Tabor 01/2019 by Igor Bizjak

Poštnina plačana pri poštti 1102 Ljubljana | TISKOVINA

ŠTEVILKA 1 MAREC 2019

tema meseca

PODNEBNE SPREMEMBE

Varuh planeta danes in jutri

Vzor ni mačji kašelj

KOLOFON Glavna in odgovorna urednica Suzana Podvinšek Pomočnica urednice Tadeja Pretnar Urednik fotografije Matic Pandel Urednica ilustracij Maša Pušnik Oblikovanje Petra Grmek in Miha Maček (Reakcija) Lektoriranje Neža Marija Slosar Spletni urednici Neža Marija Slosar in Ajda Čebul Ožji sodelavci Jaka Bevk, Pina Maja Bulc, Jovana Đukić, Martin Justin, Maja Kramar, Frane Merela, Tina Mervic, Katarina Miklavec, Maks Evgen Obelšer, Anja Slapničar, Iva Štefanija Slosar, Zala Šmid, Pika Vrčkovnik, Metoda Zalar Fotografija na naslovnici Matic Pandel Naslov urednišva revija.tabor@taborniki.si Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Einspielerjeva 6, Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava Petra Grmek in Miha Maček Tisk Schwarz print d.o.o., Ljubljana Naklada 6550 Revijo Tabor prejmejo vsi člani Zveze tabornikov Slovenije s poravnano letno članarino. Članarina in prejemanje revije sta vezana na koledarsko leto (januar-december). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Revija je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127

SI PRAVI EKO POLICAJ? VARUH PLANETA DANES IN JUTRI

PODNEBNE SPREMEMBE SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI BITI VZOR NI MAČJI KAŠELJ POTUJ!

Del Sončn vstopi v energije je. / V p se v veso se zadrži

Dejavnosti ZTS sofinancirajo:

Kolofon

številka 1

KAJ JE ZDAJ TO?

Strani organizacije 4–5 Medvedki in čebelice 6–10

Gozdovniki in gozdovnice 11–15

Za boljši jutri 16–23

Vsemu bomo kos 24–27

Kje živiš?

Ujemi znanje 28–33

Brez meja 34–37

Če bi lahko bi izbral veliko mesto ali ne energije v izbiral, obliki kratkovalovnega sevanja podeželjsko vasico? Prepričana sem, da bi vsak Zemljino atmosfero in ogreva zemljo. Nekaj izbral svoje in tisto znal kar najboljše argumentirati. Taborniške akcije 38 se v So obliki dolgovalovnega sevanja vrne v vesolljudje, ki jih sprošča ter osrečuje sprehod po mestnih ulicah, med koncentracije nebotničniki in trgovinskimi Knjigožer in filmoljub 39 primeru povišane toplogrednih plinov izložbami, in so ljudje, ki raje izberejo sprehod v olje vrne manj dolgovalovnega sevanja,več toplote naravi, gozdu, bližnjem parku … Oboji v tem, kar Jezikovna drobtin'ca 40 i v Zemljini atmosferi in morju. počnejo, najdejo trenutek zadovoljstva, trenutek zase ne glede na to, kje so in kakšen dan je za njimi.

Pesmarica 41–42

Pa je res pomembno, kje živimo?

Križanka 43

Vsako okolje ponuja nekaj za vsakega, ima svoje prednosti in slabosti. A pomembno je zavedanje, da nekaj, kar nas tam zunaj sprošča in osrečuje, ni samoumevno, ni samo naše in nekoč bo nekdo za nami želel doživeti enake občutke kot mi. Ohranjajmo in varujmo naše okolje, kjer lahko s kančkom pozornosti naredimo nekaj dobrega za vse, ki smo del te čudovite pestrosti na našem planetu.

Strip 44–45 Škljoc! 46–47

Suzana Podvinšek, urednica revije Tabor marec 2019

Kazalo

AJ T

in Be se Ta do dil o: bo lgo ur ed na r. K pr Do niš tvo iča ča m aj , fo en va k k to :N jen s č ova ali s ik a Bo a k ka no mo zn po o ik m v p m n zo o a rn u in ada rčev mla i, l ah na ljeva sko d ko k a š n na j bo ju, k tevi jde di at lko te te š era rev tu e p st r ije ka j. ose an je be j

JJ E

Začetne strani vas bodo seznanile z novostmi v organizaciji, posameznih komisijah, izvršnem odboru in drugih področjih Zveze. Medvedki in čebelice, tokrat boste preko zgodb spoznali, kako lahko poskrbite za lep svet v prihodnosti. Vabljeni ste, da strani, namenjene vam s starši oz. vodniki, preberete in se o njih pogovorite. Ker pa vemo, da včasih samo branje ni dovolj, smo vam pripravili tudi preizkušnje, ki vam bodo pomagale še boljše spoznati temo, o kateri ste brali. Gozdovniki in gozdovnice, vi ste že starejši in veliko stvari že razumete. Predvsem pa vas zanima še več ali kaj drugega o temi, ki vam jo predstavimo v reviji. Naj vam prenovljeni Tabor služi kot odskočna deska za raziskovanje in odkrivanje sveta. V rubriki Za boljši jutri se bomo dotaknili tematik, ki jih obravnavajo cilji trajnostnega razvoja. Cilje Agende 2030, h katerim stremijo države in ki jih taborniki lahko nagovarjamo in izvajamo na taborniških srečanjih, akcijah ali doma. Ste se tudi vi kdaj znašli v situaciji, ko niste vedeli, kako komunicirati, kako rešiti zagato, komu zaupati, kako razumeti posameznika itn.? Nasvete za soočanje s tovrstnimi zagatami bomo predstavljali v rubriki Vsemu bomo kos. V rubriki Ujemi znanje bomo raziskovali teme, ki vam lahko vodnikom in načelnikom pridejo prav pri organizaciji, izvedbi, vrednotenju akcij ter drugem delu v rodu ali vodu. Spustili se bomo v svet odnosov med vodniki in člani, načelniki in vodniki ter na kaj je treba biti pozoren pri uspešnem izvajanju teh funkcij. V rubriki Brez meja se bomo podali v mednarodno okolje, kjer boste začutili utrip popotništva ali obujali svoje spomine na taborniške dogodke v tujini. Vodniki, vam smo namenili poseben prostor, kjer boste lahko vsebine, predstavljene v posamezni rubriki, nadgradili, povzeli in izvedli na srečanju z vodom. Našli boste nasvete za delavnice, aktivnosti v naravi, ideje za igre in podobno. Radi preberete kakšno dobro knjigo, si ogledate zanimiv film, napišete kakšno zgodbo ali poezijo? Rumarec 2019

brika Knjigožer in filmoljub bo vsebovala povzetke knjig in filmov, ki vam jih priporočamo. Predstavljene bodo tako vsebine za mlajše kot starejše. Za vse, ki svoje dogodivščine radi prelijete na papir, bomo občasno pripravili nasvete, kako se zadeve lotiti ter na kaj morate biti pozorni. Spremljajte rubriko, saj bomo objavili tudi kakšen natečaj. Se tudi vi kdaj znajdete v dilemi, kako se določena beseda ali besedna zveza napiše, kje uporabiti vejico in podobno? Jezikovna drobtin'ca vam bo v takšnih zagatah v veliko pomoč. Poleg opisa in primerov je sedaj tudi prostor, kjer lahko pridobljeno znanje zvadite. Taborniška druženja in večeri ob tabornem ognju ne minejo brez kitare in petja. Besedila pesmi in akorde najdete v Pesmarici. Sedaj si boste lahko pesem izrezali iz revije in postopoma ustvarili svojo taborniško pesmarico. Ljubitelji križank, v uredništvu se bomo trudili, da bo v reviji tudi ta, ki bo povezana z aktualno temo revije. Vrste križank se bodo skozi revijo spreminjale, tako da bodo namenjene najmlajšim in starejšim. V stripu nas bosta s svojimi dogodivščinami razveseljevala dobra prijatelja, popotnik Bojan in raziskovalka Tinka. Fotografi, pred izidom revije bomo vodjem komunikacij v rodove sporočili, kakšne fotografije iščemo. Med prispelimi jih bomo nekaj izbrali, objavili v rubriki Škljoc! in dopisali kratek opis, zakaj je bila fotografija izbrana, kateri so elementi, ki so nas prepričali, ter na kaj bodite v prihodnje bolj pozorni pri fotografiranju.

STARŠI Starši, nismo pozabili niti na vas, med rubrikami so besede, namenjene ravno vam, da spoznate, kaj vaši otroci in mladostniki s posamezno vsebino ter dejavnostmi osvojijo. Katere so kompetence, ki jih pridobijo in jih lahko razvijajo.

Strani organizacije

Medvedka Gaja

Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Maša Pušnik

NEKJE DALEČ STRAN OD

LEŽI ARKTIKA. OBDAJA JO SEVERNO LEDENO

MORJE, KI PA JE VEČINOMA PREKRITO Z

. TAM ŽIVI SEVERNA

GAJA.

RAVNO TA TRENUTEK POČIVA NEKJE V BRLOGU, KI GA JE ZGRADILA GLOBOKO POD SNEGOM. POZIMI JE PRAV TAM, V BRLOGU, SKOTILA

. V BRLOGU BO MEDVEDKA SVOJEGA

GAŠPERJA DO POMLADI NEGOVALA IN HRANILA. KO BODO DNEVI POSTAJALI DALJŠI, BO PRIŠEL ČAS, DA ZAPUSTITA BRLOG. SREČNA SE BOSTA IGRALA IN KOTALILA PO SNEGU. KER PA

CELO ZIMO NIČ NE JE, MORA ULOVITI

LETO MANJ

. NA ARKTIKI JE VSAKO

, ZATO IMAJO SEVERNI MEDVEDI VEDNO VEČJO TEŽAVO NAJTI KAJ ZA

POD ZOB, PREDVSEM

, KI SO NJIHOVA GLAVNA

SE ZARADI

VIŠJIH TEMPERATUR TOPI. TAKO SE ZMANJŠUJE TUDI PROSTOR, KJER BOSTA IN

ŽIVELA, SE IGRALA, ISKALA

... AMPAK ZAKAJ? Z ONESNAŽEVANJEM

OKOLJA IN PORABO NARAVNIH VIROV SE SEGREVA OZRAČJE, ZA KAR SMO KRIVI TUDI LJUDJE. Z UPORABO PREDMETOV S ČIM MANJ (ALI NIČ) PLASTIKE, LOČEVANJEM ODPADKOV, VARČEVANJEM Z VODO, ELEKTRIKO ... LAHKO PRIPOMOREMO K OHRANJANJU OGROŽENIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST, MED KATERIMI SO TUDI SEVERNI MEDVEDI,

Medvedki in čebelice

KOT STA

številka 1

Kako človek vpliva na okolje? V domačem kraju poglej okoli sebe. Ali vidiš kaj, s čimer je človek spremenil naravo ali s čimer onesnažuje naravo? Oceni, kolikokrat je človek že vplival na spremembo v okolju. Pobarvaj ustrezno število krožcev pod sličico (1: človek narave ni spremenil, 5: človek zelo vpliva na spremembe v naravi).

TERMOELEKTRARNE IN TOVARNE

Onesnažujejo reke, jezera in morja. Zaradi onesnaževanja zraka se ozračje segreva. Poleg tega nastaja tudi kisli dež, ki onesnažuje reke, jezera in morja ter živali in rastline, ki tam živijo.

GRADNJA HIŠ

Zaradi povečanja števila ljudi se povečuje gradnja hiš na podeželju, zaradi česar uničujemo naravo – dom divjih živali in rastlin. MOTORNA VOZILA NARIŠI!

V prazen kvadratek nariši, kaj v tvojem kraju še vpliva ali onesnažuje okolje.

marec 2019

Povzročajo hrup, ki moti tako ljudi kot tudi živali. Hkrati pa oddajajo izpušne pline, ki prispevajo k nastanku kislega dežja in ogrevanju ozračja.

ODLAGANJE ODPADKOV

ŠKROPLJENJE S PESTICIDI

Odpadki so nevarni za ljudi, živali in okolje, v katerem živimo, saj izločajo strupene snovi.

Pesticidi in gnojila prizadenejo živa bitja, onesnažijo tla, hrano in vodo.

Medvedki in čebelice

Si pravi Eko policaj?

OH, SAJ SEM PUSTIL SAMO ENO LUČ PRIŽGANO IN ŠEL OD DOMA.

Sličice prikazujejo določena manjša dejanja, za katera mislimo, da že ne morejo škodovati, a v resnici kaj hitro prerastejo v ene izmed glavnih razlogov za onesnažen planet Kaj se zgodi, če vsi enako ravnamo? Se ti zdi tako prav? Bi lahko naredili kako drugače? V prazne prostorčke nariši, kaj bi naredil ti.

KAKO JE VROČE, ODPRL BOM OKNO.

KAKO JE MRAZ, BOLJ BOM ZAKURIL.

Medvedki in čebelice

številka 1

STARŠI AH, SAJ JE SAMO EN PAPIRČEK.

TO VREČKO (PLASTIČNO) SEM ŽE UPORABIL, NASLEDNJIČ BOM VZEL NOVO.

marec 2019

Vaši otroci pri tabornikih z osvajanjem veščin, kot je Eko policaj, pridobijo določena znanja o okoljskih problemih ter dobijo priložnost, da tudi sami prispevajo k ohranjanju narave. Otrokom moramo pomagati razviti skrb in odgovornost za čisto in zdravo okolje. Zavedati se morajo, da je pomembno misliti na to, kakšen svet bomo pustili našim zanamcem in kako bo to vplivalo na njihovo kakovost življenja, zato ne smemo nepremišljeno onesnaževati okolja. Določene aktivnosti lahko izvajajo tudi doma ter vam pomagajo pri gospodinjskih opravilih ali vas spomnijo na kakšno alternativo. Primer - naučili se bodo pravilno ločevati odpadke ter vam tudi pomagali pri gospodinjskih opravilih, saj bodo bolj motivirani za npr. odnašanje smeti, v trgovini pa vas bodo lahko spomnili, da raje kupite enak izdelek brez (ali z manj) plastične embalaže. Pravi eko policaji, kajne?

Taborniki se bomo 30. marca ob 20.30 tudi letos pridružili svetovni akciji Ura za Zemljo. Bodi del akcije tudi ti! Vse, kar moraš narediti, je, da za eno uro ugasneš vse luči. Če želiš narediti še večji učinek, pa celo uro preživi ob aktivnostih, kjer ne potrebuješ elektrike!

Medvedki in čebelice

tema meseca

VODNIKI

Kaj lahko počneš s svojim vodom?

1. Iz odpadnega materiala izdelajte instrumente, npr. ropotuljice, kraguljčke. Iz plastenk izdelajte vetrnice, vaze za cvetje, ki jih okrasite z volno, ptičje hišice, ki jih obesite na drevesa okoli taborniških prostorov. Iz plastenk izdelajte cvetlične lončke, v katere posadite rastline.

2. Kljub možni ponovni uporabi odpadne plastike pa člane spodbujaj, da ne uporabljajo plastike za enkratno uporabo, temveč posežejo po alternativah. Primer so stekleničke za večkratno uporabo, domače pecivo namesto kupljenega, domače granola tablice namesto frutabel …

Vesela srečanja V letošnjem letu se bodo na Veselih srečanjih družili medvedki in čebelice iz Severnoprimorskega območja 23. marca, novembra bo veselo v Ljubljani. Rod Pusti grad Šoštanj pa v okviru praznovanja 60-letnice rodu pripravlja druženje na Veselih srečanjih za murne, medvedke in čebelice ter gozdovnike in gozdovnice iz vseh rodov. To Veselo srečanje bo že 18. maja med 9.00 in 15.00 v Šoštanju. Organizatorji pripravljajo ustvarjalne, športne in povsem taborniške aktivnosti, med katerimi so najbolj zanimivi izzivi s področja orientacije, lokostrelstva in pionirstva, za povrh pa bo potekalo še izdelovanje mozaika in odprta kuhinja. Prijave in več informacij najdete na spletni strani www.rpg.taborniki.si.

SRE VESELAŠOŠTANJČANJA 18. 5. 2019

3. Iz starih zaves si izdelajte vrečke, s katerimi bodo s starši lahko nakupovali sadje in zelenjavo (prelistaj lanski novembrski Tabor!).

4. Člane spodbujaj, da vsaj tri tedne s pomočjo starejših članov družine pravilno razvrščajo odpadke ter odnašajo smeti. Na ta način se bodo temu privadili in s tem nadaljevali tudi kasneje. Na vodovem srečanju skupaj poglejte, v kateri smetnjak spada določen odpadek.

5. Z vodom se odpravi na sprehod ali pohod v temi brez ali z le eno svetilko.

6. Otrokom lahko okoljsko problematiko približaš tudi z branjem leposlovja (Potovanje male plastične vrečke, Gnusna kalnica …).

Medvedki in čebelice

Vabljeni murni, MČ-ji in GG-ji.

Prijave se odprejo 4. 4. 2019!

Rod Pusti grad Šoštanj

rpg.sostanj

www.rpg.si

Vesela srečanja so dogodek, ki združuje tabornike, največkrat medvedke in čebelice, iz enega območja ali iz vseh rodov v državi. Dogodki se med seboj po različnih krajih in rodovih razlikujejo po konkretni vsebini, a sta vsem skupna druženje in igra. Organizatorji Veselih srečanj namreč pripravijo ustvarjalne in druge igrive delavnice. Otroci tako skozi igro razvijajo ročne spretnosti, motorične sposobnosti, odnos do sočloveka in narave ter spoznavajo tabornike iz drugih rodov, tako pa gradijo nove vezi in krepijo povezanost s svojim vodom.

številka 1

Varuh planeta danes in jutri Besedilo: Maja Kramar, ilustracije: Jovana Đukić

Podnebne spremembe nas spremljajo na vsakem koraku in niso rezultat delovanja in obnašanja v zadnjih letih, ampak posledice dejavnosti več desetletij. Vendar ne recimo, da so to zakuhali oni pred nami, bodimo boljši kot “oni” in naredimo nekaj v pravo smer.

Taborniki se bomo 30. marca ob 20.30 tudi letos pridružili svetovni akciji Ura za Zemljo. Bodi del akcije tudi ti! Vse, kar moraš narediti, je, da za eno uro ugasneš vse luči. Če želiš, lahko izklopiš tudi druge elektronske naprave, ki jih napaja elektrika (a vseeno pusti pri miru hladilnik in zamrzovalno skrinjo!). Že veš, kaj vse lahko počneš brez elektrike?

“Eh, kaj zato, če je malo toplejša zima.”To je stavek, ki si ga verjetno že kdaj izrekel ali vsaj slišal. Prijetno že je, vendar se znanstveniki ne strinjajo. Segrevanje ozračja je najbolj vidno na ledeni Arktiki. Tam so ledene plošče vedno tanjše, s tem pa severni medvedi in druge živali izgubljajo svoj življenjski prostor in vedno težjo pridejo do hrane, prizadeti so tudi organizmi v morju. Nas na globalno segrevanje opozarja ekstremno vreme, ki povzroča suše, močne nalive in poplave, močne vetrove, orkane ... čemur pravimo podnebne spremembe. Kaj smo ljudje sploh naredili, da smo prišli do točke, da nam Zemlja sporoča, da moramo nekaj spremeniti? Kot veš, se v Zemljini atmosferi nahajajo tudi toplogredni plini (med njimi je tudi vodna para), ki na Zemlji omogočajo prijetne, tople razmere, zaradi česar se je v zemeljski zgodovini sploh lahko razvilo življenje. Ker pa od industrijske revolucije dalje zaradi prekomerne uporabe fosilnih goriv, kot sta npr. premog in nafta, v ozračje izpuščamo velike količine ogljikovega dioksida (CO2), se temperatura na Zemlji viša. marec 2019

Gozdovniki in gozdovnice

Desetletne spremembe

Gotovo si na družbenih omrežjih že zasledil izziv desetletnih sprememb. Spodaj te čaka naloga, ki prikazuje, kakšen je bil svet leta 2009, in nato, kakšen je v letu 2019. Poleg je prazen prostor, ki predstavlja Zemljo leta 2029. V prazna mesta vpiši ali nariši, kakšnega sveta si želiš, nato pa se s starši ali prijatelji pogovori, kaj bi lahko naredili, da bi bila slika lepša, kot je ta iz leta 2019.

2009

2019

Gozdovniki in gozdovnice

številka 1

Z vodom se v temi odpravi na bližnji hrib ob mestu, kjer lahko opazujete, kakšen vpliv ima mestna razsvetljava, kako daleč vpliva sevanje, vidnost zvezd itn. Pot do mesta opazovanja lahko popestriš s kontrolnimi točkami, na katerih so vprašanja, kviz ali dejstva, o katerih se lahko pogovarjate z vodom.

2029

VODNIKI Člane razdeliš v dve skupini. Lahko naredite tudi tekmovanje med vodi. Obe ekipi dobita enako dejstvo. Igro se lahko igramo: a) Ena ekipa je ZA in ena PROTI. b) Vsaka ekipa pove svoj scenarij za izboljšanje. c) Dejstva lahko uporabite tudi za temo pogovora na sestanku. Dejstva in iztočnice za pogovor: • Po podatkih The Intergovernmental Panel on Climate Chnage (IPCC) bodo posledice globalnega segrevanja nepopravljive, če se bo globalna povprečna temperatura zvišala za več kot 1,5 °C. • Največ CO2 v Sloveniji nastaja zaradi prometa. Kar ena tretjina vseh toplogrednih plinov pride iz izpuhov avtomobilov. • Ocean se segreva zaradi višanja koncentracije CO2, kar vpliva na slabšo rast ogrodja koral in rečemo, da so korale v stresu. Zato, ker so korale v stresu, simbiotske alge zapustijo ogrodja koral. Ko alg ni več, korale izgubijo glavni vir hrane, pri čemer pobelijo in pogosto poginejo. • Vsak dan nam lahko skozi kopalniško ali kuhinjsko pipo odkaplja 65 kozarcev vode, v enem letu 52 kopalnih kadi. Pipa, iz katere prikaplja 1 kapljica na sekundo, zapravi 25 litrov vode na dan, kar pomeni 10.000 litrov na leto. • Vsako leto posekamo toliko dreves, kot bi jih lahko uspevalo na polovici ozemlja Anglije. Kot iztočnico lahko uporabiš tudi najrazličnejše videopostnetke na internetu, ki prikazujejo problematiko onesnaževanja. Pomagaš si lahko tudi s stranmi resni-ca.si ali nationalgeographic.com. Če želiš o varčevanju in izkoriščanju obnovljivih virov izvedeti še več ter informacije predati svojim članom, obišči www.varcevanjeenergije.si.

marec 2019

Gozdovniki in gozdovnice

Ali si varuh planeta? V nadaljevanju te čaka kviz. Preveri, če si pravi Varuh planeta. Obkroži pravilen odgovor in črko na koncu odgovora prepiši v okence, ki je označeno z enako številko kot vprašanje.

1. STRGALA SE TI JE MAJICA. KAJ NAREDIŠ? a) Vržem jo v smeti. (S) b) Pospravim jo nazaj v omaro, kjer mi dela gnečo. (H) c) Iz nje naredim vrečo za nakupovanje. (T) 2. ODLOČIL SI SE, DA BOŠ SKUHAL RIŽOTO. ODPRAVIŠ SE V TRGOVINO, KJER BOŠ KUPIL ... a) sezonsko zelenjavo. (A) b) zelenjavo, ki je prišla z drugega konca sveta. (R) c) le zelenjavo, ki je pakirana v plastični embalaži, saj je verjetno čistejša. (V) 3. ŽIVIŠ LE TRI ULICE STRAN OD ŠOLE. VSAKO JUTRO ... a) očeta prosim, naj me zapelje do šole. (O) b) grem v šolo peš ali s kolesom. (B) c) grem v šolo z električnim skirojem. (A)

Gozdovniki in gozdovnice

4. KO JE ZIMA, TE DOMA POGOSTO ZEBE, AMPAK SI ZELO RAD OBLEČEN V KRATKE HLAČE IN HODIŠ BOS. KAJ NAREDIŠ? a) Pojačal bom kurjavo. (G) b) Odprl bom okna, saj zunaj sije sonce. (N) c) Vseeno si bom oblekel dolge hlače in obul nogavice. (O) 5. PRAZNUJEŠ ROJSTNI DAN. KAKO BOŠ POGOSTIL GOSTE? a) Kupim plastične krožnike in kozarce za enkratno uporabo. (K) b) Uporabim pribor in krožnike, ki jih imamo doma, potem pa jih umijem, saj ni tako težko. (R) c) Prosim mamo, da poskrbi za to. (L)

številka 1

STARŠI 6. NA PLAŽI LEŽI POLNO SMETI. KAJ NAREDIŠ? a) S seboj vzamem toliko smeti, kot jih lahko, kasneje pa se z vodnikom zmenim, da organiziramo čistilno akcijo. (N) b) Odvržem še svoje smeti, saj so tam tako ali tako tudi druge. (F) c) Poskrbim le za svoje smeti. (J) 7. IMAŠ PROST DAN, KAJ BOŠ POČEL? a) Igral bom igrice na računalniku, gledal bom film in poslušal glasbo na telefonu – vse bo gorelo ves čas, saj bom vse uporabljal. (P) b) Šel bom ven, saj so tam tudi drugi prijatelji. (I) c) S prijatelji gremo v restavracijo s hitro prehrano. (Z) 8. OPOLDNE V ŠOLI OPAZIŠ, DA SO PO HODNIKIH PRIŽGANE LUČI. KAJ STORIŠ? a) Vseeno mi je, rad imam svetle prostore. (S) b) Stopim do stikala in z izmeničnim prižiganjem in ugačanjem zabavam sošolce. (A) c) Stopim do stikala in jih ugasnem. (K)

marec 2019

Vaši najstniki pri tabornikih z izvajanjem veščin, kot je Varuh narave, spoznavajo ali poglabljajo že pridobljena znanja o okolju ter o človeškem vplivu na okolje. Z različnimi taborniškimi aktivnostmi, kamor spadajo tudi aktivnosti z okoljsko tematiko, krepijo sposobnosti izražanja stališč, kritičnega razmišljanja in sprejemanja drugih mnenj. Z izvajanjem vsakodnevnih aktivnosti za ohranjanje planeta vam bodo pomagali tudi v gospodinjstvu – npr. pravilno bodo ločevali odpadke in odnašali smeti, skrbeli za pospravljeno sobo, zalivali rože … Ko bodo opravljali aktivnosti, potrebne za veščino, bodo razvijali nove navade, kar bo lahko vplivalo na to, da bodo prosti čas raje preživeli zunaj, s prijatelji kot na računalniku in ostalih elektronskih napravah. Posledično se bodo več gibali, več bodo zunaj na soncu in zraku, posledično pa bodo tudi bolj zdravi. Super, kajne?

Gozdovniki in gozdovnice

PODNEBNE SPREMEMBE Besedilo: Tadeja Pretnar

Taborniki radi izpostavimo svojo vizijo ter povemo, da ustvarjamo boljši svet. Zato je prav, da smo o temah, ki se nas tičejo – kamor gotovo spada tudi zavedanje o človekovem vplivu na okolje – podučeni, saj lahko le z znanjem vplivamo na spremembo miselnosti in stališč, s čimer vplivamo tudi na spremembo vedénja – tako svojega kot tudi ljudi okoli nas – in šele takrat lahko dejansko ustvarjamo boljši svet.

Med podrobnostmi 13. cilja o trajnostnem razvoju, ki se glasi: “Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam,” lahko med drugim preberemo, da je potrebno vključiti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam v politiko, strategije in načrte na državni ravni ter izboljšati izobraževanje in osveščanje

/... / za blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje, omejevanje posledic in zgodnje opozarjanje. Veliko besed, ki pravzaprav povedo, da je treba za uspešen boj proti podnebnim spremembam, če ga lahko tako sploh poimenujemo, celostno spremeniti sistem: vse od (malih) vsakodnevnih odločitev, ki jih sprejemamo kot posamezniki, izobraževanja in osveščanja, v čemer smo dobri tudi taborniki, do širših odločitev, ki jih sprejemajo ustanove, korporacije, države ... UČINEK TOPLE GREDE Učinek tople grede je pojav, ki nam sploh omogoča življenje na Zemlji. Če toplogrednih plinov, med katere spadajo (v večji meri) ogljikov dioksid (CO2), metan (N2O), ozon (O3) in vodna para (H2O), ne bi bilo, bi bila Zemljina povprečna temperatura približno -18 °C namesto +15 °C, torej okoli 30 °C nižja kot sicer in življenje se ne bi razvilo v takšni obliki, kot se je.

Znak 13. cilja Agende 2030 za trajnostni razvoj: Podnebni ukrepi (Vir: MZZ)

Za boljši jutri

A vseeno nam točno to povzroča probleme: povišana količina toplogrednih plinov pomeni, da se v ozračju ter posledično tudi v morjih zadrži večja količina infrardečega sevanja (toplote), ki bi sicer zapustila ozračje. In ravno količina ogljika (C) v atmosferi je tista, ki nas lahko najbolj skrbi. številka 1

marec 2019

Za boljši jutri

Ilustracija: Aja Vogrinčič

Del sončne energije v obliki kratkovalovnega sevanja vstopi v Zemljino atmosfero in ogreva zemljo. Nekaj energije se v obliki dolgovalovnega sevanja vrne v vesolje. V primeru povišane koncentracije toplogrednih plinov se v vesolje vrne manj dolgovalovnega sevanja, več toplote se zadrži v Zemljini atmosferi in morju.

Foto: Suzana Podvinšek Foto: Pija Šarko

Globalno mesečno povprečje CO2. Prevedeno po “Trends in Atmospheric Carbon Dioxide” (NOAA Earth System Research Laboratory).

KAJ SPLOH SO FOSILNA GORIVA? V zadnjem stoletju izkoriščamo fosilna goriva, ki so dejansko “fosilizirana energija” – nafta, premog in zemeljski plin so pravzaprav fosilizirane rastline, ki so v preteklosti iz ozračja za svoj obstoj črpale CO2 in ga porabljale v procesu fotosinteze. Ob kurjenju fosilnih goriv pa se ogljik pretvori nazaj v CO2 in se sprosti nazaj v ozračje. Konec 60. let prejšnjega stoletja so na Havajih na vrhu gore Manue Loe postavili osrednjo raziskovalno postajo ter pričeli z meritvami CO2 v ozračju – meritve na Manui Loi kot tudi globalno vse do danes kažejo, da količina CO2 narašča: predindustrijska doba: 280 ppm, 1959: 315,98 ppm, 2019: 410,83 ppm. To pomeni, da smo naravni ogljikov krog, zmožnost naravne absorbcije ogljika presegli.

Za boljši jutri

številka 1

Foto: Miha Pavšek

Ostanek Triglavskega ledenika.

Foto: Fran Pavlin

Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905.

SAJ NI RES! PA JE … Že desetletja so znanstveniki opozarjali, da so nepričakovani in ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, suše, tropska neurja, posledice drastičnega porasta globalne temperature, ki se vztrajno viša že od sredine 19. stoletja – uporabe novih izzumov, produktov industrijske revolucije. Kot ponavadi so se pojavili skeptiki, da globalno segrevanje ne obstaja oz. ni problematično, češ da je to normalen cikel, kar je razvidno že iz zemeljine zgodovine; da se v resnici bliža nova ledena doba, saj trenutni interglacial (toplo obdobje) traja že 12.000 let, čeprav je navadno po 11.500 letih nastopila nova ledena doba, da se led ne tali in gladina vode ne dviga ...

A (na žalost) globalnemu segrevanju ne moremo oporekati. Če primerjamo trenutne astronomske pogoje (Zemljino tirnico ter nagib osi) s podobnimi razmerami v preteklosti, vidimo, da je toplo obdobje izpred 430.000 let trajalo kar 30.000 let. Torej “imamo še nekaj časa” pred novo ledeno dobo. Dejstvo je tudi, da vodna gladina narašča zaradi otoplitve oceanov – s temperaturo narašča volumen vode ter posledično višina gladine, hkrati pa voda narašča tudi zaradi taljenja ledenikov – ne samo tistih na polih, ampak tudi tistih v gorah, katerih taljenje spreminja vodni režim rek, kar ne vpliva le na višino gladine morja, temveč tudi na spremembo ekosistemov okoli že utečenih strug ... Že samo v času med letoma 1993 in 2013 se je vodna gladina v letu dvignila za 3,2 mm, ocene do leta 2100 pa napovedujejo dvig vodne gladine med 80 cm in 1 m. V praksi

marec 2019

bi to pomenilo, da bi bili ogroženi vsi prebivalci mest in držav ob morju, npr. prebivalci Londona, Nizozemske, Floride, Indonezije ... Seveda to ne bi vplivalo le na ljudi, temveč tudi na spremembo celotnih ekosistemov, s čimer bi veliko živalskih in rastlinskih vrst izgubilo habitat; porušilo bi se naravno ravnovesje – ne samo tik ob obali, ampak tudi proti celini. Znanstvenih dokazov, odgovorov na skeptične trditve je ogromno. Iz zbranih podatkov je več kot očitno, da se zaradi višanja količine CO2 viša globalna temperatura. Zato ni prav, da si zatiskamo oči ali se ravnamo po reku “kar ne veš, ne boli”. GLAVNI VZROKI IZPUSTOV TOPLOGREDNIH PLINOV Približno tri četrtine toplogrednih plinov nastanejo zaradi izgorevanja fosilnih goriv – za pridobivanje elektrike, pri industriji in v prometu. Preostanek, približno četrtina toplogrednih plinov, pa je posledica svetovnega kmetijstva. Če ne bomo sprejeli ukrepov in spremenili naših navad ter bomo nadaljevali s kurjenjem fosilnih goriv, bodo temperature narasle za 3 do 4 °C, kar pomeni, da se bomo ujeli v t. i. povratno zanko, iz katere ne bo izhoda, ampak bodo temperature vedno višje. Četudi nam uspe dvig temperature omejiti na optimističnih, a še vedno realnih 1,5 °C, bomo priča negativnim posledicam, kot so porast vročinskih valov in hudih nalivov, upad dostopne pitne vode, nižja donosnost poljskih pridelkov, povišana gladina morske vode ...

Za boljši jutri

Foto: Bigstockphoto

Foto: II Cambiamento

VSAK ČLOVEK JE POMEMBEN Naša dejanja, dejanja posameznikov so pomembna. Včasih bolj, kot si mislimo. Lep primer je Greta Thunberg, 16-letna Švedinja, ki je lanskega avgusta začela “špricati” pouk ter tiho protestirati pred švedskim parlamentom. Sčasoma so se ji pridružili tudi še drugi mladi po svetu, politike pa je okarala tudi z govorom na podnebni konferenci Združenih narodov na Poljskem lanskega decembra ter v Švici na svetovnem ekonomskem forumu, kjer je povedala, da ni časa za pogovore, temveč je treba zapaničariti ter se odzvati – da je podnebno krizo treba obravnavati kot krizo.

V času pisanja tega članka se je tudi pri nas nekaj kuhalo, množice mladih (in malo manj mladih) so v petek, 15. marca, zasedle ulice nekaterih slovenskih mest in našim odločevalcem predale

Za boljši jutri

jasno sporočilo, da si želijo (zdrave) prihodnosti. Si bil med njimi tudi ti? Pomembno je torej, da kot posamezniki delamo spremembe, kjer je to le mogoče, vseeno pa ni greh, če kdaj stopimo ven iz svoje cone udobja in preizkusimo nekaj novega, s čimer lahko soustvarjamo boljši svet. Pa najsibo to pridobivanje novega znanja o problemih, aktivno zmanjševanje odpadkov, o čemer smo velikokrat pisali v preteklem letu, trajnostna mobilnost, kjer aktivno skrbimo tudi za svoje neposredno zdravje, kupovanje lokalnih in ekološko pridelanih živil, ozaveščanje naših bližnjih – domačih, prijateljev, tabornikov vseh generacij ...

LITERATURA "Special Report: Global Warming of 1.5 °C.” http:// bit.do/porocilo "Arguments from Global Warming and what the science really says.” http://bit.do/razlogi National Oceanic and Atmospheric Administration Earth System Research Laboratory. https://www. esrl.noaa.gov/ Gore, A. Neprijetna resnica: Svetovna nevarnost globalnega ogrevanja in kako lahko ukrepamo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. številka 1

marec 2019

Za boljĹĄi jutri

VODNIKI

Podnebne spremembe so tema, ki jo lahko s primernimi metodami in s primerno težavnostjo obravnavaš tako z medvedki in čebelicami, z gozdovniki in gozdovniki kot tudi znotraj kluba popotnikov in popotnic ter starejših. Za orientacijo vam predlagam nekaj aktivnosti, s katerimi lahko z vodom osvajate različne veščine, verjamem pa, da imate tudi vi obilo uporabnih idej.

POSKUS UČINKA TOPLE GREDE (S prilagojeno razlago primeren za vse starostne kategorije) V dva enaka večja steklena kozarca s pokrovom postavite dva termometra ter manjšo posodico z vodo. V enega od kozarcev na dno nasujte sodo bikarbono, v posodico z vodo pa zlijte tudi alkoholni kis (razmerje z vodo 1 : 1 ali večje v prid kisa). Oba kozarca tesno zaprite. Ko se temperatura stabilizira na temperaturo ozračja, kozarec s sodo in kisom pretresite, da pride do reakcije in se sprosti CO2. Kozarca postavite na črno podlago (npr. papir) na sonce. Naslednjo uro na 5–10 minut beležite razliko v temperaturi. OGLED FILMA NEPRIJETNA RESNICA (An Inconvenient Truth) za gozdovnike in gozdovnice ter starejše.

Za boljši jutri

številka 1

IZDELAVA LESENIH MLINČKOV NA VODO in pogovor o energiji (s prilagojeno razlago primeren za starejše medvedke in čebelice ter mlajše gozdovnike in gozdovnice). KOLESARSKI IZLET in pogovor o tem, zakaj je kolesarjenje boljše kot vsakodnevna vožnja z avtomobilom (s prilagojeno razlago primeren za vse starostne kategorije). OBISK OBSERVATORIJA za gozdovnike in gozdovnice ter starejše. IZDELAVA VREČK iz starih ponošenih majic (za vse starostne kategorije). UPORABA LOKALNIH PRIDELKOV na taborniških akcijah, izogibanje plastični embalaži (izvajalci so vodstvo).

OBISK TRŽNICE ALI KMETIJE in pogovor o lokalnih izdelkih (s prilagojeno razlago primeren za medvedke in čebelice ter gozdovnike in gozdovnice). STRATEŠKA IGRA NASELJENCI PLANETA ZEMLJA V prvem delu igre ekipe opravljajo izzive, s katerimi pridobijo dobrine (voda, les, kamen, ovca, plastika), medtem lahko z ostalimi ekipami trgujejo z dobrinami. Izzivi so praktične naloge, ki so povezane s tematiko posamezne dobrine. V drugem delu po principu igre zemljo krast ekipe stremijo k čim večjemu številu zastavic. Igro lahko zaključimo z osebno refleksijo ter s pogovorom, ki ga povežemo s temami, kot so sodelovanje, pravičnost, potrošništvo ... Za več informacij o igri skoči na Facebook skupino Kul taborniška srečanja – ideje za vodnike, kjer je Urška Gjergek objavila celo igro – hvala!

Foto: Miha Maček

UPORABA LASTNIH STEKLENIČK ali lončkov ter pogovor o zmanjševanju odpadkov (s prilagojeno razlago primeren za vse starostne kategorije).

marec 2019

Za boljši jutri

SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI Besedilo: Tina Mervic, foto: Miha Maček

Taborniki smo velika in zelo pomembna mladinska organizacija. Z izjemno nalogo – ustvarjanja boljšega sveta. Boljši svet ustvarjamo preko ustrezne ter kakovostne vzgoje in izobraževanja naših članov. Vodniki velikokrat predajamo vrednote in način življenja na mlajše generacije tabornikov, ne da bi se tega zavedali. Sistematično razvijamo veščine in taborniško znanje, malo manj sistematično pa krepimo mehke veščine, kot so npr. komunikacija, delo v skupini, razumevanje čustev ipd. Vse to po navadi razvijamo posredno, čisto mimogrede. Včasih se nam pri vodenju voda ali

Vsemu bomo kos

druge taborniške skupine lahko tudi zalomi in ne vemo, kako naprej. Začnimo z dejstvom. K tabornikom se lahko vpiše vsak. Ne glede na kraj bivanja, barvo kože, spol, družino, iz katere prihaja. In prav je tako. Vodnik mora poskrbeti, da se prav vsak, ki pride na prvi sestanek, počuti sprejetega. številka 1

Naj nadaljujem z resnično zgodbo. V mojem vodu je bilo šest deklet. Naknadno se nam je pridružila še ena deklica iz države bivše Jugoslavije. Začutila sem, da moram kot vodnica zagotoviti, da jo bodo ostala dekleta sprejela v vod in se bo deklica v vodu počutila zaželeno in sprejeto. Vsi se v skupini želimo počutiti dobro in sprejeto. Želimo si, da nas sprejemajo sošolci, prijatelji, družina, člani voda ... Če nas ljudje sprejemajo, se načeloma počutimo dobro. Radi preživljamo čas v njihovi družbi, brez težav se pogovarjamo, smejemo in izmenjujemo mnenja, lažje in učinkoviteje rešimo nesporazume, smo srečni in zadovoljni. Če se tako počutimo, bomo zagotovo tudi bolje delovali v skupini. Če skupina dobro in usklajeno deluje, lahko doseže več, se več nauči, odnosi so prijetnejši in člani si med seboj zaupajo. To se sliši kar prijetno, kajne? Prav zato je bilo pomembno, da sem kot vodnica deklici omogočila, da se vključi v skupino. Tako zelo je bil pomemben prvi vtis, ki ga je dekle naredilo na druga dekleta v skupini. Že pred njenim prihodom sem se s tabornicami pogovorila o prihodu nove članice. Pogovorile smo se o tem, kako jo bomo sprejele, kako ji bomo predstavile naš vod in naše delovanje. Na prvem skupnem srečanju pa smo čas namenile spoznavanju in razvijanju zaupanja. Za prvo srečanje so zelo primerne igre zaupanja, igre, v katerih je potrebno sodelovati kot skupina, spoznavne ali zabavne igre, kjer se vsi sprostijo in zabavajo. Pazimo na to, da novega člana ne izpostavljamo preveč. Pomembno je, da prihoda ne vzamemo za samoumevnega, ampak se nanj pripravimo. Še več priprav je potrebnih, če je nov član pripadnik druge države, rase, vere ali drugih posebnih skupin. Takrat je super, če si prej kaj preberemo, se pogovorimo ali izobrazimo o drugačnosti. Seveda ni pomembno samo prvo srečanje, ampak tudi nadaljnje delo s skupino. Na vsakem sestanku se lahko nameni nekaj časa za povezovanje in graditev skupine z različnimi aktivnostmi in igrami. KAKO SPODBUDITI SPREJEMANJE DRUGAČNOSTI? Za lažji prenos vsega tega napisanega na resnični vodov sestanek ti ponujam še nekaj nasvetov, kako voditi vod za spodbujanje sprejemanja drugačnosti. marec 2019

VODNIKI Igre, pri katerih je od članov zaželeno sodelovanje, najdeš tudi med Taborniškimi igralnimi kartami. NARAVNA ABECEDA Čas: 20 minut Primerno za: murne, MČ, GG, PP, RR in grče Postopek: Člane razdelimo v manjše skupine. Naloga je, da prinesejo predmete iz narave in sestavijo abecedo. Vsak predmet predstavlja eno črko abecede glede na prvo črko imena (b – bukov list, s – storž ...) SKLENJENE ROKE Čas: 5–10 minut Primerno za: murne, MČ, GG, PP, RR in grče Potrebščine: kamenček ali drug majhen predmet Postopek: Člani se postavijo v krog in se primejo za roke. Enemu od članov damo v roko kamenček ( v bistvu dvema, ker se držita za roko). To je začetni položaj. Na znak mora prvi član, ne da bi spustil roke, prenesti kamen v svojo drugo roko, ki jo drži naslednji član. Kamenček tako potuje v krogu od rok do rok, ne da bi se člani spustil. Krog je zaključen, ko pride kamenček nazaj v začetni položaj. Igro lahko večkrat ponovimo in pri tem merimo čas. Večjo skupino lahko razdelimo v dve manjši, ki tekmujeta med seboj. SLEPI LIKI Čas: 10 minut Primerno za: GG, PP, RR in grče Potrebščine: 10–20 metrov debelejše vrvi Postopek: Vodja zaveže oba konca vrvi skupaj. Člani se postavijo tako, da držijo vrv z eno roko (na zunanji strani približno enakomerno oddaljeni drug od drugega). Nato vodja članom razloži, da bodo morali z vrvjo oblikovati like: kvdrat, pravokotnik, enakostranični trikotnik itn. Najprej lahko gledajo, patem pa si z ruticami zakrijejo oči. Člani med igro ne smejo spustiti vrvi iz rok. Sami se morajo dogovoriti, kdaj je postavljanje lika zaključeno.

Vsemu bomo kos

da se lahko na vodovem sestanku pogovorimo BOLJ SMO SI PODOBNI, KOT MISLIMO Pomembno je, da damo vsakemu članu možnost, da o vseh temah. Pomembno je, da ne ignoriramo zbadanja ali izključevanja, ko se predstavi in se v vodu pogovarnpr. vod noče sodelovati s kom jamo o tem, v čem smo si različni, v skupini. Če se za pogovor o a hkrati poudarimo, v čem smo določenih temah ne počutimo si podobni ali celo enaki. Večkrat K tabornikom se dovolj usposobljeni ali suvereje potrebno poudariti, da nas več stvari združuje kot razlikuje (npr. lahko vpiše vsak. Ne ni, nam lahko na naslednjem sestanku zagotovo priskoči na vsi želimo biti taborniki, vsi imamo glede na kraj bivanja, pomoč starejši, izkušenejši voradi naravo, vsi smo mladi, vsi smo lačni, vsi kdaj zaljubljeni). barvo kože, spol, dru- dnik ali prijatelj. IŠČEMO IN IZPOSTAVLJAMO POZITIVNE LASTNOSTI Hkrati je pomembno poudariti, da smo vsi edinstveni in svojevrstni in da ima vsak zagotovo veliko pozitivnih lastnosti, le pomagati mu jih moramo odkriti in razvijati.

žino, iz katere prihaja. In prav je tako. Vodnik mora poskrbeti, da se prav vsak, ki pride na prvi sestanek, počuti sprejetega.

DOPOLNIMO VODOVA PRAVILA. SPOŠTOVANJE JE ZELO POMEMBNO Smiselno je tudi obnoviti ali dopolniti pravila vedenja in komunikacije v vodu. Poudariti je treba spoštovanje. Pomembno je izpostaviti ničelno toleranco do zmerjanja drugačnosti in članom omogočiti,

Vsemu bomo kos

ORGANIZACIJA DOGODKOV NA TEMO DRUGAČNOSTI. Priporočljivo je, če organiziramo različne aktivnosti in igre, ki spodbujajo sodelovanje in odpirajo možnosti za pogovor o drugačnosti. Dejavnosti se lahko organizira znotraj voda, kot večji sestanek družine ali kot temo na zimovanju ali taborjenju. Ideje za aktivnosti lahko izbrskamo v različnih priročnikih ali na spletu. Eden izmed takih je npr. Priročnik o sprejemanju drugačnosti, pripravljen po knjigi Čudo: Čudo na razrednih urah (Katarina Rigler Šilc).

številka 1

JUHUU ZA PRILAGODLJIVOST Zavedajmo se, da je delo z vodom lahko zelo prilagodljivo. Vsakič znova lahko pripravimo nekaj novega in prav to je čar izobraževanja izven šole. PREJ SE POZANIMAMO O NOVEM ČLANU IN NJEGOVIH LASTNOSTIH Načini vključevanja novih članov so zelo raznoliki glede na lastnosti novega člana. Ta proces si lahko olajšamo tako, da člana spoznamo že prej, da se o njem pogovorimo z njegovimi starši, da za kakšen nasvet vprašamo izkušenejše vodnike, priročnike ali pa kar strica Googla. NE POZABIMO, DA NAS RAZNOLIKOST BOGATI Vsak ima nekaj, kar ga dela posebnega. To nas bogati in dela edinstvene. Včasih nam je to drugačnost težko razumeti, vendar se moramo kljub vsemu truditi biti strpni, sprejemati in spoštovati druge. S pridobivanjem različnih izkušenj na medosebni ravni postajamo bogatejši, zato je raznolikost tudi v vodu dobra.

VODNIKI LITERATURA Seznam literature, ki ti lahko pomaga, da z zgodbami članom predstaviš raznolikost. Ustvari prijetno vzdušje, preberi zgodbo, nato pa se s člani pogovori o prebranem. Vodniki ali starejši gozdovniki in gozdovnice, lahko zgodbo uprizorite kot igro ali lutkovno predstavo, pri pripravi pa krepite povezanost med seboj. Birte Müller: Anček podganček Julianne Moore: Pegasta jagoda Kathryn Cave: Drugačen Kitty Crowther: Jure in Jaka Max Velthuijs: Žabec in tujec Nina Novak Kerbler: Moj prijatelj je drugačen Piotr Wilkon: Muca Rozalinda Silvio Neuendorf: Niko Nosorog pa že ni pošast Stefan Boonen: Vou, kakšen volk!

ŽELIŠ IZVEDETI ŠE VEČ? Prijavi se na zanimiva izobraževanja, ki jih organizira ZTS (npr. Taborniška akademija), piši na portal #to sem jaz ali si prebereš zanimiv članek na Časorisu, spletnem časopisu za otroke. V prispevku, kako govoriti o drugačnosti, najdeš tudi veliko zanimivih knjig, ki jih lahko prebereš skupaj s svojim vodom (casoris.si/kako-govoriti-o-drugacnosti/).

marec 2019

Vsemu bomo kos

BITI VZOR NI MAČJI KAŠELJ Besedilo: Jasna Vinder, Maša Fatur

Vzor bi lahko primerjali z videonadzorom, ki naj ima v tem primeru pozitiven prizvok. Verjetno se med vsakodnevnimi opravki ne sprašujete ves čas, kje vse so vas posnele nadzorne kamere, in verjetno vas to pretirano niti ne skrbi, saj ne počnete ničesar narobe. Enako ali pa vsaj podobno je tudi z vzorom. Marsikdaj se ga ne zavedamo, dokler nam nekdo ne “zavrti ponovnega posnetka” in nam nastavi ogledalo. Pozabljamo, da če se še tako trudimo ločevati dejanja v svojem življenju, jih ljudje, s katerimi smo v stiku, povežejo z nami, če so nas videli v določeni situaciji. Nikogar od otroka dalje ne zanima pravzaprav, kdaj imamo rutko na sebi in kdaj ne, kaj govorimo in česa ne, ampak kaj počnemo in kako tisto, o čemer govorimo, tudi živimo. KOMU JE VZOR NAČELNIK? NAČELNIK KOT VZOR VODNIKOM Načelnik (rodu, čete, družine ali kluba) vodi oz. koordinira program za mlade v svoji enoti v skladu z načeli, metodo in programom ZTS. Hkrati povezuje delo med družinami in klubi v rodu.

Ujemi znanje

Vodenje v taborniškem okolju pomeni konkretno izkušnjo v relativno varnem okolju, kjer se napake prepoznavajo in sprejemajo kot izziv za še boljše delovanje.

številka 1

Foto: Matic Pandel

Vsak načelnik je avtomatsko pod drobnogledom vseh ljudi, s katerimi pride v stik. Zato je pomembno, da s svojim početjem in delovanjem predstavlja vzor bodisi članom bodisi vodnikom. Od načelnikov imajo posamezniki in skupine ljudi določena pričakovanja, ki zahtevajo lastnosti, ki so lahko prirojene ali priučene. Takšne lastnosti so npr. neprestana želja po učenju, izžarevanje pozitivne energije, vera oz. zaupanje v ljudi, s katerimi dela, proaktivnost itn. Vodniki so tisti taborniki, s katerimi je načelnik največ v stiku. Od njega pričakujejo, da ima občutek pripadnosti rodu, da je do njih iskren in pokroviteljski, da jim bo posredoval vse potrebne informacije in da bo pripravljen na sodelovanje. Pomembno je, da je njihovo razmerje in delovanje sinergično in konstruktivno, pri čemer pomaga predvsem to, da imajo vodniki svojega načelnika radi in ga imajo za vzor. To je tudi najlažja in pri tabornikih najboljša metoda vodenja, saj se vodniki v družbi svojega načelnika dobro počutijo in mu zaupajo, kar se pozna na njihovem delu. Zato je zelo pomembno, kakšen je načelnikov odnos do taborništva, načel, narave in drugih ljudi. KAJ PA ČE NE? Načelniki v svojih enotah uživajo določen ugled, kar pa je lahko dvorezen meč in v nekaterih primerih tudi škodljivo na dolgi rok. Vsak od nas verjetno

marec 2019

pozna kakšno zgodbo, kako so nekje sledili nekemu načelniku tudi do nerazumnih razsežnosti, saj je bila to “tradicija” rodu. Pri vsakem rodu je pač tako, da se nekatere navade (dobre in slabe) prenašajo iz generacije v generacijo in veliko stvari se počne zato, ker “so se že od nekdaj delale tako”. Rešitev za to je pogled čez planke: k drugim rodovom, na druga območja, pobiranje dobrih praks od drugod in zmožnost kritičnega razmišljanja in spraševanja, zakaj stvari počnemo tako, kot jih počnemo. K temu veliko pripomorejo razna izobraževanja, kjer je poleg uradnih predavanj veliko časa tudi za pogovor z ostalimi člani in odlična priložnost za pogled z druge strani. KO NEKDO GRE, PRIDE NASLEDNJI Vsako načelništvo ima omejen rok in pomembno je, da načelnik poskrbi za nasledstvo. Iskanje pravega človeka je pogosto velik izziv. Največ težav imajo načelniki, ki dajejo občutek, da morajo njihovi nasledniki zapolniti prevelike čevlje, pa tudi tisti, ki s svojim vzorom niso zadosti dobro delovali na rod. Rešitev pri obojih je dovolj zgodno kadrovanje in ustrezna priprava na funkcijo. Pri slednjem se spomnimo elementa taborniškega pristopa učenja skozi delo. Postopno večanje odgovornosti svežega vodje je boljše kot nenaden spust v vodo. In seveda tudi tukaj pride do izraza lik vzornika oz. zapuščina, ki jo stari načelnik pusti z novim.

Ujemi znanje

ČIGAVIM STOPINJAM SLEDIJO OTROCI? VODNIK KOT VZOR OTROKOM V življenju srečujemo iz dneva v dan nove ljudi, ki so nam lahko za vzor. Marsikateri pisatelj bo kot svojega vzornika navedel kakšnega drugega že uveljavljenega pisatelja, tako kot bo uspešnemu srčnemu kirurgu v Sloveniji za zgled lahko tisti, ki je najbolj priznan v samem vrhu kirurgije. Če bi vprašali mlade vodnike, kdo je njim vzor pri tabornikih, bi marsikateri s prstom pokazal na svojega vodnika. Zato naj vas ne preseneča, da bi na to vprašanje naši taborniški člani odgovorili tako, da bi pokazali na vas. Na svoje vodnike. Če se je komu izmed vas do zdaj zdelo vodništvo mačji kašelj, verjamem, da se vam po tem, ko vas nekdo okliče za “vzornika”, ne bo več zdelo tako. Biti vzor otrokom se sliši res kul, a prinaša s seboj tudi nekatere odgovornosti in veliko mero zavedanja, kaj to sploh pomeni. KAJ SPLOH POMENI BITI NEKOMU VZOR? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je vzornik naveden kot oseba z lastnostmi, značilnostmi, ki jih drugi odobravajoče sprejemajo, želijo posnemati. Morda se na prvi pogled zdi to najbolj

Ujemi znanje

očitno v ravnanju predvsem mlajših otrok, MČ-jev, ki velikokrat želijo posnemati npr. izgled svojega vodnika ali vodnice ravno zaradi tega, ker je grajenje identitete takrat najbolj intenzivno. MČ-ji hrepenijo po vzorniku, podzavestno beležijo in posnemajo vse, kar vodnik naredi. Starejši, GG-ji, na to že gledajo drugače. Ko sem se v tretjem razredu osnovne šole pridružila tabornikom in postala MČ, sem petkove popoldneve z veseljem preživljala s svojim vodom in takratno vodnico. Po dobrem letu druženja sem opazila, da smo skoraj vse sočlanice vizualno želele biti enake kot naša vodnica, saj nam je bila nič drugega kot prava vzornica. Superge Etnis, nahrbtnik Dakine, kar nekaj nas je pristalo poleg tabornikov še na urah hip hopa, želele smo risati grafite – biti kot ona. Ob prehodu med GG-je sem dobila novega vodnika, a sem kmalu opazila, da me je bolj kot stil in dejavnosti navdušil širok spekter njegovega taborniškega znanja. Čeprav nisem nikoli bila strastna ljubiteljica orientacijskih tekmovanj, mi je konec osnovne šole postalo pomembno, kako se tam odrežem, vzljubila sem risanje skice terena (ki ni bila žal nikoli kos vodnikovi, pa vendar). Resnično se mi je poznavanje rastlin zdelo nekaj zabavnega številka 1

Foto: Marko Vidmar

in zanimivega, ko smo na dvodnevnem vodovem izletu hodili sredi gozda, nakar se je vodnik ustavil in s svojim telefonom fotografiral veliko rastlino, češ da bo doma preveril, če je to res tista, ki mu zdi, da je. Noro! V meni je vzbudil zanimanje za stvari, ki me sicer verjetno nikoli ne bi pritegnile.

Vodnik z modro rutko še ne pomeni avtomatično biti oseba, ki je vzor in avtoriteta – s pomočjo vodniških tečajev, izobraževanj in predvsem izkušenj lahko zgradimo svojo vodniško identiteto in se tako približamo cilju taborništva ter rastemo skupaj s svojimi člani. marec 2019

Ko govorimo o odnosu med vodnikom in otrokom, ne smemo pozabiti, kaj je pravzaprav namen vodništva. Cilj, h kateremu strmimo, je vzgojiti solidarnega, samostojnega, angažiranega in odgovornega posameznika. Kako lahko torej to dosežemo? Zgolj biti vzor ni dovolj. Vodnik mora biti poleg tega, da je vzor, tudi avtoritativen, kar pomeni veljaven, ugleden, z avtoriteto. Imeti avtoriteto pravzaprav pomeni imeti moč, ki jo potrebuje vzgojitelj, da bi vodil otrokove osebnosti v želeno smer. Moč, ki nam omogoča vplivati na otrokov razvoj (ki naj bi pri tabornikih potekal v smeri solidarnega, samostojnega, angažiranega in odgovornega posameznika). Z avtoriteto označujemo tudi posebno obliko pedagoškega odnosa, v katerem pri tabornikih vodnik vodi, usmerja, pa tudi disciplinira otroka in si prizadeva, da bi to vsebino taborniške vzgoje in izobraževanja ponotranjil ter sprejel za svojo. Ob tem je pomembno poudariti tudi to, da biti vodnik z modro rutko še ne pomeni avtomatično biti oseba, ki je vzor in avtoriteta – s pomočjo vodniških tečajev, izobraževanj in predvsem izkušenj lahko zgradimo svojo vodniško identiteto in se tako približamo cilju taborništva ter rastemo skupaj s svojimi člani. Ujemi znanje

KAKO SE TOREJ TO, DA SMO VODNIKI VZOR, KAŽE PRI TABORNIKIH? Ena glavnih značilnosti je predvsem to, kakšen odnos do taborništva je vzpostavil vodnik, saj bo le-ta v veliki meri vplival na otrokov odnos do taborništva. Obnašanje vodnika in njegovo dojemanje svoje funkcije bo vplivalo na otroka tudi kasneje, ko bo morda sam prevzel vodniško

Obnašanje vodnika in njegovo dojemanje svoje funkcije bo vplivalo na otroka tudi kasneje, ko bo morda sam prevzel vodniško ali katero koli drugo novo vlogo v življenju.

Ujemi znanje

ali katero koli drugo novo vlogo v življenju. Bolj odgovoren kot bo vodnik do svoje funkcije, bolj odgovoren bo lahko do nje otrok kasneje. Prav tako je pomembno, da vodnika aktivnosti, ki jih izvaja s svojim vodom, veselijo (npr. če bo vodnik rad postavljal bivak, bo znal nad tem navdušiti tudi otroke, medtem ko mu bo to težje uspelo, če sam ni motiviran za izvajanje te naloge), in da ravna v skladu s taborniškimi zakoni (npr. vodnikov odnos do narave lahko hitro pozitivno ali negativno vpliva na otroka). Morda je eno najbolj vidnih področij, kjer je vodnik velik vzor, prav področje taborniških akcij, izobraževaj in tekmovanj. Če se vodnik z veseljem in pogosto udeležuje teh aktivnosti, lahko o svojih taborniških dogodivščinah, ki so se mu prigodile še izven termina vodovega srečanja, pripoveduje otrokom in jih z zgodbami, fotografijami ali posnetki navduši, da se tudi sami udeležijo taboriških akcij. Pri MČ-jih so to predvsem rodove akcije in ob koncu leta npr. Mnogoboj. GG-je pa lahko navdušimo že za različna orientacijska tekmovanja, specialistične tečaje in jim predstavimo izobraževanja, katerih smo se kot PP-ji udeležili številka 1

Foto: Matic Pandel

VODNIKI

Pomembno je, da se kot vodniki zavedamo, kako pomembni smo za otrokov razvoj.

Med letom se odvijajo najrazličnejša izobraževanja. Obišči stencas.si, poizvedi več in se udeleži tistega, ki te najbolj pritegne. • •

• tudi sami. Seveda izobraževanja niso namenjena zgolj nadaljnji promociji – najpomembnejše je predvsem to, da lahko vse, o čemer ste zdaj brali, poglobite in osvojite na različnih izobraževanjih čez celo taborniško leto. Z novim znanjem ste lahko za otroke iz dneva v dan večji vzor. Pomembno je, da se kot vodniki zavedamo, kako pomembni smo za otrokov razvoj – ne glede na vse je prav vodnik tisti, ki lahko otroku kot prvi pokaže čudovito pot taborništva, ki je glede na to, da danes v rokah držite to revijo, navdušila tudi vas. marec 2019

• • • •

Vodniški tečaj (odvisno od regije) Wood Badge tečaj (poletje – avgust): • menedžment, • program, • jaz. Specialistični tečaji (poletje – avgust; prva pomoč – januar): • bivanje v naravi, • orientacija in topografija, • taborništvo na divjih vodah, • prva pomoč. Seminar za taborna vodstva (pomlad) Taborniška akademija (oktober) Izobraževanje za delo z motorno žago Vikend vodnikov (november)

Ujemi znanje

POTUJ!

Besedilo: Anja Slapničar, foto: Pija Šarko

Da se izgubiš in potem znova najdeš, da ti pospeši utrip in ga nato popolnoma umiri, da se zgodi dobro in tudi slabo. Da te nato tudi doma okus svežega koriandra popelje na drugi konec sveta, pa čeprav koriandra v resnici ne maraš. Da ... SPOZNAŠ KULTURO To je bil eden mojih glavnih razlogov, da odpotujem izven Evrope. Takrat sem res potrebovala kulturni šok. Nisem hotela grada na hribu in McDonald’sa na vsakem vogalu. Nisem hotela, da je vse samoumevno. Hotela sem spoznati neznano. Navade, odnose, oblačila, hrano, religijo, arhitekturo, umetnost … In zdi se mi prav, da spoznavamo neznano. Po navadi nas je neznanega

Brez meja

strah. Česar nas je strah, ne maramo. In če se nekaj, česar ne maramo, pojavi v našem domačem okolju, se lahko vse to prerodi v odpor. Kaj pa če bi se raje spoznali in ugotovili, da smo si podobni, vsak s svojimi radostmi in tegobami, le za kratek čas tu na tem drobnem kamnu, ki kroži okoli svoje zvezde? SPOZNAŠ LJUDI Obožujem naravo. Obožujem mesta. Ampak ne glede na to, kje sem, čarobnost potovanju dodajo ljudje. Pa naj bodo to tisti, ki potujejo s teboj, tisti, ki jih srečaš in z njimi deliš del poti, ali tisti, ki jih srečaš le za kratek hip. Nikoli ne bom pozabila človeka, ki je ob šestih zjutraj na drugem koncu sveta sedel poleg mene na klop. Mesto se je šele prebujalo, jaz sem čakala, da se končno odprejo kavarne in muzeji, park je bil prazen, on pa se je usedel poleg mene. Pa kaj je z njim narobe, kaj hoče, a mi bo kaj naredil? Ignoriram ga, kaj naj drugega. Ampak on si me celo drzne ogovoriti! Ojej, razumem že malo špansko, govorim pa ne in mu to skušam tudi dopovedati. Vendar njega to ne gane, z mahanjem in besedami me nekaj številka 1

sprašuje. Oh, okej, mu bom poskušala povedati preko prevajalnika na telefonu. Napišem in mu pokažem telefon. On se zasmeji in mi odgovori s prevajalnikom na svojem telefonu. In tako sva se v tišini pogovarjala s kazanjem telefonov in s smejanjem še celo nadaljnjo uro. Neverjetno.

Kar sem pri sebi najbolj spoznala, je tudi to, kako malo je dovolj. Nekaj posebnega je, ko je vsa materialna lastnina, ki jo imaš, spakirana v en nahrbtnik. In je to tudi vse, kar potrebuješ. Kadarkoli lahko vstaneš in greš in za seboj ne pustiš ničesar. Naučiš se, da lahko živiš z malo in še vedno udobno.

SPOZNAŠ SEBE Tako ob spoznavanju drugih in neznanega spoznaš tudi sebe. Kako reagiraš na neznano, kako hitro te vrže s tira, kdaj uživaš, kdaj se odpreš in kdaj potrebuješ svoj čas, kako sprejemaš in kako deliš. Potovanje, lahko tudi izlet ali taborjenje, vse kar ni v naši coni udobja, vedno znova preizkuša naše meje – in ob spoznavanju svojih meja spoznavamo sebe. Ob vsem dogajanju se pojavi tudi veliko časa, ko si sam s seboj. Na avtobusu, vlaku, na letalu. Ko morda nimaš interneta in ne moreš “poskrolati” celega 9GAG-a. Končno lahko misli odplavajo, porodijo se nove ideje, načrti, sanjarije, premislijo se minuli dogodki in ponovijo se doživetja. Zame je to res fenomenalen občutek in vedno moram zapisati, da ne pozabim, kaj vse sem “naumila”.

IN DA GREŠ PREKO Že to, da greš, je izstop iz cone udobja. In zato je pomembno, da greš! Pa četudi le s kolesom na sladoled do sosednjega mesta. Naredi nekaj, česar ne narediš vsak dan. Nekaj, kar ni rutina. Seveda, rutina je predvidljiva in varna, kar je ok. Med tednom si v šoli ali delaš. Čez vikend spiš dlje in zvečer spečeš pico, morda kokice ob filmu. To je ok. Veš, da te ne bo nič presenetilo, in veš, da te ne more nič prizadeti. Tudi to je ok. Ampak samo ok. Ni veliko negativnih stvari, s tem pa tudi ne moremo pričakovati veliko odličnih stvari. Še sreča, da smo taborniki in imamo vsak konec tedna zapolnjen z mega akcijami in nam ni čisto nič dolgčas! Za nas menim, da ni skrbi, da bi zares padli v neznosno rutino.

marec 2019

Brez meja

DOGODIVŠČINA ZA VOGALOM … Vsekakor ni treba daleč in ne potrebuješ ogromno denarja, da izkusiš nekaj novega. V resnici sem sama kar najbolj uživala na “road-tripu” po Sloveniji s svojima najboljšima prijateljicama. Potrebovale smo en avto, en šotor, tu in tam trgovino in kakšno restavracijo, da smo si mimo grede napolnile telefone za fotografiranje. Posledično vse skupaj ni stalo skoraj nič. Videle smo ogromno. Imela sem občutek, da Slovenijo že itak zelo dobro poznam – česar nisem videla s starši, sem videla s taborniki. Pa sem vseeno bila skoraj povsod prvič! Izvir, slap, jezero, prelaz, most, mesto, vas, razgledni stolp, zakuhan avto, napačna cesta, poslušanje neskončnih seznamov predvajanj, umivanje v rekah in spanje na taborih (še enkrat hvala vsem, da smo lahko spale pri vas!) ali na dvorišču prijaznih domačinov. No-ro!

Brez meja

Kaj še lahko izkoristimo, da izkusimo čim več za čim manj? Erasmus izmenjave – zakaj ne bi izkoristil stvari, kjer ti plačajo, da se za nekaj mesecev preseliš drugam? Menjava okolja študija, nove priložnosti, drugačne metode, nova poznanstva – vse, kar te obogati. Če pa želiš na potovanju res izkusiti življenje kot lokal’c, potem je najbolje, da postaneš eden izmed njih in z njimi živiš. Za to obstaja veliko portalov, kot so: Workaway, WWOOF, Au Pair World ter Worldpackers, kjer lahko pomagaš na različne načine v zameno za bivanje in hrano, morda celo kaj zaslužiš.

Portali za drugačno spoznavanje novih krajev: workaway.info, wwoofinternational.org, aupairworld.com, worldpackers.com ...

številka 1

… A LE, KOLIKOR JE ŽELIŠ. Nisem prepotovala veliko. Mnogi, ki to berete, ste prepotovali veliko več. A sem vseeno srečala veliko ljudi in popotniški čvek vedno vsebuje tudi vprašanje, koliko časa si že na poti in kako dolgo boš še potoval. Nekateri so me šokirali z odgovorom na to vprašanje – za vedno! Čeljust mi je padla do tal. Kako, zakaj, nimaš ničesar, k čemur bi se vrnil? Nekaj takih ljudi še zmeraj spremljam preko družbenih omrežij. Res uživajo. Na svoji poti opravljajo priložnostna dela, ostanejo na enem mestu, dokler se jim zdi in dokler ne zberejo dovolj sredstev za pot naprej. Včasih jim zavidam. A se tudi dovolj dobro poznam, da vem, da mi to ne bi bilo všeč. Vedno se rada vrnem domov in včasih že prav komaj čakam na ustaljen ritem teden-vikend in predvidljivost letega. Vsak dan biti na preizkušnji in biti bombardiran z novimi izkušnjami in biti nestanoviten, ni lahko. Naporno mi je tudi spoznavati vse te nove ljudi in se vedno znova posloviti od njih vedoč, da jih najbrž nikoli v življenju ne bom več srečala. Rada imam predvidljivost, svoj mir, prijatelje, ki jih imam že dolgo časa, domačo hrano, naš gozd in travnike ter vedno spreminjajoče se letne čase. In zato sem tudi rada doma. Torej: potuj, kolikor lahko, a le toliko, kolikor ti paše.

marec 2019

Označi, kam te je pot do sedaj že zanesla.

Brez meja

Foto: Pija Šarko

23. Taborniški feštival V ljubljanski park Tivoli spet prihaja Taborniški feštival, ki ga želimo letos še malo nadgraditi. V duhu trajnostnega delovanja tako s programom Taborniškega feštivala stremimo k zmanjševanju količine odpadkov in čim bolj racionalni potrošnji. Za tabornike, družine in širšo javnost, spet pripravljamo številne delavnice poleg predstavitve taborništva bo poskrbljeno tudi za pester spremljevalni program in za prijetne izzive ter zabavo. Tudi letos bo za vse tabornike z oranžnimi in vijoličnimi ruticami delovala KT20+, prav tako bo potekala taborniška izmenjevalnica našitkov. SE VIDIMO V SOBOTO, 13. APRILA, MED 10.00 IN 14.00 V TIVOLIJU!

Taborniške akcije

Taborniški feštival je tradicionalni taborniški dogodek, ki ga organizirajo ljubljanski taborniki in s katerim obeležujejo svetovni dan Zemlje in dan tabornikov, 22. april. Dogaja se v ljubljanskem parku Tivoli, prireditev pa je brezplačna in namenjena ne le tabornikom, ampak družinam in širši javnosti.

Vse tabornike, ki bi želeli na Taborniškem feštivalu sodelovati pri organizaciji in izvedbi delavnic, vabimo, da do konca marca pišete Petri Novljan na petra.novljan@gmail.com.

številka 1

Reševanje naše prihodnosti Besedilo: Martin Justin

Naš planet, naša prihodnost in večja skrb za naš planet. Od aktivističnih idej, prisrčnih nasvetov za varovanje okolja do mnenj, ki izražajo vse od skrbi za ogrožene živali in onesnaževanja do podnebnih sprememb.

“Odrasli očitno ne delajo dovolj, zato moramo stvari vzeti v svoje roke.” To je tudi sporočilo otrok in najstnikov, nastopajočih v kratki dokumentarni seriji Reševanje moje prihodnosti, ki jo je leta 2014 v sodelovanju z Ameriškim muzejem naravne zgodovine posnela medijska hiša HBO. In v resnici gre res za to: reševanje prihodnosti, zagotavljanje primernih življenjskih razmer za vse mlade in prihajajoče generacije. Kot pravi trinajstletni Aji, je največji problem odraščajočih generacij ugotoviti, kako še naprej živeti na našem planetu, ne da bi ga pri tem uničili.

Dokumentarec je namenjen vsem starostnim skupinam. Medvedki in čebelice si lahko oddajo ogledajo skupaj s starši.

marec 2019

Foto: Mauricio Alvarez

Greta Thunberg je švedska politična aktivistka, ki se bori proti klimatskim spremembam. Stara je 16 let in je pred kratkim nastopila na Podnebni konferenci v Katovicah, kjer je zbranim predstavnikom Združenih narodov povedala, da so prestrašeni in nezreli privilegiranci, ki si ne upajo pogledati resnici v oči in reči, da tako pač ne bo šlo več naprej. Da zgolj ponavljajo puhlice o zelenem razvoju in reciklirajo stare slabe ideje ter pričakujejo, da se bo kaj spremenilo. Da bo breme okoljske pravičnosti, če ga ne zmorejo oni, z drugimi otroki in najstniki prevzela sama.

Dokumentarec predstavi kar nekaj primerov sprememb, ki so se zgodile v zadnjih stoletjih in desetletjih ter kažejo vedno hitrejše propadanje krhkega ekosistemskega ravnotežja. Recimo izginjanje spomladanskih cvetlic, ki jih je nekoč opazoval Henry David Thoreau, danes pa so zaradi spremembe temperatur in dva tedna zgodnejše pomladi izjemno redke; izumiranje morskih metuljev, planktonov, živečih v apnenčastih hiškah, ki si jih zaradi večanja kislosti morja vedno težje ustvarijo. Med temi primeri so v seriji predstavljene še zgodbe različno starih mladih aktivistov, ki se vsak po svoje borijo za lepšo prihodnost. Nekateri tudi s pesmimi, ki jih zapojejo. Vse to pa ustvarja precej dinamično in zanimivo oddajo. A zaradi tega nič manj pretresljivo: predstavlja namreč generacije, ki prvič v zgodovini nimajo gotove prihodnosti in se tega še kako zavedajo.

Knjigožer in filmoljub

Predstavljajmo si torej Aljaža, če prve povedi ne spreminjamo: oblečen je v črtasto majico, okrog vratu pa ima rutico prelivajoče se barve brez roba. Potem popravimo poved:

Pisanje barv in barvnih odtenkov Besedilo: Zala Šmid

Čez modro-zeleno majico si Aljaž prvič ponosno nadene modrorumeno rutico – postal je PP. Zgornja poved skoraj drži. PP si nadene modro-rumeno rutico, saj barvi nista zmešani med seboj, ampak gre za modro in rumeno rutico – vezaj stoji med barvama namesto veznika in. Glede majice težko rečemo, kaj je res … če Aljaž nosi črtasto majico, na kateri se izmenjujejo modre in zelene črte, potem je vsekakor oblekel modrozeleno majico. Če pa je njegova majica modra z odtenkom zelene, si je oblekel modrozeleno oz. modro zeleno majico. Pravopis dopušča obe možnosti, pisanje narazen ali skupaj.

Čez modrozeleno majico si Aljaž prvič ponosno nadene modro-rumeno rutico – postal je PP. Zdaj Aljaž nosi majico modre barve z odtenki zelene, čeznjo pa si nadene modro rutico z rumenim robom. Hecno, kako presledek in vezaj, ki skorajda nista opazna, popolnoma spremenita celotno sliko povedi, kajne? Poznamo medponske podredne zloženke, kjer si sestavini nista enakovredni, med seboj pa ju povežemo z medpono (-o-). V našem primeru so sestavine barve. Modrozelena oz. modro zelena ni enaka kot zelenomodra oz. zeleno modra: pri modrozeleni je glavna sestavina modra z malo zelenega odtenka, pri zelenomodri pa je glavna sestavina zelena z nekaj dodane modre. Vem, za moško oko ni razlike, a v slovnici (in modi) gre za dve drugačni barvi, ki ju je treba razlikovati. Glede zapisa skupaj ali narazen se odločite sami. Meni je bližje zapis skupaj, pazite samo, da se skozi celotno besedilo držite istega načina. Poglejmo pobliže še rutico: tu gre za medponsko priredno zloženko, pri kateri sta sestavini enakovredni, zato ju povežemo z vezajem (to je kratka črtica brez presledka spredaj ali zadaj, se spomnite?). Barvi tu nista zmešani, ampak sta ločeni – rutica je modra in rumena, torej modro rumena.

Za vajo premislite, kako bi zapisali, kakšnih barv so: GG rutica, reka Soča, svetloba zahajajočega sonca, slovenska zastava.

Jezikovna drobtin'ca

številka 1

Everything Has Changed TAYLOR SWIFT, ED SHEERAN

Pripravil: Maks Evgen Obelšer, foto: Matic Pandel

kapodaster na 4. prečki

D Dsus4 D Dsus4 D h G All I knew this morning when I woke A Is I know something now, know something now D I didn't before h And all I've seen since 18 hours ago G Is green eyes and freckles and your smile in A The back of my mind making me feel like MOST: D I just G I just D I just G I just

e wanna know you better, know you better, know you better now h A wanna know you better, know you better, know you better now e wanna know you better, know you better, know you better now h A wanna know you, know you, know you

REFREN: D 'Cause all I know is we said, »Hello« h And your eyes look like coming home A G All I know is a simple name, everything has changed D All I know is you held the door h You'll be mine and I'll be yours A G All I know since yesterday, is everything has changed

marec 2019

Pesmirica

D Dsus4 D Dsus4 D h G And all my walls stood tall, painted blue A But I'll take them down, take them down D And open up the door for you h And all I feel in my stomach is butterflies G The beautiful kind, making up for lost time A Taking flight, making me feel like MOST REFREN h

G Come back and tell me why D A I'm feeling like I've missed you all this time h G Ahhh And meet me there tonight D A And let me know that it's not all in my mind D e G I just wanna know you better, know you better, know you better now h A I just wanna know you, know you, know you REFREN D All I know is we said, »Hello« h So dust off your highest hopes A All I know is pouring rain G And everything has changed D All I know is a new found grace h All my days, I'll know your face A G All I know since yesterday, is everything has changed.

Pesmarica

številka 1

Križanka

1 4

Pripravila: Suzana Podvinšek

5 8

14 13

15 17

16 20

21 22

24 25

14 7

VODORAVNO 3. sredstva za zatiranje škodljivcev 8. vir življenja 10. svetovno morje 12. klima 13. posoda za odpadke 15. kar se v gospodinjstvu izloči in zavrže kot neuporabno 17. propadanje, gnitje 18. zgniti in predelani odpadki kot gnojilo 20. pojav pri gorenju 21. proizvaja električno energijo 23. kolesarska plastenka 26. zaščita blaga ali izdelka (ovojnina) 27. obdobje brez dežja 28. velika poplava

marec 2019

NAVPIČNO

1. odstranjevanje nesnage 2. pločevinka pogovorno 4. veda, ki proučuje odnose med organizmi in okoljem 5. prizadevanje, da se zapravi ali porabi čim manj 6. smetišče starinsko 7. polucija 9. potniško vozilo 11. papirnata vrečka primorsko 14. elektrika narečno 16. deponija odpadnih snovi 19. zračna plast okoli Zemlje 22. močni med seboj pomešani neskladni glasovi 24. s sadeža odstranjena lupina 25. smirkov, toaletni, notni 29. kar nas obdaja (okolica, ambient)

15 Križanka

Strip

Å¡tevilka 1

marec 2019

Strip

Besedilo: Matic Pandel

ŠKLJOC!

pogosto spremPodnebne spremembe e, večje količiljajo višje temperature, suš ti … Rodovim ne padavin kot v preteklos tavili velik izziv. fotografom smo tokrat zas je v snegu. Ker Iskali smo zimske fotografi spremenljiva, so pa je letos zima precej nolike. tudi fotografije precej raz

Fotografija, polna zimske energije, kjer je Žiga dečka v modrem ujel v pravem trenutku na pravem mestu . Ker je fant obrnjen proti nam, gledalcem, je fotografija v prvem planu in v drugem planu, ki je za njim, močno sporočilna. Na ta na čin fant tvori glavni element na foto grafiji. Brez njega bi bila fotografija precej bolj prazna in nezanimiva. Hk rati pa ni jasno, ka j namerava. Morda se je utrudil in se pripravlja na spust v dolino, morda bo svojo pot nadaljeva l proti svojim prijateljem na višji po ziciji ali pa le pozira Žigu za odlično fotografijo. Seveda tudi zasnežena idi lična pokrajina za fantom pripomore k sočnosti same fotografije in nas pr emrazi.

Foto: Žiga D

sončne in tople c li g e m cej poZaradi grafija pre to fo je e odhajajo svetlob odniki, ki h o P . a č i dodamirjujo pustolovsk so a p , o v dolin okrajini. obsijani p tek k lepo

dvinšek

zana Po

u Foto: S

Škljoc!

številka 1

ebevc

t način ko odoben p a e n d a ž o Ne ljen avi zamiš st o . p o iz ic n a e Žig ko p oba slad z i a k g e , n o e c lj kli eg zaradi zam MČ-jka je ica široko d e sl o ar je p (k oja d a z o jektiva) p slonke ob a z na e rt lo p a d st o se o bolj kot v a ja n d e a rj z a o d u litev . Zameg ji fi je ra j g sa to r, fo supe primeru in o iv je v tem anim okaj nez ešč ri o k ozadje d je iz ro b o D . o izza presvetl , ki prihaja a b o tl e sv se na tudi di tega klice, zara k a d o d hrbta de i i sij, k v ja o p je lastičokoli n osti in p ln a n io z n tridime grafije. nosti foto

ža Tern

e Foto: N

Foto: Ema Kočevar

marec 2019

Kaj je bilo tri sekunde pozn eje, je vprašanj e. Zaradi znač ilne lastnosti, ki jo ima led, lomlje nje pod pritiskom človeških nog. Trenutek je zamrz njen, vsi osebki so zato v nenaravn ih pozah, saj lo vijo ravnotežje. Fotografija do bro prikaže le delč ek trajajoče ak cije, zato deluje na peto in adrena linsko, saj gledalci ne vemo, kaj je bilo pred in pr edvsem po pr ikazanem trenutk u.

Škljoc!

Foto: Tadej Morano