pa prilijemo vino in pustimo, da zavre. V posodo nato zdrobimo govejo jušno kocko in mešamo, dokler se omaka ne zgosti. Počasi dolivamo vročo vodo, da pridemo do želene gostote omake. Omako prelijemo čez testo in pečenice.

1.

Medtem pripravimo testo. V posodi zmešamo moko, jajce, mleko ter malo soli in popra. Vse skupaj zmešamo v gladko maso, ki jo zlijemo v pekač, tako da se enakomerno razporedi okoli pečenic. Tukaj bo svojo vlogo spet odigralo maslo, ki bo poskrbelo, da se testo ne bo zažgalo in prijelo pekača, vsekakor pa moramo tudi pravilno nadzorovati temperaturo žerjavice. Vse skupaj postavimo nazaj pod sač in pustimo, da se peče še približno 40 minut oziroma toliko časa, da testo doseže zlatorjavo barvo.

3.

20

/ VARNO V NARAVO

Ko te stres povabi na ples Besedilo: Lucija Rojko, fotografija: Matic Pandel

V tem hladnem zimskem obdobju se mnogi borimo z ohranjanjem svojega zdravja. Običajno se podajamo v bitko z limonami in vadbo v telovadnici na lokalni šoli ob boku.

Skrbno se umikamo vsakič, ko na javnem mestu zaslišimo kašelj, jemo med in vsake toliko poližemo tableto za grlo. Vendar pa to dostikrat ni dovolj. Za svojo odpornost in dobro psihično ter fizično počutje moramo skrbeti namensko. Ne govorim samo o zdravi prehrani in gibanju. Govorim tudi o izogibanju stresu oziroma soočanju s stresom, ki je ravno v tem obdobju med nami bolj prisoten.

Stres je posledica nezmožnosti organizma, da se pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje.

Endokrinolog Hans Selye je leta 1930 prvič uporabil besedo stres. Ukvarjal se je z njegovimi fazami: alarm, upor in izčrpanost.

1. Alarm: Organizem prepozna stresor in proizvede adrenalin, da lahko pride do napada, obrambe ali umika (fight-or-flight efekt).

2. Upor: Kadar stresor ostaja, je potrebno nekaj ukreniti, saj organizem ne zdrži te napetosti v nedogled. Izčrpavajo se rezerve energije.

3. Izčrpanost: Nastopi končna stopnja razvoja stresa. Organizem ne zmore več ohranjati normalnih funkcij. Pojavi se potenje, zvišan utrip ... Ko je človek dolgo časa pod stresom, lahko to napreduje v žalost, potrtost, strah, pesimizem, poslabšano koncentracijo, pozabljivost, nezmožnost presoje, pretirano skrb, brezbrižnost, razdražljivost, vrtoglavico, vznemirjenost, utrujenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, depresijo, slab videz, glavobol, bolečine v prsih, trzanje obraza, slabotnost, motnje spanja, krče, drisko, zaprtje, zlorabo alkohola in drog, prenajedanje, zvečano kajenje, grizenje nohtov, kričanje, preklinjanje, jok.

Da stres lahko obvladujemo, moramo biti spočiti in kvalitetno nahranjeni, se gibati na nam prijazen način, skrbeti za svoje socialno življenje (partner, prijatelji, družba, taborniki) in se ukvarjati s prijetnimi dejavnostmi - kultura, hobi, smeh in razvedrilo ali kar koli že, kar nam posameznikom prinaša veselje in sprostitev.

Narava je rešitev Ena od metod za sprostitev in odmik od vsakdanjika je sprehod v naravo. Narava ima čudovit vpliv na človeka. Tako fizično (npr. predihamo pljuča, oksigeniramo kri, pospešimo krvni obtok ...) kot psihično (naredimo odmik, se umirimo, zaposlimo čutila ...).

Pozimi moramo biti sicer malo bolj previdni, sploh kadar zapade sneg, in se dobro opremiti. Gozd je nedvomno eden od krajev, kjer se lahko sprehajamo ali pa le meditiramo in tako stres pustimo tam ter se vrnemo domov boljše volje in bolj zdravi.

Poiščimo planete Tokrat se preizkusimo v iskanju planetov. Pri tem upoštevajmo dejstvo, da sta Venera in Merkur notranja planeta, vsi ostali planeti pa so zunanji.

Za opazovanje je to zelo pomemben podatek, saj sta notranja planeta navidezno vedno bolj ali manj blizu Sonca. Notranja planeta sta zato lahko vidna le pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu, medtem ko zunanje planete v najboljšem primeru lahko opazujemo tudi celo noč.

Začnimo z najlažjo - Venero. Venera sveti kot Večernica in jo najdemo v začetku meseca takoj po sončnem zahodu še visoko na zahodnem nebu. Ne moremo je zgrešiti, saj je tam daleč najsvetlejša. Če bomo Venero opazovali več večerov zapored, bomo opazili, da se navidezno vse bolj približuje Soncu in zato zahaja vedno prej. Skozi daljnogled je Venera videti kot mali krajec, saj ji kot notranjemu planetu Sonce osvetljuje tisto stran, ki je obrnjena stran od Zemlje. Venerin krajec bo iz večera v večer postajal vse večji in tanjši, saj se nam Venera v svojem kroženju okoli Sonca zdaj približuje. Venera konec meseca preide na jutranje nebo in bo vidna na vzhodu pred sončnim vzhodom.

Merkur je planet, ki je sicer dovolj svetel, da je viden s prostimi očmi, a kroži tako blizu Sonca, da ga lahko dejansko opazujemo le nekaj dni v letu, takrat, ko je od njega najbolj oddaljen. Letos bo to konec meseca marca. Takrat bo Venera že zapustila večerno nebo in Merkurju se bo 29. marca pridružil tanek lunin srp, ki bo levo od planeta, a enako visoko kot Merkur. Eno uro po sončnem zahodu bosta oba le še šest stopinj visoko nad zahodnim obzorjem.

Od planetov, ki so vidni s prostimi očmi, je Merkur najtežje najti. To je zato, ker se ves čas bolj ali manj zadržuje navidezno blizu Sonca. Zaradi bleščečega Sonca ga težko opazimo. 29. marca se Merkurju v večerni zarji pridruži tanek Lunin srp, ki nam lahko služi kot pomoč pri iskanju planeta.

ASTRONOMIJA / raziskovanje 21 Besedilo in slike: Primož Kolman

Za opazovanje Marsa, ki ga sicer prav tako ta mesec še lahko najdemo na večernem nebu v družbi Venere in Merkurja, ni najbolj primerno leto. Mars, ki porabi za pot okoli Sonca dve leti, torej še enkrat več kot Zemlja, je za opazovanje primeren vsako drugo leto. Zato bo spet bolje viden v letu 2018.

Jupiter, največji planet v Osončju se nahaja v bližini Spike, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Device. Paru se bo 15. marca pridružila že malo manj polna Luna.

Jupiter je tako svetel, da ga ne morete zgrešiti in je viden celo noč. Vzhaja zvečer na vzhodu in zahaja zjutraj na zahodu. Jupiter je v daljnogledu viden kot mali disk, ob njem pa opazimo tudi njegove štiri najsvetlejše satelite.

Jupiter se nahaja v bližini zvezde Spika. Viden je celo noč. Slika prikazuje par 15. marca, ko se jima pridruži Luna.

Če Jupiter pogledamo skozi daljnogled, ob njem opazimo njegove štiri najsvetlejše satelite: Io, Evropo, Ganimed in Kalisto.

Saturn se še vedno nahaja med ozvezdjema Škorpijon in Strelec, ki ju najdemo zjutraj na jugovzhodu.

Zadnji lunin krajec ga obišče 20. oziroma 21. marca.

Saturn je dobro viden s prostimi očmi, a če boste želeli videti obroče, po katerih slovi, boste morali uporabiti teleskop z najmanj 50-kratno povečavo.

Uran in Neptun nista primerna za opazovanje brez opreme, zato ju tokrat ne bomo iskali.

22

/ TABORNIŠKA SKRINJA

Modrost iz gozda Besedilo: Katarina Miklavec

Naša konstantna prisotnost v naravi je tisto, kar nas razlikuje od ostalih mladinskih organizacij.

Taborniki spodbujamo učenje v naravi in o naravi. Vendar sta se naš odnos in dojemanje narave skozi stoletje spreminjala.

V začetku 20. stoletja je Baden-Powell mlade izvidnike oziroma skavte pošiljal, da so hodili pred svojo četo, da bi odkrili, kje je sovražnik, in o tem poročali poveljniku. Poznati so morali zakonitosti narave in se v njej znajti, da so našli poti, skrbeli za svoje zdravje tam, kjer ni bilo zdravnikov, in kljubovali vsaki nevarnosti.

Z razvojem družbe se je življenje premaknilo v zaprte prostore, s čimer se je spremenil tudi naš odnos do narave. V priročniku Življenje v taboru to potrjuje zapis: "[...] civilizacija nas je oddaljila od prirode, ne poznamo več rastlin, ne dreves, ne živali, ne ptičev, ne kamnja, ne zvezd, ne poznamo tajnih znamenj, ki jih je stvarstvo polno." (Zorec, str. 11)

Nazaj k naravi!

Taborniška organizacija pa je kljub družbenim premikom, ki so spodbujali industrializacijo in mehanizacijo opravil in življenja, še naprej opominjala, da nam življenje v naravi koristi. Razloge za tabornikovo vračanje k naravi je opisal Črtomir Zorec: "Mi, mladi! Hočemo privesti človeštvo nazaj k čisti prirodi. Hočemo ga iztrgati mestnim ulicam, kavarnam, gostilnam in plesnim dvoranam. Hočemo mu pokazati, da je radost v prirodi bolj iskrena, da je petje v svobodi bolj zveneče, da je telo pod solncem bolj zdravo, da je misel bolj jasna in da je duša človeška v prosti prirodi vsa božja. In še zato, ker hočemo biti zdravi, koristni člani človeške družbe in dobri državljani. Zato hodimo leto za letom, vsak prosti

Vir: Življenje v taboru

čas, vsako svobodno uro v prirodo in živimo v njej novo, čisto življenje. S seboj vodimo nove tovariše in vsi nam ostanejo zvesti, nam in prirodi. Zakaj, kdor je enkrat slišal tisto žuborenje gorske vode, tisto tajinstveno šelestenje večernega gozda, pesem nočnih vetrov, smeh solnčnih žarkov, ko se ulijejo izza gora, kdor je enkrat videl nad seboj svobodno nebo, polno zvezd, in čutil toploto taboriščnega ognja, ta se bo vrnil in pripeljal bo s seboj prijatelja. Kdor se udeleži enega taborjenja, se bo vračal v tabor vsako leto." (Zorec, str. 1)

Vir dobrega počutja Vendar se razlog za naše dobro počutje v naravi skriva še drugje. "V naravi se počutimo domače in udobno tedaj, ako poznamo naravo in obvladamo 'tehniko' prirodnega življenja, tj. tehniko bivanja v naravi ali, kakor pravimo skavti, 'gozdno modrost.'" (Weekend, str. 4) Navodila za tako udobno življenje so sledeča: "... naučiti se moramo živeti v gozdu, plaziti se, po sledovih iti za živaljo in jo ujeti na fotografsko ploščo. Še moramo znati po zvezdah, po vetru, po mahu in po solncu spoznati strani neba; uganiti na pogled razdalje in višine, znati oddajati in sprejemati znake na daljavo; znati napovedovati po prirodnih pojavih vreme za prihodnji dan; vedeti zakone, po katerih krožijo zvezde, in razumeti vsa ona neštevilna znamenja gozdov, ki jih vidi le vešče gozdovniško oko." (Zorec, str. 11)

TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 23

Taborjenje Rodu kraških j'rt Sežana, 2016 Foto: Miha Grgič Jelen

V naravi se dobro počutimo tudi zato, ker okolico cenimo in opazujemo skozi radovedne oči, te pa opazijo podrobnosti, ki smo jih spoznali preko življenja v odvisnosti in v neposredni bližini narave. Pavel Kunaver je zapisal, da taborniki kot dobri popotniki ne hitimo, ker nam ni do tega, da bi prehodili čim več kilometrov, ampak si za opazovanje vzamemo čas in naravo pozorno opazujemo v vseh njenih oblikah.

Svoja opažanja si kdaj pa kdaj tudi zabeležimo, da jih ne pozabimo. Posebej koristno je opazovanje rastlinstva. Rast je namreč vezana na določeno podnebje, kar nam v primeru, da zaidemo s poti, pomaga določiti pravo smer našega potovanja. Tudi Baden-Powell je poudarjal pomembnost opazovalnih veščin: "Ako se že dečko navadi opazovati in sklepati, tedaj je storjen velik korak v razvoju značaja." (Powell, str. 135) Kako pa danes doživljamo naravo? Kako se z naravo povezujemo in kaj se od nje učimo? Zdi se mi, da narave ne doživljamo več tako romantično, kot jo opisujejo zgornji viri. Pa mogoče ne ravno zaradi otopelosti in nezanimanja, temveč zaradi pomanjkanja časa, ker

Taborjenje Rodu kraških j'rt Sežana, 2016 Foto: Miha Grgič Jelen

nam številne obveznosti zapolnjujejo še tisti skromni prosti čas, ki ga imamo.

Prav zato - zgledujmo se po naših predhodnikih in glejmo skozi enako romantične oči, kot so to počeli oni! Upoštevajmo njihove nasvete in se zavedajmo, da je prednost tabornikov naša povezanost z naravo.

Z naravo se povežemo, se od nje učimo in se v njej dobro počutimo.

Viri • •

• •

Baden-Powell. 1932. Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov.

Kunaver, P. 1954. Mladi popotnik: priročnik za člane počitniške zvez, tabornike in druge popotne ljudi.

Zor, M. 1931. Weekend: tehnika življenja v prirodi.

Zorec, Č. 1929. Življenje v taboru.

/ TEMA MESECA

Prost dostop do narave?

Pomen narave za taborništvo in splošno javnost

Besedilo: Jernej Stritih

Narava predstavlja ključno vzgojno orodje in kontekst za vzgojo mladih ljudi v samostojne, solidarne, odgovorne in angažirane člane družbe. V Sloveniji ima narava velik pomen za kakovost življenja, saj zagotavlja privlačno okolje in prostor ter daje izjemne možnosti za rekreacijo, duhovna doživetja in zdravo življenje. Ohranjenost naše narave je rezultat pozitivnega in skrbnega odnosa Slovencev do narave v zadnjih stoletjih. Na simbolni ravni se to odraža v državnem grbu in želji vsakega Slovenca, da se povzpne na Triglav. V mednarodnih primerjavah se Slovenija uvršča med države z najbolje ohranjeno naravo in s tem povezano kakovostjo življenja.

Foto: Pija Šarko

24

TEMA MESECA / Tudi zaradi tega se je Slovenija v zadnjih letih povzpela med najuspešnejše zelene turistične destinacije v Evropi in v svetu - s čudovito neokrnjeno naravo, bogastvom voda za oddih in aktivnosti, z gorami in gorskimi potmi ter bližino med mesti in naravo. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je, skupaj s posrednimi učinki, turizem v letu 2014 prispeval 13 % celotnega BDP. S 40 % izvoza je največji izvoznik storitev ter zagotavlja 13 % vseh delovnih mest v državi.

Kateri zakoni veljajo na tem področju?

Slovenija se uvršča med države, ki z zakonodajo zagotavljajo prost dostop do narave ne glede na lastnino zemljišč. V skladu z Zakonom o gozdovih ima na primer, podobno kot v skandinavskih državah, vsakdo pravico do neškodljivega dostopa do gozda.

Slika: Anej Golčar

Zakon o gozdovih 5. člen (1) Lastniška pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija.

Lastnik gozda zato mora: - gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem Zakonu; - dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti; - dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

(2) Lastniki gozdov imajo pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Njihove potrebe, predlogi in zahteve se v največji možni meri upoštevajo skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

(3) Republika Slovenija mora v gozdovih v svoji lasti omogočiti praktični pouk kot del izobraževalnega procesa v gozdarstvu.

Podobno Zakon o vodah razglaša vse vode za javno dobro:

aktualno 25

Zakon o vodah 15. člen (naravno vodno javno dobro) (1) Celinske vode in vodna zemljišča so naravno vodno javno dobro.

(2) Za naravno vodno javno vodno dobro se šteje tudi zemljišče presihajočega jezera v času, ko je prekrito z vodo.

(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se za naravno vodno javno dobro ne šteje vodno zemljišče v lasti osebe zasebnega prava, če voda na njem ni povezana z drugimi vodami.

(4) Poleg zemljišča iz prejšnjega odstavka se za naravno vodno javno dobro ne šteje zemljišče, namenjeno občasnemu zadrževanju visokih voda (suhi zadrževalnik).

(5) Status naravnega vodnega javnega dobra na vodnem zemljišču se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo, razen zemljišč iz drugega odstavka tega člena.

21. člen (pravni režim naravnega in grajenega vodnega javnega dobra) (1) Naravno in grajeno vodno javno dobro (v nadaljnjem besedilu: vodno dobro) lahko na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (v nadaljnjem besedilu: splošna raba).

(2) Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka in če bistveno ne omejuje splošne rabe.

(3) Vodno dobro se lahko uporablja le tako, da nista ogrožena njegova substanca in izključena njegova naravna vloga.

(4) Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno zaradi varstva njegove naravne vloge, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onesnaževanjem, varstva pred škodljivim delovanjem voda, posebne rabe, in predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost predpiše način in pogoje splošne rabe zamrznjenih površin površinskih voda.

(6) Z aktom o podelitvi vodne pravice lahko organ, ki ga je izdal, naloži imetniku vodne pravice, da mora na območju njenega izvajanja dopustiti splošno rabo, če s tem ni ogroženo življenje in zdravje ljudi ali če to bistveno ne poslabša pogojev njenega izvajanja.

(7) Grajeno vodno dobro mora lastnik ali drug posestnik redno vzdrževati, tako da se ohranja njegov namen.

/ TEMA MESECA

Foto: Matic Pandel

26

Omejevanje dostopa in zaračunavanje uporabe Vendar pa tradicija in zakonska pravica prostega dostopa do narave nista samoumevni. V zadnjih desetletjih pri podrobnejšem urejanju pravil dostopa do naravnih območij prihaja do vrste različnih rešitev in omejitev, ki povzročajo negotovost in spore med obiskovalci narave in oblastmi. Z različnimi predpisi, kot so občinski odloki o parkiranju in plovbi po rekah in jezerih, načrti upravljanja zavarovanih območij ali uredba o vožnji v naravnem okolju, se postavljajo omejitve, zahteva se tudi plačilo za obisk narave.

Marsikje tako občine zaračunavajo obisk, a obiskovalci jim očitajo, da ne zagotavljajo ustrezne ponudbe poti in druge infrastrukture, ki bi nudila varnost in visoko kakovost doživetja narave ter hkrati preprečila negativne vplive nanjo. V zadnjih letih sta v zvezi s tem najbolj znana spora med športno javnostjo in inštitucijami glede veslanja na Bohinjskem jezeru in prepovedi gorskega kolesarjenja. Nedorečena ostaja ureditev odnosov z lastniki zemljišč, na katerih potekajo poti in se izvaja obisk.

Odnos do narave se privzgaja Zaradi vse bolj očitnih težav danes tako oblasti kot uporabniki ugotavljamo, da je potreben nov premislek in celovita ureditev prostega dostopa do narave v Sloveniji v skladu z našimi vrednotami. Kot se kaže v praksi, imajo predpisi in redarski nadzor pri tem lahko le omejeno vlogo preprečevanja in

kaznovanja najhujših kršitev pravil ali povzročanja škode. Bistveno več lahko dosežemo z ustreznim sodelovanjem in vzgojo v okviru civilnodružbenih organizacij, kot so planinci, taborniki, ribiči, lovci, gorski kolesarji, smučarji, kajakaši in kanuisti ter drugi, ki skrbijo za razvoj športov v naravi in vzgojo na tem področju. Te organizacije so že v preteklosti odigrale pomembno vlogo pri razvijanju odnosa do narave in pravil obnašanja v njej.

Kaj boš počel čez vikend?

Tako je na primer besedo vikend, ki jo danes splošno uporabljamo za preživljanje prostega časa, v slovenščino uvedel takratni načelnik Dravske župe skavtov in planink Miro Zor - Črni Mrav s knjigo Weekend, Tehnika življenja v prirodi leta 1931. Z njo je širši javnosti predstavil pomen preživljanja prostega časa v naravi in opozoril tudi na pomen odgovornega obnašanja ljudi do narave same.

Ohranimo naravo za naše zanamce Obstoječe in nastajajoče konflikte med uporabniki, lastniki in upravljavci je možno preprečiti le z uporabo splošno sprejetih temeljnih načel, ki temeljijo na zakonskem redu in uveljavljenih vrednotah. Celovit pristop k urejanju dostopa do narave bi lahko temeljil na naslednjih načelih: - Narava (vode, gozdovi, gore, kulturna krajina) je javno dobro z več funkcijami: ohranjanje biotske raznovrstnosti, proizvodnja dobrin, rekreacija, duhovni pomen, prilagajanje na podnebne spremembe ...

TEMA MESECA / - Neškodljiv pristop v naravo mora biti prost za vsakogar.

- Naloga civilnodružbenih organizacij je, da gojijo kulturo spoštovanja narave in vzgajajo svoje člane v smislu varnosti, neškodljivega obiskovanja narave, medsebojnega spoštovanja uporabnikov in spoštovanja lastnikov zemlje. Ta funkcija organizacij je v javnem interesu.

- Javni interes je, da se zagotovi možnost prostega neškodljivega dostopa do narave vsakomur (domačim rekreativcem in turistom). Pri tem se z upravljanjem obiska (predvsem informiranjem, usmerjanjem in zagotavljanjem ustrezne infrastrukture) zagotovi ohranjanje narave in preprečijo konflikti.

- Prepovedi in omejitve dostopa, zakonska regulativa in redarski oziroma policijski nadzor so upravičeni le v primerih, ko kodeks obnašanja v naravi in upravljanje obiska ne zagotovita ohranjanja narave in/ali spoštovanja pravic lastnikov.

Prvi korak k uveljavljanju gornjih načel bi lahko bil, da civilnodružbene organizacije skupaj vzpostavimo splošen kodeks obnašanja v naravi, ki predstavlja

aktualno 27

pravila obnašanja vseh obiskovalcev narave. Prost dostop do narave je predpogoj za izvajanje vzgojnega poslanstva tabornikov in izjemna motivacija za ohranjanje narave ter njeno obiskovanje v teku celotnega življenja. Zaradi tega se bomo taborniki še naprej zavzemali za prost dostop do narave in vzgajali naše člane v duhu ohranjanja narave in spoštovanja pravil obnašanja v njej.

V gozd ne sodijo Motorna vozila sodijo le na za to določene ceste, saj lahko povzročijo veliko škodo na mehkih gozdnih tleh in koreninah drevja, da o hrupu in vplivu na živali sploh ne govorimo.

Za sabo ne puščamo smeti. Smeti niso le grde, večina današnjih odpadkov se ne razgradi v kaj hranljivega. Navadno razpadejo v škodljive snovi, ki lahko zastrupljajo tla in okolico. Gozd je tudi vir čiste vode, zato je še bolj pomembno, da ne služi kot odlagališče.

Ogenj zna biti nevaren za gozd, še posebej v sušnih obdobjih in na občutljivih območjih, kot je Kras, tako da je kurjenje dovoljeno le na primerno pripravljenih in zavarovanih kuriščih.

Tudi na takih kuriščih moramo ogenj nadzorovati in pred odhodom popolnoma pogasiti.

Poglavje Gozdni bonton, knjižica Gremo v naravo

Foto: Matic Pandel

28

/ INTERVJU

S kulturnim turizmom nad predsodke o Afriki

Besedilo: Tea Derguti, fotografija: Marcus Westberg

Je stereotipno, da si te predstavljam sredi gozdov v mali hiški?

Delno drži, sem v manjšem gozdu, nekaj metrov od lepega jezera, moja hiška je preprosta. Na strehi imamo pločevino, na zidovih cement, imamo elektriko, hitro internetno povezavo, ni ravno divjina.

Zdi se mi, da živiš bolj povezano z naravo kakor marsikateri tabornik v Sloveniji. Kaj meniš?

Absolutno. Vedno mi je bil všeč tisti občutek, ko greš na taborjenje in živiš samo iz nahrbtnika, kot da bi odvrgel kup umazanije in odšel osvobojen v naravo.

To poskušam doživljati vse življenje. Ne gre samo za bližino narave, tudi Afrika sama je bolj prvinska. Afriška kultura je manj obremenjena s tem, da se morajo pretvarjati. To je zame smisel življenja. V življenju se držim načela: manj imam, bolje se imam. Materialne dobrine te samo obtežujejo. Potem se znajdeš v zanki, si del sistema, imaš kredite, obveznosti ... Sam sem imel srečo, da mi je uspelo pobegniti, še preden bi se vpel v ta sistem.

Pobegnil si v Ugando ...

Takoj po študiju novinarstva sem šel v Ugando delat raziskavo za svojo diplomsko nalogo, potem sem se vrnil domov odslužit vojaški rok, diplomirat in nato nazaj v Ugando. Tako da nisem bil nikoli zaposlen v Sloveniji. Vse, kar sem v Sloveniji delal, je bilo povezano s taborništvom. Dobesedno dihal sem ga, Taborove izdaje (op. u. Malus je bil pobudnik

Miha Logarja - Malusa sem ujela prek Skypa.

Pogovarjala sva se o njegovem delu, ki je razpeto med Ruando in Ugando. Odločitev za bivanje v Afriki mu omogoča, da živi po taborniško, bolj svobodno kakor v stari mami Evropi, pravi. Navdiha v okolju, ki je še v nastajanju, ne zmanjka.

INTERVJU MNENJE / in urednik prilog Medo in Gozdovnik), potem razne izdaje na rodovi ravni, zraven pa še vodenje Rodu stražnih ognjev, svoj vod. To mi je bilo celo življenje.

Ti je bilo težko to pustiti za sabo?

Z lahkoto. Kaj bi se obremenjeval s tem, kar je bilo.

Jaz želim vsem, s katerimi sem imel kdaj opravka, da se jim vse najlepše godi, tisto, kar sem jim predal, naj še naprej razvijajo, me pa tudi malo ne zanima, kaj se je zgodilo. Novi izzivi, novi projekti. Je preveč pred tabo, da bi premišljeval o tem, kar si pustil za sabo.

Kakšen bi bil filmček o tvoji izkušnji Afrike?

Prizori z blazno veliko luštkanih punc, obilica narave in akcije. V hollywoodskem filmu sicer ne želiš prikazati celodnevnega dela za računalnikom, ampak tega ne bi zamenjal za kakšne dolgočasnosti iz Slovenije.

In zaradi obilice dela sva se komajda ujela za tale pogovor!

To je stalnica v mojem življenju. Moj hobi je moje delo, delo je moje življenje. Trenutno imam naporne dneve, ker smo začeli s podjetjem za odnose z javnostmi MYL v Kigaliju v Ruandi. Ker delam še v Edirisi, ki je locirana ob jezeru Bunyonyi v Ugandi, to zame pomeni dvojni zalogaj.

Kako da te je začela zanimati Afrika?

Pri študiju novinarstva sem izbral mednarodno smer. Za diplomsko nalogo sem raziskoval, kako vpliva tehnologija na države v razvoju. In izbral sem Afriko kot stereotipno "celino z največ problemi". Tja si nikoli prej nisem želel potovati, predstavljal sem si, da je prevroča in presuha zame. Ugotovil pa sem, da je to super celina, ki ponuja veliko priložnosti. Bila je ljubezen na prvi pogled, vmes je prišla tudi kakšna Afričanka, ampak najprej je bila Afrika.

“

Ugotovil sem, kako pomembno je, da se spoznaš in sodeluješ s pravimi ljudmi.

aktualno 29

In s študijskimi kolegi ste ustanovili socialno podjetje Edirisa?

V Afriki je veliko praznega prostora in priložnost, da lahko nekaj zgradim, me je najbolj zanimala. Naša ideja je bilo znanje in informacije, turizem pa le kot del tega. Cilj Edirise je spremeniti podobo Afrike v svetu in dvigniti samozavest domačinov, še posebej z iniciativo Gorilla Highlands. Regijo, ki si jo delita Uganda in Ruanda, želimo postaviti na svetovni zemljevid. To je kulturni turizem. Na eni strani doživiš avtentične Ugandčane, druga je avanturistična stran: precej zahtevni večdnevni hajki skozi divjino in tudi prijetni kratki izleti po jezerih z drevaki. Ljudje se gredo lahko z nami potepat tudi za teden ali dva.

Si se po tolikih letih bivanja v Ugandi že kaj naveličal?

Ni me še minilo, ne vem, kdaj me bo. Ko sem začel delati v Ugandi, sem imel v načrtu, da bi naredil še nekaj na Zanzibarju, potem sem ugotovil, da se mi ne bi dalo brez prisile nekje na novo začeti. Veliko koristi je, če si nekje zasidran 20 let, in ko greš v globino, se zaveš, da veliko še ne veš. Ugotovil sem, kako pomembno je, da se spoznaš in sodeluješ s pravimi ljudmi. Pomaga tudi, če se poročiš s kakšnim lokalcem.

Prepričaj nas, da pridemo!

Saj niti ne vem, ali je možno .... Ne vem, ali se je kaj spremenilo, ampak ko sem bil še del dogajanja v ZTS, je bilo strašno težko dobiti kandidate za razne mednarodne dejavnosti. Lahko je bilo tudi vse plačano, ampak da bi šel pa v tujino za nekaj časa, to pa ne - če je pa je tako lepo v Podalpju!

V prvi generaciji sem imel kranjskega tabornika, slavni Jetka je prostovoljil pri nas, pa kasneje Luka Kotnik iz Slovenj Gradca, ampak od takrat je bilo pri nas bolj malo tabornikov, čeprav bi bili idealni prostovoljci. Nekajkrat sem poskušal dobiti kakšno skupino na tabor, pa se ni izšlo. Pridite!

Miha vabi: Raziščite projekta, s katerima se ukvarja Malus na edirisa.org in gorillahighlands.com!

30

/ STRAN VODSTVA ZTS Besedilo: Živa Novljan

Taborniški center Bohinj 15. februarja se je odvil že drugi posvet o upravljanju Taborniškega centra Bohinj. Prisotni so se tokrat ukvarjali z vsebino poslovnega modela, ki je bil dopolnjen in popravljen po prvem posvetu. Izpostavili so, da je kadrovski načrt zaradi števila prostovoljcev in tipa načrtovanih aktivnosti vsaj za začetno fazo pomanjkljiv, saj je pogojen z velikimi stroški (npr. licenc za izvajanje različnih vrst programa). Ugotovili so tudi, da manjka načrt za prehodno obdobje, ki bo nakazal poti do zastavljenih ciljev. Poleg tega so opredelili ciljno populacijo za prehodno obdobje (osnovnošolska in srednješolska mladina). V tem primeru niso nujne večje prilagoditve prostorov, kot bi bilo to potrebno recimo za vrtce, ki še vedno predstavljajo ciljno populacijo v naslednjih fazah.

Dva tedna kasneje je potekal še tretji posvet, kjer so se udeleženci posvetili predvsem razvoju pustolovskega ekipnega izziva, ki ga bomo ponujali obiskovalcem kot vodeno aktivnost s strani tabornika - strokovnega programskega sodelavca. Obeta se nam razpis za počitniška delovna mesta v Gozdni šoli (za PP-je in RR-e), ki bodo tako lahko pridobili tudi izkušnje za izvajanje programskih aktivnosti v preostalem delu leta. Sicer pa so se udeleženci na srečanju dotaknili tudi teme poslanstva oz. vrednot, katerim naj bi taborniški center v prihodnosti sledil, o samostojnih aktivnostih, ki jih lahko v Bohinju ponujamo brez taborniškega vodstva ter temu, kako bohinjski dež obrniti v naš prid. Še vedno ste k sodelovanju v delovni skupini vabljeni vsi, ki vas to zanima. Javite se Roku na rok.manfreda@taborniki.si, z veseljem vam bo dal informacije o nadaljnjem dogajanju.

Natečaj prostovoljec leta Mladinski svet Slovenije letos že petnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbirali najboljše prostovoljce in prostovoljke, prostovoljski projekt, mladinskega voditelja in voditeljico ter mladinski projekt za preteklo leto 2016.

Ključni namen natečaja je promocija prostovoljnega dela. Taborniki vsako leto opravimo ogromno število prostovoljnih ur in izvedemo veliko projektov, ki si zaslužijo priznanje širše javnosti, hkrati pa lahko že samo priznanje za sodelovanje, ki ga prejmejo vsi prijavljeni, pozitivno vpliva na motivacijo posameznika. Posameznike in projekte lahko v zgoraj navedenih kategorijah prijavite do 5. aprila 2017.

Celotno besedilo razpisa in prijavnico najdete na mss.si/natecaj-prostovoljec-leta-2016.

Leta 2015 smo taborniki na MSS-jevem natečaju pobrali kar tri nagrade. Bomo tudi letos kakšno? Foto: Jaka Fortuna

36. Skupščina ZTS Vse člane skupščine in ostale zainteresirane ponovno vabimo, da se udeležite letošnje skupščine. Skupščina se bo odvijala 18. marca v Šoštanju s pričetkom ob 10.00 (prihod in registracija udeležencev od 9.00 naprej).

Načelniki in starešine rodov ter območij ste gradivo že prejeli, ostali lahko zanj zaprosite pri strokovni službi ZTS na pisarna@taborniki.si. Prav tako se lahko na strokovno službo obrnete z morebitnimi vprašanji.

Pridite in s tem soustvarjajte program, ki ga bo naša organizacija izvajala v naslednjem letu!

STROKOVNO AKTUALNO /

aktualno 31

Nov način financiranja območnih taborniških organizacij Besedilo: Miloš Borovšak, fotografija: Matic Pandel

V predlogu finančnega načrta, ki ga bomo sprejemali na prihajajoči skupščini, je kar nekaj sprememb.

Ena od teh je financiranje dela območnih organizacij.

Naj spomnim še, da lahko v pisarni zaprosiš za razširjen finančni načrt, če te zanimajo tudi drugi deli finančnega načrta za leto 2017. Financiranje območnih organizacij je navedeno v statutu, in sicer v 52. členu, ki se glasi: "OO ZTS lahko črpa finančna sredstva iz dela članarin ZTS na podlagi letnega programa dela s finančnim načrtom. Prednost pri financiranju iz tega vira imajo izvajanje nalog OO ZTS, zlasti izobraževanje kadrov, in projekti, ki prispevajo k boljšemu izvajanju programa za mlade."

V preteklih letih je bila praksa, da je bil delež denarja namenjen posameznim območjem določen približno glede na število članov. Tako je na primer podravsko območje z 240 člani dobilo 140 EUR, severnoprimorsko s 680 člani pa 500 EUR. Vsem območjem je bilo skupaj namenjenih 4.720 EUR. V želji, da dolgoročno spremenimo način financiranja, letos uvajamo dodatno postavko v višini 5.000 EUR, ki bo namenjena aktivnostim, ki jih izvajajo območja.

Usmeritve za območne projekte S temi sredstvi bomo območjem pomagali pri razvoju lastnih programov, ki bodo olajšali delo prostovoljcem v rodovih. Želimo si, da je poudarek v letu 2017 predvsem na programu za PP-je, RR-e in ostale prostovoljce ter na povezovanju območij z namenom, da okrepimo število prostovoljcev na območjih, ki bodo s povezovanjem lajšali delo prostovoljcem v rodovih. Zasledovali bomo cilj, da se vsebine ne podvajajo z vsebinami, ki jih kot organizacija ponujamo na državni ravni - Taborniška akademija, Megamodul, vikendi MČ in GG vodnikov, TAPOS itn. - ter da bo v območne akcije vključenih čim več rodov oziroma članov.

Miha vabi: V zvezi s tem lahko kontaktiraš svetovalca načelnika ZTS za območja na milos.borovsak@taborniki.si. Vabimo tudi vse, ki bi želeli deliti svoje mnenje, da to poveste vodstvu vaših rodov, ki bodo na skupščini.

Kako lahko območja črpajo ta sredstva?

V skladu s predlogom finančnega načrta predvidevamo, da bo IO ZTS po skupščini sprejel natančne kriterije in pravila za pridobitev teh sredstev, ki bodo sledili zgoraj opisanim poudarkom. Za dostopanje do omenjenih sredstev morajo torej vaši programi slediti smernicam za tekoče leto. To pomeni, da lahko že obstoječe vsebine prilagodite ali ustvarite nove. To je samo prvi korak k spremembam načina financiranja območij. Pričakujete lahko, da vas bomo za naslednje obdobje jeseni pozvali, da nam predstavite svoje programske načrte, na podlagi katerih bomo načrtovali delo na tem področju za naslednje leto glede na dejanske potrebe območij.

32

/ STROKOVNO

Naj lokalno delovanje vpliva na boljši svet

Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy, fotografija: Matic Pandel

Ustvarjamo boljši svet. Ta trditev nam je tako zlezla pod kožo, da se o njej ne sprašujemo več.

Vendar se ob različnih pojavih, ki pretresajo svet, večkrat prikradejo razmišljanja, kako taborniki odgovarjamo na globalna vprašanja.

Kako ustvarjamo boljši svet, ne pa samo več in boljše možnosti za mlade, ki so vključeni v našo organizacijo? Ne trdim, da taborniki skrbimo samo za svoj boljši jutri, trdim pa, da bi morali bolj podrobno razumeti globalne probleme sveta in nanje odgovarjati z angažmajem v lokalnem okolju in sodelovanjem na globalni ravni.

Najprej se porodi vprašanje, kaj je boljši svet. Je to svet brez revščine, lakote, bolezni in pomanjkanja, svet brez strahu in nasilja? Je to svet enakosti med spoli, svet gospodarske rasti in trajne zaščite Zemlje ter njenih naravnih virov? Je to svet iskanja priložnosti za lasten uspeh ali svet sodelovanja za blaginjo vseh ljudi? Enostaven odgovor bi bil vse to in še več, pa vendar ...

Svet, v katerem živimo V agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo sprejele članice Združenih narodov konec leta 2015, je današnji svet opisan takole:

Miha bere: Omenjeni dokument najdeš pod naslovom Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve.

"Milijarde ljudi še vedno živijo v revščini in nimajo možnosti dostojnega življenja.

Neenakost znotraj držav in med državami narašča. Neskladje med možnostmi, bogastvom in močjo je ogromno. Neenakost med spoloma ostaja pomembno vprašanje.

Velik problem je brezposelnost, zlasti med mladimi. Mednarodne grožnje zdravju, vse pogostejše in vse hujše naravne nesreče, naraščanje števila spopadov, nasilni ekstremizem, terorizem ter z njimi povezane humanitarne krize in prisilno razseljevanje bi utegnili ogroziti napredek zadnjih desetletij. Izčrpavanje naravnih virov in neugodne posledice vse slabšega stanja okolja, tudi zaradi širjenja puščav, suše, degradacije tal, pomanjkanja pitne vode in zmanjšanja biotske raznovrstnosti, podaljšujejo seznam vse hujših težav, ki pestijo človeštvo.

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov našega časa in njihove škodljive posledice ogrožajo zmožnost vseh držav, da bi si zagotovile trajnostni razvoj."

Kaj je trajnostni razvoj?

Trajnostni razvoj je izredno težko definirati.

Najbolj preprosta in nazorna je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj (Brundtlandina komisija) iz leta 1987, ki pravi:

"Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam."

STROKOVNO AKTUALNO / aktualno 33

Globalni cilji trajnostnega razvoja 2015-2030 Agenda 2030 za trajnostni razvoj na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko - in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo treba uresničiti do leta 2030. Med cilji so: - odpravljanje vseh oblik revščine, - zagotavljanje prehranske varnosti, - krepitev zdravja, - zagotavljanje dostojnega dela za vse, - zmanjševanje posledic podnebnih sprememb, - obnavljanje naravnih ekosistemov in - številni drugi.

Vse to bo možno skozi partnerstva za trajnostni razvoj. Kar pomeni, da bo vsak Zemljan prevzel odgovornost in po svojih močeh prispeval k uresničevanju agende. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Prizadevanja WOSM-a za doseganje globalnih ciljev Svetovna skavtska organizacija preko zagovorništva za boljši svet in različnih programskih dejavnosti prispeva k uresničevanju te agende. Predvsem gre za tako imenovani okvir Boljši svet (Better world Framework), ki vključuje programe Skavti sveta (Scouts of the World Award), Svetovni okoljevarstveni program (World Scout Environment Programme) in program Ambasadorji miru (Messengers of Peace - MoP). Njihov namen je navduševati mlade, da preko konkretnih dejavnosti v svojih okoljih ustvarjajo pozitivne in trajnostne spremembe ter preko svojih zgodb navdušujejo tudi druge mlade

in odrasle. Eden od primerov, ki smo ga v letošnjem letu izpeljali pod okriljem MOP, je bil tudi projekt Gremo v naravo - Neguj gozd, neguj sebe.

Misli globalno, deluj lokalno Naj se vrnem na vprašanje z začetka tega članka in te izzovem, da raziščeš, kaj te na svetu moti, kaj bi rad spremenil in zakaj. Potem se s svojimi taborniškimi prijatelji v vodu ali rodu o tem pogovori in razišči, kje razmišljate enako in kje se vam porajajo ideje, ki bi jih sami lahko uresničili in tako prispevali k uresničevanju ciljev.

Za konec še razmislimo, v kakšni meri novo oblikovana vizija Slovenije 2050 prispeva k razreševanju globalnih problemov sveta: "V sozvočju z okoljem in s časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja.

S pomočjo učenja se uspešno soočamo z največjimi izzivi. Smo inovativni, ideje spreminjamo v dejanja.

Z zaupanjem ustvarjamo dobre odnose ter gradimo solidarno in strpno družbo. Slovenijo samozavestno odpiramo partnerjem, pripravljenim na sodelovanje.

Ponosni bogatimo globalno mrežo s svojo kulturno edinstvenostjo."

Miha brska po spletu: Na spletni strani vote.myworld2015.org lahko izbereš šest globalnih področij, ki se ti zdijo najbolj pomembna. Nato se odpre video, ki področja predstavi, kar je odličen uvod v srečanje GG-jev ali PP-jev na temo promocije družbenih sprememb.

34

/MEDNARODNO

Predstavljamo vodje odprave Svetovni skavtski jamboree 2019 Besedilo: Eva Bolha

Predstavljamo vam vodje odprave na jamboree v Združenih državah Amerike. Vsi trije so že vrsto let s srcem zapisani taborništvu in komaj čakajo, da se ameriška dogodivščina končno začne. Za zdaj smo jim zastavili nekaj vprašanj, da jih bolje spoznate.

Uroš Burič, Jasna Vinder in Emil Mumel.

Foto: Arhiv RPG Šoštanj, Nina Medved in Iztok Hvala

Tabornik/ica sem že od ...

Uroš Burič: Oktobra 1989. Ampak se mi zdi, da sem bil že v prejšnjem življenju tabornik.

Jasna Vinder: Tabornica sem, odkar je bil zlet v Medvodah.

Emil Mumel: Leta, ko niti prvi slovenski udeleženci jamboreeja še niso bili rojeni.

Katere so po tvojem mnenju tri nepogrešljive potrebščine na mednarodnih akcijah (na katere nihče ne pomisli)?

Uroš Burič: To je pa težko. Manjša prva pomoč, trojanski krofi in kapa Trigi.

Jasna Vinder: Brisača, palica za selfieje, karte Uno. Emil Mumel: Pogum, vztrajnost, sproščenost.

Kateri je tvoj najljubši vozel, ki ga imaš le redko priložnost uporabiti?

Uroš Burič: Osmica.

Jasna Vinder: Alpski metuljček.

Emil Mumel: Ambulantni za zavezovanje trikotnih rut ob poškodbah.

Kateri je tvoj najljubši način iskanja severa?

Uroš Burič: S pomočjo zvezd, seveda. Fantje bodo že razumeli, zakaj, punce boste pa še videle.

Jasna Vinder: Tako da vprašaš kakšnega mimoidočega lokalnega kmeta.

Emil Mumel: Pogledaš v nebo in ena zvezda je prava ...

Zakaj iti na WSJ v ZDA? Uroš Burič: Ker je WSJ naj naj naj taborniška dogodivščina. Šele tu se zaveš veličine skavtske organizacije. Če pa se vse skupaj dogaja v ZDA ... Je kombinacija A MUST. Jasna Vinder: Ker je vse, kar je ameriško, najboljše!

Saj ne. Zato, ker je svetovni jamboree ena najboljših izkušenj, ki jih lahko doživi tabornik. Verjamem, da se bodo gostitelji maksimalno potrudili in pripravili pravo dogodivščino, ki bo vsem ostala v spominu.

Emil Mumel: Ker tam še nikoli nisi bil in bo super, če bo Trump dovolil.

Po svetu 22. februar - dan ustanovitelja skavtstva Taborniki po vsem svetu 22. februarja praznujemo dan ustanovitelja, saj se je na ta dan leta 1857 rodil Lord Baden-Powell.

Letos je Svetovna skavtska organizacija naš praznik pospremila z naslednjim sporočilom: "Spomni se svoje taborniške zaobljube in tega, da jo izpolnjuješ. Ampak ne misli, da mora tabornik narediti le eno dobro delo na dan. Eno je nujno, a če jih lahko opraviš petdeset, bo še toliko bolje."

aktualno 35

Nova znanja in žur za vodnike gozdovnikov Besedilo: GG mentorji vodniškega tečaja MZT, fotografija: Pina Maja Bulc

Kot se med seboj razlikujejo MČ-ji in GG-ji, tako se mora razlikovati tudi vodnikov način dela z njimi, zato v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana že tradicionalno organiziramo tečaj za vodnike gozdovnikov in gozdovnic.

Tisti, ki ste taborniki že od MČ-jev na­ prej, se najverjetneje spomnite, kako je bilo, ko ste prestopili med GG-je. Tisti občutek, ko dobiš zeleno rutko in se žur v tvoji glavi in izven nje dejansko šele začne. Ali pa ko ugotoviš, da lahko greš to leto na Zlet in spoznaš GG-je iz cele Slovenije. Mogoče se prvič izgubiš na orientaciji in tri ure bluziš po gozdu z ekipo, iz katere ti je nekdo všeč*. In tudi če se točno to ne zgodi, se vsak GG prvič sreča z vprašanji o svobodi, odgovornosti in osebnosti. Da ne govorimo o velikih nihanjih zanimanja in motivacije ter telesnem razvoju naših GG-jev.

V vsem tem se vodenje GG-jev zelo razlikuje od vodenja MČ-jev, saj igro zamenja bolj vznemirljivo dogajanje in vodnik mora prilagoditi svoje metode in pristop do voda.

V MZT smo že izkušeni na področju posredovanja znanja bodočim GG vodnikom, ki jih zato izobražujemo na bolj usmerjenem vodniškem tečaju. Večina vas ob tem najbrž pomisli na vozle, pionirske objekte, bivakiranje, orientacijo in ostale tipične veščine, ki jih spoznavajo GGji, a vodniški tečaj ta znanja zgolj uporabi za posredovanje ključnih veščin vodnika pri odnosu do GG-jev v vodu. Pa naj bodo to načini, kako brzdati hormonske eksplozije v vodu, ali pa pristopi k težjim temam duhovnosti, spolnosti in posameznikove identitete v družbi.

Zato vse bodoče vodnike GG, ki si želite novih znanj, sveže motivacije in osem dni garantirano norega druženja, vabimo, da se nam pridružite na tečaju med 19. in 26. avgustom 2017. Pogoj za udeležbo je opravljen preizkus znanja, vse tehnične informacije o njem in tečaju samem pa najdete na spletni strani MZT.

Bivša tečajnika sta povedala ...

"GG vodniški tečaj je bil super izkušnja iz več razlogov, med glavnimi pa so definitivno super sotečajniki, odlični mentorji in ostalo vodstvo, ki je ustvarilo sproščeno in zabavno okolje. Nikoli ni manjkalo nepozabnih prigod in izjav, ki so popestrile vsako situacijo. Poleg novih znanj in izkušenj mi je vodniški tečaj dal veliko motivacije in svežih idej za nadaljnje delo z vodom."

Petra Novljan, Rod Podkovani krap Ljubljana, tečajnica v letu 2016

"Če iščeš način, kako bi na zabaven način preživel počitnice, je GG tečaj super izbira. Družiš se z ljudmi, ki imajo podobne cilje, in na duhovit način nabiraš znanje, ki ti ga predajajo carski mentorji. Po vodniškem tečaju si definitivno pripravljen na vsako oviro, ki te čaka kot GG vodnika."

Maks Koncilja, Rod trnovskih regljačev Ljubljana, tečajnik v letu 2016

*Opomba avtorja: Zakaj se to nikoli ni zgodilo meni?!

36

/AKTUALNO

Po nove ideje na Feštival 2017 Besedilo: Petja Kos, fotografija: Domen Šverko

Vsak vodnik se kdaj vpraša, kaj novega sploh še lahko počnemo na sestankih? Kako naj se sprostimo, igramo in zabavamo in se hkrati še kaj novega naučimo? Premalokrat se zavedamo, da je Feštival odlična priložnost za nabiranje idej.

Tako smo se odločili, da vam zaupamo, kako izvesti lanskoletno delavnico Čarobne eko barve, in vam tako pomagamo popestriti vodov program.

tudi naše slike spremenijo barvo. Kisle raztopine se obarvajo rdeče, nevtralne modro, bazične pa rumeno.

Dobimo tudi vmesne odtenke, torej vijolične in zelene.

Kaj boste potrebovali? Rdeče zelje, mešalnik, cedilo, čopiče, bele liste papirja, pralni prašek in citronko.

Preko te delavnice se lahko naučimo nekaj o ekologiji, uporabi naravnih materialov, umetnosti in kemiji ter se zraven noro zabavamo. Ne pozabite, da bo tudi letošnji Feštival 22. aprila v Tivoliju ponujal več kot 30 delavnic, na katerih se boste lahko zabavali z nami in domov odšli polni novih idej!

1. Zelje natrgamo na manjše koščke in zmeljemo v mešalniku. Uporabimo lahko tudi sokovnik, stiskalnico ali kaj drugega, da iztisnemo sok. Po potrebi lahko dodamo nekaj vode. Temno vijolično raztopino precedimo in s tem odstranimo preostale koščke. Pripravili smo naravno barvo, s katero lahko sedaj ustvarjamo.

2. Vsak nariše svojo risbo s pripravljeno barvo.

3. Slike posujemo s pralnim praškom in citronko ter opazujemo, kako se bo naša slika obarvala.

Raztopino rdečega zelja lahko uporabimo kot indikator za meritev pH-vrednosti različnih raztopin, zato

Z vodom sodeluj v nagradni igri Fotografiraj, kako z vodom ustvarjate čarobne eko barve in se ob tem noro zabavate. Sliko objavi na Facebook profilu osebe Taborniški feštival in pod njo napiši: "Se vidimo na Taborniškem feštivalu!" Najbolj inovativno sliko voda bomo nagradili s priročno nagrado. Čas imate do 22. aprila 2017. Uživajte ob ustvarjanju!

aktualno 37

38

/ REPORTAŽA

Izpolnjevali smo skrite želje Besedilo: PR modul, fotografiji: Pija Šarko

Na Megamodulu, ki je potekal v Zapotoku pri Igu med 9. in 12. februarjem, se je zbralo 60 tabor­ nikov iz vse Slovenije. Tlakovanju poti do svoje zvezde so namenili kar 3.240 ur, mentorji pa so svojih 1080 ur namenili njihovemu usmerjanju.

Kaj pravijo organizatorji?

Ta čas bi lahko preživeli za zvezki, na res hudi žurki, rojstnem dnevu tipa, ki ga sploh ne poznajo, veselici ali v spanju na kavču. Ampak ne! Vikend so se odločili preživeti drugače.

"Kot da bi tri dni prespal pri prijatelju in delal nekaj, kar oba veseli," je rekel naš najmlajši, 14-letni udeleženec, ki se je odločil, da bo postal svetovno uveljavljen v svetu videa pod mentorstvom mednarodno priznanega režiserja in kranjskega tabornika, Mihe Knifica.

Na Megamodulu so imeli udeleženci možnost biti avtonomni, saj so si lahko sami zastavili izzive in cilje, ki so jih želeli doseči. Nekateri so se urili v dokazovanju svojih kuharskih talentov, drugi so se trudili zlivati svojo oblikovalsko kreativnost na računalniški papir, tretji pa so s polno odgovornostjo zažgali kanto bencina in se nato naučili ukrepati v kriznih požarnih situacijah. Kravžljanje možganov od jutra do večera ni enostavno, zato je za energijske vložke poskrbela skupina animatorjev, ki je na inovativen način naporne dni naredila lahkotne.

Kdaj ste nazadnje prehodili več kot 20.000 stopnic v dnevu? Udeleženci smo jih vsak dan, zato so kuharji za pripravo obrokov potrebovali kar 248 kg hrane.

Si predstavljate, kako 14-letnik pripravi slavnostno večerjo za celotno družino?

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

"Na letošnji Megamodul sem izredno ponosen, po eni strani že zato, ker se je 90 % mest zapolnilo v prvih štirih urah od odprtja prijav, kar potrjuje dejstvo, da je zanimanja za neformalno izobraževanje med mladimi taborniki veliko. Po drugi strani sem zelo vesel, da udeleženci dobivajo zelo kakovostno vsebino, ki jo kljub svoji mladosti zagotavljajo vrhunski mentorji. Verjamem, da se bo zanimanje za tovrstno izobraževanje v prihodnosti še stopnjevalo. Zahvalil bi se tudi vsem mentorjem, ki so odlično odvodili svoje module: modul animator sta vodila Johnny Majes (RPEJ Zagorje) in Piki Jakob Škerl (RBS Ljubljana), modul oblikovalec Maša Pušnik in Petra Grmek (RKJ Sežana), modul PR Grega Matavž (RKJ Ravne na Koroškem) in Pina Maja Bulc (RTR Ljubljana), video modul Miha Knific (RSO Kranj), modul gospodar Lovrenc Pavlin (RMT Ljubljana) in Boštjan Zajc (RSV Ljubljana), in še modul kuhar Vojko Vičič Vičo (RSM Nova Gorica) in Urška Bizjak (RKJ Sežana)," je povedal Mark Baltič, vodja Megamodula.

Ali ste si tekom branja zaželeli pripraviti okusno večerjo, biti zvezda v filmu, ustvariti nekaj novega, nekaj zase? Megamodulovcem se je ta želja izpolnila.

Foto: Neža Strmole

OD RODOV /

aktualno 39

Foto: Andrej Jarc Jaro

Veliko skupnega imamo gasilci in taborniki "Gasilci in taborniki lahko najdemo veliko skupnega, predvsem pri vključevanju in izobraževanju mladih, predstavljamo jim svoje vrednote, predvsem pa jih vabimo k druženju in tudi zabavi ter kakovostnemu preživljanju prostega časa." Tole je bil nagovor Uroša Leskovarja, predsednika Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenije, s katerim nas je tabornike konec januarja povabil na državni posvet mladinskih mentorjev GZS. V naši predstavitvi sem podal osnovne informacije o organiziranosti ZTS, kakšno je naše vzgojno delovanje in profil vodnika, kakšne so naše dejavnosti in kako izvajamo taborjenja. Mentorji so izrazili zanimanje za naš koncept programa za mlade, pritegnila jih je njegova celovitost. Veliko smo govorili o tekmovalnosti današnje mladine, saj so gasilska tekmovanja eden od pomembnih delov motivacije mladih. Na koncu so izrazili interes za sodelovanje npr. pri prenovi gasilskih veščin, ki so bile že pred časom razvite na podlagi taborniškega koncepta. Še veliko bolj si želijo sodelovanja na lokalnem nivoju: ponekod je to zelo dobro, saj so taborniki tudi gasilci in vodstva usklajujejo urnike ter organizirajo skupna taborjenja, drugod je sodelovanje omejeno. Zato apel vsem taborniškim rodovom, da potrkate na vrata lokalnega gasilskega doma in združite sile pri ustvarjanju pogojev za boljše delovanje obeh organizacij.

Tabornik je pripravljen pomagati Že vrsto let člani Rodu skalnih taborov sestavljamo dvajsetčlansko enoto, ki je vključena v sistem zaščite in reševanja. Člani enote se vsaj enkrat letno usposabljamo na vajah, ki jih pripravlja štab Civilne zaščite (CZ) občine Domžale. 26. oktobra pa ni šlo za vajo.

V popoldanskem času je izbruhnil požar v stanovanjski stolpnici. V petnajstih minutah smo se člani enote zbrali pred rodovim skladiščem in si razdelili naloge ureditev prostora za morebitno nudenje prve pomoči, mobilne kuhinje, jedilnice ter štaba. V izredno kratkem času smo travnik pred blokom opremili s členastimi šotori, klopmi, mizami, elektriko, vodo, razsvetljavo, plinskimi grelci, info točko ... Požar je bil dokaj hitro pogašen, a kljub temu je več kot 150 stanovalcev ostalo brez strehe nad glavo. Skoraj 50 stanovalcev je prihodnje tri noči preživelo v domžalskem hotelu, člani enote smo poskrbeli za transport ter prehrano. Do torka, 29. oktobra, smo od jutra do večera na travniku pred blokom s toplimi napitki, kosilom, pozitivno energijo ter dobro voljo skrbeli za čim bolj "udobno" počutje prizadetih stanovalcev. Člani enote smo si bili po zaključeni štiridnevni reševalni akciji enotni, da lahko prav vsa pridobljena taborniška znanja (od organizacije, sposobnosti sprejemanja hitrih odločitev pa do kuhanja kave in makaronflajša) koristno uporabimo tudi v izrednih razmerah.

Andrej Jarc - Jaro, vodja nastanitvene enote

Tadej Pugelj ( Pugy

Foto: Neža Strmole

Foto: Andrej Jarc Jaro

40

/ OD RODOV

Juhuhu, zimovanje je tu!

S temi besedami smo se taborniki Rodu bistre Savinje iz Šempetra v petek, 3. februarja, odpravili na zimovanje na Šmohorju. Kot pravi taborniki smo do našega doma za naslednja dva dni odkorakali peš,

Simpozij na Pokljuki

z lučkami na glavi, mokri od dežja, a z nasmehom na obrazu. Še isti dan nas je čakal krst naših najmlajših.

Ker je bila letošnja tema zimovanja Harry Potter, so krst izvedli profesor Dumbledore, profesorica McHudurra in vedeževalka. S čarobnimi napoji, palicami in uroki so si novi člani prislužili rutko. Seveda nismo pozabili na naše zveste tabornike, ki so prestopili in si prislužili rutko zelene ali celo modre barve. Podnevi smo osvajali nova znanja za veščine, spoznavali gozd, se igrali v naravi in se medsebojno povezali in utrdili ali spletli nove prijateljske vezi.

Večere smo si popestrili s pesmijo in igro. Preživeli smo bombastičen vikend v naravi.

Liza Privošnik - Lizika

na najbolj grozljivo orientacijo, ki ste jo kdaj koli V pozni zimi, v času zimovanj, smo si med na- doživeli. Na progi vas bodo pričakale pošasti, zveri in črtovanjem Gotika tudi člani Rodu Dobra volja morda tudi duhovi, ko se vrnete, pa rajanje ob kitari privoščili krajši oddih na zasneženi Pokljuki. Med in topel obrok. Če se potrudite, boste odnesli tudi sklonjenimi smrekami in snežnimi kopicami smo letos še posebej izvirno glavno nagrado, a nihče je ne z zabavno-izobraževalnim programom nadgradili odnese brez nepozabne izkušnje! svoje znanje o kulturi, veri in zapuščini Matej Čibej antične Grčije. Izvedeli smo namreč več Foto: Dajana Trifunović o bogovih, njihovih lastnostih ter simbolih.

Izdelali smo oblačila, nakit, amfore in verske predmete. Tekmovali smo na Olimpijskih igrah, in podoživeli nekatere mitološke zgodbe. Tolikšna dejavnost pa je velevala jako okrepčanje z dobrotami iz stare in sodobne grške kuhinje.

Vrnili smo se polni motivacije in novih idej, zato se načrtovanje našega grozljivega orientacijskega tekmovanja nadaljuje s polno paro! Ne zamudite Gotika, ki bo letos (8. in 9. aprila 2017) še toliko bolj strašljiv, saj bodo na vašo uvrstitev vplivali tudi grški bogovi. Dobimo se v Škofljici, kjer se boste najprej preizkusili v topografiji in Morsejevi abecedi. Ko se zmrači in zrak postane težak ter vzdušje grozljivo skrivnostno, se boste odpravili

OD RODOV /

aktualno 41

Odporne želve zimujejo Taborniki Rodu odporne želve smo se imeli fajn na zimovanju na Kovku, čeprav nas je ob prihodu pričakala tako gosta megla, da bi se kmalu izgubili.

Zimovanje smo tako začeli na vznožju Kovka in v megli iskali kočo. Ker pa smo taborniki in obvladamo orientacijo, smo cilj naposled le našli. Zaradi zelo slabe vidljivosti in vremena smo morali večino aktivnosti izvajati notri, zato zdaj bolj obvladamo prvo pomoč, skico terena pa tudi skupinske plese.

Z najmlajšimi smo osvajali veščini Ljubitelj živali in Rešilko 1, s starejšimi smo risali skico terena, se učili o uporabi noža, si ogledali delovanje holograma, spoznali nove vezave ... Zvečer smo imeli disko, kjer smo uživali v skupinskih plesih in filmskem večeru za umiritev. Ko smo v nedeljo končno dočakali malo sonca, smo hitro odšli na pohod na Sinji vrh, od koder smo imeli krasen pogled na Ajdovščino z okolico.

Foto: Arhiv ROŽ

B. C.

Taborniški trišolski turnir

Foto: Pija Šarko

Da, prav ste slišali, kot Harry Potter so RKV-jevci tekmovali za zmago na najbolj prestižnem turnirju v deželi. Pogumni taborniki iz Postojne so sestavili štiri mešane ekipe. Štart je bil pred rodovo sobico, kjer so dobili namig za svojo prvo KT. Tega so hitro razvozlali, toda pozor! Med potjo so morali zbrati pet

podpisov neznancev. Prva KT je bila na štadionu - človek, ne jezi se v človeški velikosti! Igra je bila tekoča in že so hiteli na naslednjo KT, vmes je morala vsaka ekipa narediti prenosljivega snežaka. Na KT je vsaka ekipa prejela še enega novega člana - jajce, katerega usoda je bila v njihovih rokah. Spustiti so ga morali namreč z gasilskega stolpa. Za njegovo varnost so morali sestaviti varovala, cilj je bil le en, da jajce preživi. Dve od treh jajc sta preživeli. Ekipe so zatem prejele na roko narisan tloris nekega območja v mestu. Tu so morali tekmovalci pošteno napeti možgane, a naposled so vsi prišli do našega mestnega parka, kjer jih je čakal labirint. Blodili so med stenami in v snegu iskali črke za sestavo zadnjega gesla, ki jim je prineslo zmago. Ko je še zadnji tekmovalec prilezel ven, so si za malico privoščili fino pico. Vodniki so seštevali točke. Ob razglasitvi zmagovalca se je od čustev zatresla zemlja. Zmagovalna ekipa je prejela pokale, polne bonbonov, ostale pa tolažilno nagrado.

Martin Podbregar

42

/ OD RODOV voljno društvo 2016 v Mestni občini Murska Sobota je prejelo društvo tabornikov Rod Veseli veter, ki je najstarejši taborniški rod v Pomurju in v letu 2017 obeležuje 65. obletnico delovanja. To je dokaz, da je taborništvo mnogo več, kot se zdi na prvi pogled.

Luka Praček

Naj prostovoljno društvo Župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek je podelil priznanja prostovoljcem, ki so si v minulem letu še posebej prizadevali na področju prostovoljstva. Priznanje za Naj prosto-

"Taborniki so zelo dejavni tudi na humanitarnem področju. Leta 2015 so pomagali pri postavitvi centra za begunce v Lendavi in, da otrok v begunskih centrih ne bi zeblo, za njih izdelovali kape, šale in rokavice. Leta 2012 so sodelovali v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo. Kot soorganizatorji za pomursko regijo so letos nadaljevali z akcijo Gremo v naravo. Vsako leto pomagajo Društvu prijateljev mladine pri organizaciji Kostanjevega piknika ob tednu otroka, nepogrešljive so njihove taborniške igre, lov za zakladom in palačinke na vsakoletnem Družinskem pikniku. Od vselitve v prostore na Slovenski 41 se taborniki aktivno vključujejo v aktivnosti za oživitev našega mesta, tako so minulo leto med drugim sodelovali pri organizaciji delavnic za otroke in mlade družine, poimenovanih Igrivi park, v sklopu Soboških dni."

Iz obrazložitve komisije

STRIP O LISJAKIH / razvedrilo 43

44

/ KNJIGOŽER IN FILMOLJUB

Frančiška

Anna Piwkowska

Besedilo in fotografija: Martin Justin

'Jaz bom pa pesnik!' Fiona je bruhnila v smeh: 'Kako neki boš pesnik, ko pa si punca.

Pesniki so vendar moški!' Frančiško je to še najbolj razžalostilo.

Kmalu pa Frančiška odkrije, da pesnijo tudi ženske.

Za prvo pesnico ji pove prijateljica Marjetka: "Se ne spomniš, v šoli smo brali pesem neke Wisławe Szymborske?" In poljska Nobelova nagrajenka radovedno in izjemno nadarjeno trinajstletnico popelje v čarobni svet poezije.

A Frančiškino življenje ni le igrivo branje poezije in odkrivanje ženskih avtoric, njena pripoved se začne celo precej tragično: mamo, s katero sta živeli sami, nekega dne odpelje rešilec in po Frančiško pride babica, ki je šele nekaj ur prej izvedela, da ima trinajstletno vnukinjo. Na srečo Frančiška sprva ne ve, kaj je z mamo narobe, in je prepričana, da bo kmalu spet vse po starem. Le malo težko shajata z "novo" babico. Drugače življenje teče naprej - Frančiška odkrije novo pesnico Sapfo in se s svojimi tesnimi prijatelji Matevžem, Fiono, Martinom in novo sošolko, Afričanko Sorajo, celo udeleži literarnega večera Szymborske. Popolnoma jo prevzame pesem Radost pisanja in dokončno se odloči, da bo postala pesnica.

Kmalu izve, da ima njena mama levkemijo. Naprej ni čisto prepričana, kaj levkemija točno je, in je celo vesela, da mama nima raka, a jo najboljši prijatelj

Matevž, ne da bi vedel, kaj v resnici počne, seznani s strahotnim dejstvom, da je levkemija vrsta težko ozdravljivega raka. Takrat se v Frančiški nekaj zlomi in tri tedne preleži v postelji, nemočna proti bolečini, ki se naseli v njenih prsih. Iz postelje jo povlečejo šele prijatelji, težave Soraje, ki živi pri rejniški družini, in ljubezen do poezije.

Ter pesnici Halina Poświatowska in Sylvia Plath, ki se ji zdita vsaka na svoj način čudoviti, polni življenja, hkrati pa nekako otožni in ravno tako se počuti tudi Frančiška. Seveda ji nikoli ni lahko, a se nekako sprijazni z mamino boleznijo in s svojo elegantno babico, ki "na pogled prav gotovo ni bila taka, kakršna bi morala biti babica", s pogumom in širino pesniške duše se sooči z novim življenjem.

Poljska pesnica, esejistka in kritičarka Anna Piwkowska v svojem romanu Frančiška z izjemno eleganco prepleta lepo, skoraj pravljično pripoved o poeziji in žalostno, pogosto hladno in neizprosno družbeno stvarnost. Z enako subtilnostjo pripoveduje o Anni Ahmatovi, alkoholizmu, najstniški ljubezni ali vojni v Afriki, vse te teme naredi za del romana, ničesar ne poskuša olepševati. In hkrati gre tudi za pripoved o magični moči poezije, ki nam pomaga, ko se znajdemo na temnih, deževnih otokih življenja.

Priporočamo: Vsem. Ta knjiga je samo krasna.

Pravopisna drobtin'ca Ste lepo praznovali dan ustanovitelja? Kaj pa boste počeli za veliko noč? In dan tabornikov?

Ne, nismo se zmotili in pri lektoriranju spre­ gledali velikih začetnic. Vem, da iz spoštovanja do Baden-Powlla zapišete Dan ustanovitelja ali (au, moje oči!) Dan Ustanovitelja, in razumem, da je lepo, če na

voščilnici piše: "Vesel Božič!" Ampak je pač narobe - imena praznikov in posebnih dni se pišejo z malo začetnico, razen če gre za izpeljavo iz lastnega imena.

8. 2. smo torej res praznovali Prešernov dan. Ampak je bil pa kulturni praznik, ne Kulturni.

Zala Šmid

IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45

Gremo se igrat boga Hamo & Tribute 2 Love

Zapisal: Gape

H E F# E H E F# E Prjatli, bratje, sestre in nemirne duše, H E F# kaj vse se da, če človk ne zna.

H E F# E Gremo kazat s prstom, gremo nad oblake, H E F# tko za hec, k vse se da.

H E F# E Kaj vse se sme, če se ne sme, in kam se gre, H E F# če tam ni nč, kaj vse se da, če maš levo od boga.

E H F# Gremo se igrat boga, c# g# pa kaj, če se noben ne zna, H F# gremo se igrat boga.

E H F# Gremo se igrat boga, c# g# pa kaj, če se noben ne zna, H F# gremo se igrat boga.

E H F# Gremo gledat, kaj nam da, c# g# ko opica klonira psa, H F# gremo se igrat boga.

E H F# Gremo gledat, kaj nam da, c# g# ko opica klonira psa, H F# gremo se igrat boga.

Korajža igra s kapodastrom na 4. prečki: Če igramo tako, lahko uporabimo bolj enostavne prijeme akordov G(H), C(E), D(F#), a(c#), e(g#).

Foto: Pija Šarko

H E F# E Prjatli, bratje, sestre in nemirne duše, H E F# gremo se igrat boga.

/ KOLEDAR AKCIJ

46

18. marec

36. skupščina ZTS

sklic skupščine

Šoštanj

vodstva rodov, območij in zveze

Več na stencas.rutka.net

Zveza tabornikov Slovenije

20. marec

Preizkus znanj za vodniške tečaje MZT

taborniško izobraževanje

MZT skladišče, Viška cesta 49, Ljubljana

15+ let

Termin je obvezen.

Popravna roka sta 22. 4. in 8. 5.

Več na www.mzt.org/preizkusi-za-vodniski-tecaj-mzt 25. marec 25.–26. marec

Čistilna akcija Očistimo Kranj – Kranj ni več usran

čistilna akcija

NOT

orientacijsko tekmovanje

Okolica Ljubljane

PP+

Prijave: do 14. 3., nato do 20. 3.

Cena: 50 €/ekipo, 55 €/ekipo

Več na: www.not.mocvirc.si

Rod močvirski tulipani Ljubljana

Škalska liga, ka te briga

orientacijsko tekmovanje

8.–9. april

GOTIK

orientacijsko tekmovanje

Kje: OŠ Dr. Ivana Korošca, Borovnica

GG+

Prijave: do 19. 3., nato do 2. 4.

Cena: 45 €/ekipo, 50 €/ekipo

Več na: rdv.rutka.net/gotik

Rod dobre volje Ljubljana

22. april

Dan tabornikov, svetovni dan Zemlje

taborniški in svetovni praznik

22. april

Iskanje zmajčka

šaljivo tekmovanje

22. april

Taborniški feštival

taborniški festival

Tivoli, Ljubljana

MČ+

Več na Facebook strani Taborniški feštival.

Mestna zveza tabornikov Ljubljana

27. april – 2. maj

Tečaj Gozdna šala

Zveza tabornikov Slovenije

5. maj

Bičikleta žur

športno tekmovanje

6. maj

Scoutball turnir

športno tekmovanje

1.–10. avgust 2017

Zlet za vzlet 2017

slovensko taborniško srečanje

Vabila pošljite na revija.tabor@taborniki.si.

Foto: Matic Pandel

1. april

Mestna zveza tabornikov Ljubljana

Nam se malo bere. Foto: Suzana Podvinšek Ušeska, učke, rep, nastal snežni pujs je lep.

Foto: Arhiv RBP

Ureja: Matic Pandel

Juhuhu ... Poletja še ni tu. Foto: Polona Koželj

Čao, jaz sem Mile. Foto: Pija Šarko

Olupim to banano, pa pojem to banano ...

Foto: Anuška Dinic´Nemanič

TE ZANIMA, KAJ SE DOGAJA V SVETU

TABORNIŠTVA? PRIJAVI SE PREKO SPLETNEGA OBRAZCA

NA STENČASU IN 2X MESEČNO S

TABORNIŠKIM INFORMATORJEM PREJMI VSE POMEMBNE INFOTMACIJE O IZOBRAŽEVANJIH, PROGRAMU, DELU IZVRŠNEGA ODBORA, MEDNARODNIH DOGODKIH IN OSTALIH ZANIMIVIH REČEH!

HTTP://STENCAS.TABORNIKI .SI