Besedilo: Jasna Vinder, starešina ZTS
Leta 2021 bo kmalu konec in pričelo se bo novo, 2022. Nekaj časa se bomo spet motili pri zapisovanju, potem pa se bomo privadili. Novoletne zaobljube bodo, tako kot vsako leto, postale slaba vest v malih možganih, prišla bo pomlad, nato poletje. In strinjali se bomo, da je leto 2022 drugačno kot leto poprej. Taborniki veliko svojega časa namenjamo spominom. Navsezadnje so izkušnje prejšnjih aktivnosti dragocen in pomemben vir našega osebnega taborništva. Največkrat dobre, vedno poučne, malokrat dolgočasne. Svoj čas merimo v tem, kolikokrat smo bili na taborjenju, kdaj smo dobili prvi vod, kdaj smo dobili modro, oranžno ali vijolično rutico. Vse to je vtisnjeno v nas, nas oblikuje in definira. Ko je leta 2020 vrglo naš svet s tečajev, smo najprej čakali, kaj se bo zgodilo. Taborniki smo zelo hitro reagirali na nastalo situacijo in postali svetilnik v življenju naših članov. Ugotovili smo, da se dajo stvari narediti drugače, da smo res vešči improviziranja, da se pogumno spoprijemamo s spremembami in da nam kljub vsemu lahko uspe preživeti, četudi smo zaprti za štirimi stenami. Precej aktivnosti za mlade in malo starejše je v tem času ugasnilo, mi pa smo nekako uspeli držati glavo nad vodo in se boriti naprej. Že B. P. je rekel, da "se skavt smeji in žvižga v vseh okoliščinah" in to bi nekako lahko prezrcalili tudi na našo situacijo v zadnjem letu. Skoraj pregovorna taborniška iznajdljivost nam je pomagala skozi težke čase. Vmes smo se marsikaj naučili – o sebi, o okolici, v kateri živimo, in o človeški naravi. V vsej
22
Strani organizacije
tej noriji nismo pozabili na sočloveka in se še vedno trudili narediti svet boljši. Koliko nam je to uspelo, bo pokazal čas. Naj se na tem mestu še enkrat zahvalim vsem prostovoljcem, ki ste kljub težkim časom našli inovativne načine za izvajanje taborniškega programa.
V vsej tej noriji nismo pozabili na sočloveka in se še vedno trudili narediti svet boljši. Koliko nam je to uspelo, bo pokazal čas. V letošnjem letu smo se spoprijeli z novimi izzivi. Obljube, da se bo življenje vrnilo na stare tire, niso bile v celoti izpolnjene. Žal se ura 1. januarja ni čudežno resetirala na normalo in še enkrat smo se morali znajti – žal skoraj izključno prepuščeni sami sebi in svojim interpretacijam. Bolj ali manj uspešno smo pluli med odloki in mnenji, prepovedmi in dovoljenji, osebnimi številka 4
Foto: arhiv tečaja BVN
Življenje se najbolje živi v krogu prijateljev
