KNJIGOŽER IN FILMOLJUB

Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ (MLADINSKA KNJIGA, 2020)

Besedilo: Nik Žnidaršič Tri nosečnice čakajo na porod. Na drugi strani sveta (točno na drugi strani, kot če bi z iglo prebodel globus) znanstvenik Erasmus lazi po gozdu in išče rastlino. Ena od nosečnic in Erasmus hkrati dobita tisto, kar sta iskala: ona rodi, on pa odkrije rastlino Dracophyllum remedium. Ko se vrne, da bi jo lahko spravil na varno, je ni več. Nekdo jo je izkopal in mu jo ukradel. Devet let kasneje se končuje šolsko leto. Črt – devet let kasneje je pač star devet let – vidi, kako na njegovi strehi pristane zmaj. Oziroma vidi senco, ki ga spominja na zmaja in zato sklepa, da nekje nad njegovo glavo tiči bitje, ki ga še nihče ni videl.

Dedek njegovega najboljšega prijatelja Vida – Konstantin je zmajeslovec. Črt se zato želi o tem pogovoriti z njim, a ga je strah, kaj bo rekel njegov prijatelj. Ga bo obtožil, da laže? Da si izmišljuje? Se mu bo smejal? Še preden bi lahko prišlo do česar koli od tega, pa ga Vid prehiti z drugo novico: Dedku so vlomili v stanovanje, polno predmetov, ki so tako ali drugače povezani z zmaji. Čeprav Konstantin pravi, da niso vzeli ničesar pomembnega, se vseeno obnaša precej zaskrbljeno. Na drugi strani sveta pa Erasmus prejme nenavaden klic. V polomljeni angleščini mu moški glas pove, da mora priti v Ljubljano z veliko količino denarja, če hoče dobiti rožo nazaj. In da ne sme pod nobenim pogojem kontaktirati policije – rožo bo drugače uničil. Stvar pa postane še bolj zahtevna: Kaj in Iza, ki sta se letos preselila v Ljubljano in ju sošolci ne marajo, ker govorita drugače od njih in ju ne morejo razumeti, sta našla na podstrešju zemljevid. Vendar ta zemljevid ni običajen: Porisan je s čudnimi simboli in čeprav predstavlja Ljubljano, so ulice poimenovane drugače, kot so poimenovane danes. Prepričana, da skriva zaklad, ga zato pokažeta Vidu in Črtu, ki se odločita, da jima bosta pomagala rešiti uganke.

Četverica glavnih junakov (ki so otroci tistih treh nosečnic na začetku) se stalno srečuje in ukvarja s skrbnimi mamami, od katerih morajo včasih bežati, včasih jih morajo zavesti, da lahko izpolnijo nalogo, ki so si jo zadali in za katero so prepričani, da je bolj pomembna od tega, koliko časa ne bodo smeli igrati računalniških iger. Četverica se zaletava v tečne gospode na ulici in gleda, kako isti gospodi kričijo za najstnicami, ki so jih rahlo oplazile, in pridigajo o slabih manirah mlajših generacij. V šoli jih nadlegujejo starejši učenci, dedki jih razvajajo in se pritožujejo nad nenavadnimi sosedami.

Zgodbo vodi avtorica sama: Direktno nagovarja bralca, včasih se pretvarja, da ga zavaja, včasih ga res zavede. Vstavlja svoje osebne izkušnje, ki pa vseeno ostajajo pomemben del zgodbe, ki jo prilagaja tako, da ji je bližje. Dogajanje stalno povezuje z drugimi knjigami, predvsem z mladinskimi fantazijskimi romani, ki jih je marsikateri bralec že prebral. Včasih se nasloni tudi na starogrško mitologijo, vendar se ji spretno uspe izogniti, da bi zvenela kot učiteljica. Zgodbo odkriva skupaj z bralcem in na začetku ne ve, kako se bo končala. Skupno potovanje tako branje naredi manj osamljeno, kot bi bilo sicer in kot je ponavadi.

Roman se bere kot prava kriminalka, ki svojega konca ne izda že tekom knjige, vendar ga skriva do konca, ko se vsi koščki sestavljanke postavijo na svoje mesto in zgradijo celostno sliko.

Skrivno društvo KRVZ je prvi mladinski roman dramatičarke Simone Semenič (1975). Zanj je dobila nagrado modra ptica, ki jo podeljuje založba Mladinska knjiga. Doslej je bila trikrat nagrajena tudi z Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo (2006, 2008 in 2014) in z nagrado Prešernovega sklada za izjemne dosežke (2018).