Prekajeno Zemljo brez ledu, prosim! Besedilo: Severin Nemec Herkess, ilustracije in grafi: Darja Čadež, fotografija: Pija Šarko (prirejeno po posebni izdaji tednika Mladina - podnebne spremembe).
Segrevanje našega planeta ni več nekje daleč na obzorju in nas bo morda doletelo čez nekaj desetletij. Podnebne spremembe, ki so se še ne dolgo nazaj marsikomu zdele nekaj abstraktnega, s čimer se bodo, če sploh, ubadale naslednje generacije, so tukaj med nami in vsako leto pokažejo svoj grši obraz. Posledice globalnega segrevanja, kot so vročinski valovi, poplave, neurja, gozdni požari in suša, lahko ljudje že občutimo na lastni koži. Podnebne spremembe pa ne ogrožajo le naših ekosistemov, temveč poglabljajo tudi razlike med ljudmi in krhajo osnovne človekove pravice. NEKAJ POSLEDIC GLOBALNEGA SEGREVANJA DOMA IN PO SVETU
iji se segreva ak a v Sloven zr ra je tu ra e p Tem rečja. Poveču ovnega povp et e sv tn d o Le v. je lo re hit nskih va trajanje vroči o n in er ilo m o ev št ak se neen z leto vse bolj če aso eg e tv in je av pad ni poveču kar po eni stra r po razporejene, in poplave te e in ne padav m re uje st jš ek an za m Z nje šo. tveganje za su je ču in. ve av o p ad i p g ih dru je snežn an aj tr in st o st se tudi pogo
Leta 2019 je prvi islandski ledenik Ok izgubil status ledenika. Znanstveniki napovedujejo, da enako usoda čaka vse naše ledenike v naslednjih 200 letih.
V minulem stoletju se je gladina morja dvignila za 17 centimetrov, znanstveniki glede na najnovejše podatke napovedujejo, da se bo do konca stoletja zvišala za več kot en meter.
Danes za rad ljudi kot i vročine umre v eč med vse mi drug skrajnim imi i vremen skimi po skupaj. javi
junij 2020
Julij 201 9 je bil najbolj mesec vroč od zače tk a spre nja vrem m ljaenskih ra dobrim zmer pre i 200 let d i.
Grenlandija letno izgubi skoraj 300 milijonov ton ledu; Antarktika pa 150 milijonov ton na leto.
Zaradi suše spomladi 2018 so v južnoafriški prestolnici Cape Town za las ušli dnevu nič, ko naj bi zaradi pomanjkanja vode zaprli vodne ventile.
vstraliji je etku leta v A č a z v r ža o površine, Gozdni p v hektarjev o n jo ili m ,7 i celotne uničil 10 raj polovic o sk , o k a n ocenjujejo k ar je e , v požarih e lij g ri n A ža o e p površin arda živali; a ena milij 0 000 0 9 li a rj da je umrl te ta 2019 le so iji n i leta 2018 v Amazo v Kalifornij ri ža o p ; v e hektarj arjev. 00 000 hekt pa skoraj 8 Za boljši jutri
27
