Tudi coaching ni, kar se sprva zdi Besedilo: Davor Kržišnik – Jolbe, ilustracije: Neža Krek, fotografije: Nina Medved
danes je moja glava polna vprašanj, nekatera so lahka, nekatera so mi dala misliti, na nekatera si pa sploh ne znam odgovoriti. Nešteto vprašanj. Še dobro, da sem si jih zapisovala, da lahko še naprej razmišljam o njih. Ti razložim vse lepo po vrsti. Veš, da sem pred dvema mescema imela prvo srečanje s coachem Rokom. Predlagal mi je, naj delam vaje z orodjem Spoznaj se, in res sem jih vestno izpolnjevala. Nekatere vzamejo več druge manj časa, vendar so mi bile zelo všeč. Ena od krajših mi je zlezla pod kožo. Preprosto vprašanje: "Kakšen dan je za mano?" Vse, kar je treba, je, da pomisliš na pretekli dan, na zadnjih 24 ur in s pomočjo lestvice od 0 do 4 označiš jakost posameznih občutij. Potem je zapisanih več posameznih skupin z različnimi kombinacijami občutij, recimo "zabavno, razigrano, navihano", "v zadregi, zbegano, nesproščeno" ali pa "ponosno, samozavestno, prepričan vase"; in tem skupinam vsak dan pripišeš oceno. Veš, nisem si mislila, da se vsak dan počutim tako zelo hvaležno, sprejeto in vredno. O tem prej nisem preveč razmišljala in zdaj, ko sem si pri tej vaji vsak večer vzela trenutek za razmislek, opažam celo, da že čez dan bolj razmišljam o svojem trenutnem počutju in sem dejansko bolj povezana s svojimi občutji. Res se spoznavam. Na precej drugačen in zanimiv način. Preplavljajo me vprašanja, o katerih prej nisem razmišljala, vrednotim odnose s prijatelji, znanci, sosedi in družino, na tak način pa se vedno bolj zavedam, kaj vse me je oblikovalo in me pripeljalo do te točke v življenju. Z nekaterimi vajami še nisem začela. Začela sem s tistimi, ki so se mi zdele lažje, zdaj pa mislim, da je prav, da si vzamem čas še za katero drugo vajo in o sebi izvem še kaj več. Kako čudno se to sliši, ampak bo najbrž kar držalo!
18
Popotniki in popotnice
številka 3
