No, vse ni bilo čisto v skladu s pravili, a Pavla Kunaverja je vsakdo prepoznal ... Besedilo: Jurij Kunaver, urednik zgodbe: Domen Hauko
Za zaključek leta še ena taborniška zgodba. Jurij Kunaver piše o zgodbi svojega očeta Pavla Kunaverja – Sivega Volka (1889–1988). Pavel je bil en izmed soustanoviteljev ZTS in je za tabornike na Slovenskem pomembna osebnost. Na priljubljenem počivališču Goričici nad tabornim prostorom nad Laškim rovtom v Bohinju. Foto Jurij Kunaver
Pisec sem sin Sivega volka in avtor knjige o njem. Usojeno mi je, da skrbim za njegov arhiv in za ohranjanje spomina nanj. Odgovorna naloga! Očeta sem veliko spremljal v življenju, še zlasti v svoji mladosti, ko sva bila največ skupaj prav pri tabornikih. Lahko rečem, da je bil neprekosljiv pedagog, znamenit amaterski astronom in pisec astronomskih knjig, občudovalec in raziskovalec narave in neupogljiv borec za njeno varstvo. Napisal je več kot trideset knjig in na stotine naravoslovnih člankov. Njegove knjige so pričevanja o lastnih doživetjih, priročniki za življenje v naravi, za njeno spoznavanje in opazovanje v najboljšem pomenu besede. Danes spadajo v naravoslovno klasiko, posebno njegove tri knjige o slovenskih gorah in jamah, izdane takoj po prvi svetovni vojni, Na planine (1921), Po gorah in dolinah (1923) in V prepadih (1932). Bile so med prvimi, ki so Slovencem pokazale, kako imenitno in enkratno naravo imamo. Svoja dolgoletna doživetja je opisal v knjigah Brezna in vrhovi (1974) in Moje steze (1979).
Lahko rečem, da je bil neprekosljiv pedagog, znamenit amaterski astronom, občudovalec in raziskovalec narave in neupogljiv borec za njeno varstvo.
december 2021
Taborniške zgodbe
31
