Adijo mrzli prsti in drgetanje na zimskih akcijah! Besedilo: Eva Rajh, ilustracije: Darja Čadež, fotografiji: arhiv RSL Logatec
Ko se dnevi skrajšajo, da sončni zahod opazujemo že na poti domov iz šole in megla kar cel dan visi nad ljubljansko kotlino, se ozremo okoli sebe in opazimo, da je tudi lepo pisano jesensko listje že odpadlo in novoletne lučke krasijo mestne centre. Zima se je tiho priplazila izza ovinka in z njo cela kopica zabavnih zimskih taborniških aktivnosti, ki jih lahko počnemo na vodovih sestankih in zimovanjih. Še tako zanimiva aktivnost pa lahko hitro postane neprijetna, če nam leden veter piha za vrat in nas že po nekaj minutah začne zebsti. Da bomo lahko celo zimo v miru uživali tudi pri aktivnostih zunaj, je zelo pomembno, da smo dobro pripravljeni, preden se odpravimo v zimsko naravo. Zato bomo v tokratni številki pogledali, zakaj nas sploh zebe, kaj je drgetanje in kaj lahko naredimo, da preprečimo slabo voljo in prezeble prste na nogah.
telesa zaznajo, da se je temperatura okolice spremenila. Receptorji mraza pošljejo signal v možgane, kadar se površina kože ali naše celo telo ohladi. Zanimivo je, da lahko občutek mraza poleg nizke temperature okolice sprožijo tudi nekatere kemikalije, kot na primer spojine, ki jih najdemo v meti.
ZAKAJ NAS ZEBE? Občutek mraza (ali toplote) se pojavi, kadar posebne živčne celice tik pod površjem kože in v notranjosti
Signal s površine kože potuje do centra v možganih, zadolženega za termoregulacijo (sposobnost telesa, da vzdržuje temperaturo znotraj udobnih meja med
18
V divjino
številka 4
