Kako organizirati mednarodno izmenjavo in preživeti?

Kako organizirati mladinsko izmenjavo in preživeti

Nagovor Brošuro smo zasnovali za potrebe študentskih klubov, ki se z organizacijo mladinske izmenjave srečujejo prvič. Na podlagi nasvetov in izkušenj, ki so nam jih posredovali študentski klubi in posamezniki z izkušnjo organizacije mladinske izmenjave, brošura omogoča prenos znanja za uspešno izvedbo mladinske izmenjave.

Prednost brošure je, da je prilagojena študentskim klubom. V njej so praktični nasveti klubov z izkušnjo organiziranja mladinske izmenjave – ti mlade opozarjajo in usmerjajo h ključnim točkam, ki jih prijavitelji velikokrat spregledajo. Večina slovenskih brošur s temo procesa organizacije mladinske izmenjave je namenjena mladinskim delavcem, ki nato skupino mladih usmerjajo. Naša brošura pa je namenjena mladim, ki se želijo sami podati v snovanje izmenjave in s tem še nimajo izkušenj. V brošuri je zato razloženo vse od osnovnih pojmov in delovanja programa E+ do praktičnih primerov dobrih praks ter že sprejetih in uspešno izvedenih projektov. Brošura zajema tudi različne metode in učna orodja, ki se jih uporablja v mladinskem delu in so manj prisotna v formalnem izobraževanju.

Ciljna skupina brošure ste primarno študentski klubi, ki opažate aktualne družbene in okoljske probleme, se želite še bolj povezati z lokalnim okoljem, spopasti s pasivnostjo družbe oz. čutite potrebo po aktivnem reševanju le-teh. Brošura pa je vsekakor namenjena vsem mladim, ki si

želite novih pristopov k učenju in razvijanju kompetenc in ki bi se radi povezovali tudi mednarodno in s tem pridobivali nove izkušnje z različnimi navadami, kulturami in prepričanji.

Namen brošure je spodbuditi študentske klube, da vzamejo organizacijo tako velikega dogodka kot izziv, ki prinaša ogromno novega znanja. Naj bo to poligon, na katerem se lahko naučijo upravljanja s financami, komunikacije v tujih jezikih, kulturnega izražanja, spopadanja s stereotipi, diskriminacijo, aktualnimi tematikami ter da spremenijo pasivnost v akcijo. Namen projekta je, da bi študentski klubi dobili vse informacije, ki jih potrebujejo za uspešno osnovanje in izpeljavo svojega projekta v programu E+, želimo pa tudi zvišati raven kvalitete mednarodnih projektov in sodelovanja z organizacijami s podobno vizijo in cilji. Med drugim želimo povezati tudi študentske klube z izkušnjo z mednarodnim delovanjem s tistimi klubi, ki bi si tega želeli, a jim manjka motivacije in samozavesti. Prenos znanja bomo omogočili s praktičnimi nasveti pri vsakem poglavju, ki jih bodo podali vodje izmenjav študentskih klubov, črpali pa jih bodo iz svojih izkušenj. Ti nasveti so dragoceni ravno zato, ker so podani s strani vrstnikov; ti realneje vidijo proces organizacije, saj so bili v njega vključeni kot prijavitelji, medtem ko veliko brošur zajema teoretično podlago s strani organizacij in ocenjevalcev, ki z izmenjavami nimajo lastne izkušnje, temveč izhajajo zgolj iz teorije.

kazalo

Sklop 1: Uvod v program Erasmus+: Mladi v akciji............. 4 Kaj je Erasmus+: Mladi v akciji?............................................................. 4 Kaj je mladinska izmenjava?................................................................... 6 Kdo pripravi program mladinske izmenjave?....................................... 6 Koliko udeležencev se lahko udeleži mladinskeizmenjave?.............. 7 Kdo lahko organizira mladinsko izmenjavo?....................................... 7 Kakšne tematike se obravnavajo na mladinski izmenjavi?................. 7 1. Tema moje mladinske izmenjave......................................................... 9 Vaja 1: Iskanje prave ideje.............................................................................10

2. Cilji programa Erasmus+..................................................................... 11 Vaja 2: Določanje ciljev vaše izmenjave......................................................13

Sklop 2: projektna dokumentacija....................................... 14 Izpolnjevanje različnih delov prijavnice............................................. 15 Roki za oddajo razpisne dokumentacije................................................ 15 OPIS VAŠE ORGANIZACIJE – ŠTUDENTSKEGA KLUBA IN PREDSTAVITEV EKIPE.15 OPIS PROJEKTA............................................................................................. 16 Udeleženci z manj priložnostmi............................................................. 16 Profil udeleženca.................................................................................... 17 Priprava..................................................................................................... 18 Urnik in aktivnosti................................................................................... 19 Finančni načrt.......................................................................................... 21 Ugotavljanje in razširjanje učinkov in rezultatov projekta............. 21 Učinki in rezultati projekta.......................................................................... 21 Youthpass........................................................................................................22 Kaj so ključne kompetence za vseživljenjsko učenje?.............................22 Razširjanje učinkov med mlade....................................................................23

Iskanje partnerskih organizacij in društev........................................ 24 Kako in kje poiskati partnerske organizacije?..........................................24 Kaj je mandatno pismo?.................................................................................25

Sklop 3: Izvedba mladinske izmenjave.................................. 26 1. Oblikovanje ekipe.................................................................................. 26 2. Iskanje udeležencev............................................................................. 28 3. Načrtovanje mobilnosti udeležencev............................................... 29 4. Kaj storiti, če gre kaj narobe?!.......................................................... 30 5. Zaključno poročilo.............................................................................. 33

Sklop 4...................................................................................... 34 Mednarodne izkušnje iz prve roke ........................................................ 34

Zaključek.................................................................................. 42

Sklop 1 Uvod v program Erasmus+ Mladi v akciji Preden začnete s klubom načrtovati mladinsko izmenjavo, morate spoznati možnosti, ki jih program E+: Mladi v akciji ponuja, in kaj v zameno za financiranje po programu se od vas pričakuje. V programu so namreč poleg mladinske izmenjave še druge možnosti za mobilnosti mladih, ki temeljijo na drugačnih ciljih in težijo k drugim ciljnim publikam. V pomoč je tu kratek vodič z osnovnimi podatki o programu samem, ključnih besedah in detajlih, na katere smo običajno manj pozorni. Pa začnimo!

Kaj je Erasmus+: Mladi v akciji?

Erasmus+: Mladi v akciji je program, ki je namenjen mladim. Financira ga Evropska unija, ki spodbuja mednarodno mobilnost mladih v različne dele Evrope ter sveta, sodelovanje med mladimi in proces medsebojnega učenja o različnih temah. To so denimo družbeni in okoljski problemi, šport, aktivacija mladih, razvijanje ključnih življenjskih kompetenc, boljša zaposljivost, višja kvaliteta mladinskega dela in vključevanje v vse sfere evropskega življenja – aktivno državljanstvo. Pri delu z mladimi se lahko uporabljajo različne metode, in sicer

4

od čisto praktičnih strokovnih izobraževanj s frontalnimi predstavitvami in predavanji do eksperimentalnega in priložnostnega učenja, učenja z gibanjem, naravo, medkulturnim dialogom idr. Cilj programa namreč ni formalno izobraževanje, temveč neformalno, alternativno, z večjim poudarkom na odnosih, ki jih ustvarjamo. Rečemo lahko, da je okvirni cilj Evropske unije medsebojno spoznavanje in spoštovanje. Namreč: če se spoštujemo, lahko bolje sodelujemo in tako preprečimo konflikte, prepreke in celo vojne.

Program je razdeljen na 3 ključne ukrepe: 1.

2.

3.

učna mobilnost posameznikov (na katero se bomo osredotočili v tej brošuri); sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks; podpora za reformo politik.

Erasmus+: Mladi v akciji ima torej več različnih razpisov za projekte. Pod ključni ukrep 1 (učna mobilnost posameznikov) pa spadajo: • razpisi za prostovoljske projekte v sklopu Evropske solidarnostne enote (ESE, ki je zamenjala prejšnji EVS, Evropsko prostovoljno službo); • razpisi za mladinske izmenjave; • razpisi za mobilnost mladinskih delavcev.

Študentski klubi se lahko prijavijo na VSAKEGA izmed razpisov! Vsaka država v EU (in tudi nekatere zunaj EU) ima svojo nacionalno agencijo, ki sprejema, pregleduje in ocenjuje na razpis prijavljene projekte. V Sloveniji ima to vlogo nacionalna agencija Movit – Zavod za razvoj mobilnosti mladih.

Na njihovi spletni strani lahko najdete informacije in vso potrebno dokumentacijo, ki jo je treba izpolniti za možnost pridobitve finančne podpore pri izvedbi projekta. Če se vizija in cilji projekta skladajo s cilji Evropske unije, postane organizacija – prijaviteljica kandidat za finančno podporo pri izpeljavi projekta. Ko se prijavni rok za projekte zaključi, nacionalna ekipa določi organizacije, ki so jih prepričale in imajo v celoti izpolnjeno prijavno dokumentacijo, ki vsebuje kvalitetno zasnovo celotnega projekta in priloge, mandatna pisma partnerjev.

Ta brošura bo govorila o prijavi projekta na mladinsko izmenjavo, je pa je prijavna dokumentacija za ostale projekte v programu podobna dokumentaciji mladinske izmenjave. Za tako strukturo smo se odločili, ker je prijava in organizacija mladinske izmenjave osnoven in logičen prvi korak v programu Erasmus+: Mladi v akciji.

5

Kaj je mladinska izmenjava?

Mladinska izmenjava (MI) je krajša mednarodna mobilnost posameznikov, ki lahko traja 5–21 dni, in sicer brez upoštevanja časa potovanja na kraj aktivnosti. Namenjena je mladim od 13. do 30. leta, kar pomeni, da se je lahko udeleži kdorkoli v tem starostnem okvirju in za to ne potrebuje dodatnih ali specifičnih znanj. Posamezne mladinske izmenjave pa imajo lahko tudi starostno omejitev, navadno 18 +. V vsakem primeru morajo udeleženci, ki so mlajši od 18 let, s seboj prinesti dovoljenje staršev, da se lahko izmenjave udeležijo.

Mladi iz različnih držav se torej zberejo na določenem kraju in tam skupno iščejo rešitve in odgovore na družbene in okoljske probleme in pridobivajo nova (neformalna) znanja – razvijajo svoje kompetence.

6

Kdo pripravi program mladinske izmenjave?

Program aktivnosti pripravijo organizacija prijaviteljica v sodelovanju s partnerskimi organizacijami, program pa lahko izvaja kdorkoli od udeležencev. Običajno del delavnic prevzame skupina države, ki je projekt prijavljala, ostale skupine pa ji pri tem pomagajo; vsaka skupina lahko prevzame svoj del programa, lahko pa se poišče tudi zunanje izvajalce. Pomembno je zagotoviti, da so pričakovanja, vizije in cilji vseh sodelujočih slišani in usklajeni, saj lahko samo tako prijavitelji projekta zasnujejo kvaliteten projekt za vse udeležene.

Koliko udeležencev Kakšne tematike se obravnavajo na se lahko udeleži mladinski izmenjavi? mladinske izmenjave?

Osnovna ideja MI je, da mladi v svojem MI se lahko udeleži najmanj 16 in največ 60 udeležencev, brez upoštevanja voditeljev skupin/mladinskih delavcev. Vsaka skupina mora imeti vodjo, staro najmanj 18 let, ki je lahko edina oseba v skupini, starejša od 30 let. Vsako nacionalno skupino morajo sestavljati najmanj 4 udeleženci, zaželeno pa je tudi, da so udeleženci ženskega in moškega spola približno enako zastopani, ni pa nujno.

Kdo lahko organizira mladinsko izmenjavo?

Za organizacijo MI je pomembno sodelovanje najmanj dveh organizacij iz različnih držav, ki ponudita mladim v svoji okolici možnost potovanja in udeležitve prej pripravljenega programa na določeno temo. Seveda pa je lahko sodelujočih partnerjev – organizacij tudi več.

Partnerji (sodelujoče skupine mladih) prihajajo iz programskih držav EU in sosedskih partnerskih držav EU. Vedno mora sodelovati vsaj en partner iz države, v kateri se prijavlja projekt. Ni pa nujno, da je projekt, ki je prijavljen in financiran s strani slovenske nacionalne agencije, tudi izpeljan v Sloveniji. Aktivnost se lahko izvede tudi v kateri izmed partnerskih držav.

okolju identificirajo nek družbeni/okoljski problem, za katerega čutijo potrebo, da bi se razrešil. Skupina mladih poišče in se poveže s skupinami mladih iz drugih držav in okolij, ki ta isti problem prav tako opazijo in zato čutijo potrebo po aktivnem razreševanju problema. Skupine se med seboj dogovorijo, na kakšen način in kaj konkretno lahko storijo, da situacijo spremenijo. Evropska unija jim zagotovi denarno podporo, da se lahko mladi zberejo in za določen čas načrtujejo reševanje tega problema, hkrati pa se o tem izobražujejo in utrjujejo mednarodne vezi.

7

Primer: V Sloveniji je zaposljivost mladih nizka, prav tako v Romuniji, Bolgariji in Italiji. Študentski klub se odloči, da bo organiziral mednarodno mladinsko izmenjavo, na kateri bodo udeleženci iz teh štirih držav identificirali razloge za slabo zaposljivost mladih in iskali primerne rešitve. Gre za akcije, ki jih lahko izvedejo, da se situacija izboljša, npr. ozaveščanje po socialnih omrežjih in dviganje ravni kompetenc z delavnicami na določene teme. Na izmenjavi bodo organizirane delavnice za udeležence, ti pa bodo z osvojenim znanjem ustvarili nove načine, s katerimi bodo znanje prenašali v lokalno okolje in tako omogočili prenos znanja tudi na mlade, ki se MI niso udeležili.

2.

korak: način iskanja rešitve: dvig kompetenc prek usposabljanj in delavnic na temo komunikacije, CV-ja, uporabe Excela.

1.

korak:identifikacijadružbenega in/ali okoljskega problema, npr. slaba zaposljivost.

3.

korak: način širjenja rešitve: prek socialnih omrežij, izdaja publikacije, širjenje prek delavnic v svojem domačem okolju.

8

1. Tema moje mladinske izmenjave Pri snovanju programa mladinske izmenjave se je treba najprej skupno odločiti za tematiko, ki bi jo radi obravnavali. V pomoč je tu naštetih par primerov, ki vam lahko pomagajo pri odločitvi.

Preprečevanje diskriminacije (na podlagi spola, spolne usmerjenosti, starosti, barve kože, vere idr.).

Spoznavanje različnih kultur, strpnostdosočloveka,premagovanje stereotipov in predsodkov.

Diskriminacija(žensk,manjšin,LGBTQ+ skupnosti, na podlagi barve kože, starosti, vere idr.), medvrstniško nasilje, spletno nasilje, pomankanje kulture.

Ozaveščanje o okoljskih problemih, trajnosti, rasni nestrpnosti, aktualnih političnihindružbenihsituacijah,nasilju nad ženskami, o mladih z manj priložnostmi zaradi različnih preprek idr.

Izboljšanje svojih veščin, sodelovanje in povezovanje med mladimi iz različnih okolij.

Stres in hiter tempo življenja, nezdravi načini življenja, nezdrava hrana, nesamozavest, občutki depresije in anksioznosti pri mladih.

Onesnaževanje z odpadki, odmikanje od narave, pomankanje osnovne infrastrukture na podeželju.

Revščina,brezdomstvo, (politična) pasivnost mladih, brezposelnost mladih.

9

Vprašanja za pomoč pri iskanju primerne teme za mladinsko izmenjavo S temi vprašanji si lahko aktivisti študentskega kluba pomagajo pri odločitvi za tematiko, ki je glede na njihovo lokalno okolje najprimernejša, s katero imajo največ izkušenj oz. o kateri želijo na mladinski izmenjavi izvedeti čim več informacij, da bi bili bližje iskanju rešitve problema. Skupina lahko skupaj razmišlja o vzrokih za nastali problem in o načinu, s katerim bi se problema lotili. Naredijo lahko tudi raziskavo, intervju, ulično akcijo ali kakršno koli dejavnost, s katero bi identificirali realno situacijo in pridobili informacijo o dejanski potrebi okolja, da se problematika razreši, in kakšne rešitve bi sploh bile ustrezne.

Pripravljena vaja vas bo tudi uvedla v kasnejše izpolnjevanje prijavne dokumentacije, saj so vprašanja v njej podobna spodnjim, zato si zapisujte odgovore in najpomembnejše vsebinske poudarke, ki jih lahko kasneje uporabite.

Vaja 1: Iskanje prave ideje • Identificirajte aktualen družbeni problem, s katerim se srečujejo mladi v vašem lokalnem okolju, je pa prisoten tudi drugod po Evropi. Zakaj mislite, da se ta problem pojavlja, naštejte vzroke! Kdo je odgovoren za nastanek in reševanje tega problema?

• Poiščite načine in alternative, s katerimi bi poskušali ozaveščati in se boriti s problemom.

Pojasnite, zakaj ste izbrali ravno to rešitev. Se vam zdi primerna tudi za mlade iz drugih držav?

• Zakaj je ravno vaš študentski klub primeren za organizacijo mladinske izmenjave? Kaj so prednosti vaše ekipe, katera znanja, veščine, informacije in vedenja lahko ponudite?

• Kaj v življenju vas navdušuje, vam daje upanje, motivacijo, kaj vas prebudi in osmišlja vsakdanjost?

To je seveda samo en način ustvarjanja in iskanja ideje za tematiko mladinske izmenjave.

Tematika je lahko poljubna, le da ostaja želja in potreba mladih, da se z njo ukvarjajo.

10

2. Cilji programa Erasmus+

Po izbiri tematike je nujno, da skupina preveri, ali se njihov projekt in zasnovani načini rešitve skladajo z uradnimi cilji programa Erasmus+: Mladi v akciji. Ta korak je pomemben pri pridobitvi sredstev s strani EU, zato mora projekt imeti vsaj 1 cilj, ki je skupen projektu in programu.

Izberete lahko en sam cilj, na katerega se osredotočite v celoti, ali pa projekt zajema več manjših ciljev, ki sovpadajo s cilji programa.

Splošni cilji programa so: • NADGRADITI NIVO KLJUČNIH KOMPETENC MLADIH (= veščin, spretnosti, znanj, odnosov do okolja in soljudi) Uresničenje tega cilja bi zagotovilo večjo zaposljivost mladih (s poudarkom na mladih z manj priložnostmi*), spodbujanje aktivnega državljanstva (= sodelovanje v vseh sferah delovanja države; političnem, družbenem, kulturnem idr.), socialno vključenost, medkulturni dialog in solidarnosti ter ustvarjanje boljših pogojev za mlade osebe na trgu dela, ki bi prek izkušenj dosegle večjo samostojnost, pridobile samozavest in kvalitetnejše opravljale svoj poklic.

11

• SPODBUJATI VEČJO KAKOVOST MLADINSKEGA DELA Tu program pripisuje veliko pomembnost povezovanju med organizacijami, ki se ukvarjajo z mladimi, izobraževanjem, športom in usposabljanji. Če se želite s svojim projektom navezati na ta cilj, poskusite v program vključiti lokalne organizacije z vizijo, podobno vaši. Za mednarodne partnerske organizacije si izberite najbolj primerne kandidate, ki imajo znanje na obravnavanem področju in izkušnje z organizacijo mednarodnih izmenjav, ali pa se ukvarjajo z določeno aktivnostjo, ki bi lahko pripomogla k razrešitvi problematike, ki jo obravnava vaš projekt (Primer: športno društvo, ki bi na mladinski izmenjavi s temo zdravega načina življenja organiziralo gibalne delavnice kot metodo za bolj zdrav življenjski slog).

• OKREPITI MEDNARODNO RAZSEŽNOST MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER VLOGO MLADINSKIH DELAVCEV IN ORGANIZACIJ Mladinske organizacije so pomembna podporna struktura mladim, da vstopijo v odraslost in pridobijo delovne, učne in povezovalne izkušnje. Mladim nudijo pomoč in usmerjanje, da najdejo svoje mesto v družbi. Pogosto so najpomembnejši centri povezovanja, sodelovanja in druženja.

Da bi mladinske organizacije lahko mladim ponudile najkvalitetnejše življenjske izkušnje, se morajo vedno znova prilagajati in iskati nove načine, metode ter orodja za delo z mladimi.

Evropska unija spodbuja mednarodno izmenjavo dobrih in slabih praks dela z mladimi, deljenje izkušenj in preizkušanje uporabnosti in primernosti različnih pristopov, da bi omogočili bolj kakovostno mladinsko delo. Če želite navezati svoj projekt na ta cilj, se osredotočite na iskanje mednarodnih organizacij z podobnimi cilji, kot ste si jih zastavili pri snovanju projekta, a z različnimi načini, pristopi in orodji, s katerimi se spopadajo z izbrano tematiko.

• DOPOLNJEVATI REFORME POLITIK NA LOKALNI, REGIONALNI IN NACIONALNI RAVNI TER PODPIRATI RAZVOJ ZNANJA IN MLADINSKE POLITIKE Program se tu osredotoča na neformalno in priložnostno učenje, širjenje dobrih delovnih praks in metod, iskanje učinkovitih rešitev na družbene problematike in dejansko sprožitev rešitev v pogon, akcijo ter spreminjanje in prilagajanje reform za boljše delovanje družbe.

12

Vaja 2: Določanje ciljev vaše izmenjave • Razmislite o tem, kaj so glavni cilji vaše izmenjave. Kaj želite doseči na in po izmenjavi? Kaj bodo udeleženci odnesli domov? Kako bo vaša mladinska izmenjava vplivala na mlade, kaj se bo spremenilo pri mladih ter v vašem in njihovem okolju?

Primeri: Mlade želimo naučiti, kako s pomočjo športa povezati različne družbene skupine, dvigniti raven kompetenc naših udeležencev (naštejte katerih), zagotoviti orodja in metode za boljše učenje in povezanost itd • Ali se vaši cilji skladajo s cilji programa Erasmus+? S katerimi in na kakšen način?

Primer: Cilj naše izmenjave je izboljšanje digitalne pismenosti pri mladih prek delavnic uporabe računalnika. To se sklada z ciljem Erasmus+ programa, in sicer z nadgrajevanjem nivoja ključnih kompetenc mladih, saj bi na naši izmenjavi pridobili pomembne izkušnje in informacije o uporabi družbenih omrežij, programov Word, Excel, Photoshop, Adobe Pro in spletnih orodij.

13

Sklop 2 projektna dokumentacija Pod to poglavje spada vse, kar storimo, preden oddamo prijavnico za mladinsko izmenjavo na razpis nacionalne agencije. Da lahko izpolnimo projektno dokumentacijo, moramo poiskati odgovore na vprašanja, postavljena v prijavnici razpisa, in natančno in skrbno zasnovati projekt.

Omenili smo že dva pomembna koraka, ki nam pomagata odgovoriti na vprašanja, zastavljena v projektni dokumentaciji, in sicer:

1. Korak: • identifikacija družbenega/okoljskega problema, ki je prisoten v lokalnem okolju, hkrati pa je univerzalen, tj. kot problem ga doživljajo tudi mladi iz drugih evropskih držav; • iskanje alternativnih rešitev za ta problem. Cilj: pridobivanje novega znanja in izkušenj, nadgradnja sposobnosti in veščin, spreminjanje odnosa okolice do te težave (na lokalni, državni ali mednarodni ravni).

2. Korak: • oblikovanje ciljev mladinske izmenjave in ujemanje s cilji programa Erasmus+.

Ta dva koraka sta temelj vsem naslednjim, saj se na podlagi njiju kasneje odločimo, katere aktivnosti bomo vključili v program, katere partnerske države in organizacije bomo izbrali za sodelovanje pri mladinski izmenjavi, kakšen naj bo profil udeležencev, kje se bodo aktivnosti odvijale, kakšen učinek bo imela mladinska izmenjava na udeležence in okolje, itd.

14

Vsaka organizacija v programu Erasmus+ je doslej imela svojo identifikacijsko kodo – PIC kodo. Letos jo je zamenjala OID: identifikacijska številka organizacije. Pridobite jo lahko na strani platforme Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote. Za pomoč pa se lahko obrnete na naslednjo Movitovo spletno stran: Spremembe sistema za registracijo organizacij za sodelovanje v prograDokument, ki ga morate skupaj s prilogami mih E+: MvA in ESE. oddati nacionalni agenciji Movit, se nahaja na njihovi spletni strani, pod zavihkom Eras- Če PIC-kodo že imate (ste že registrirani mus+: Mladi v akciji, in sicer pod razpisno na portalu), vam je bil OID že avtomatično dokumentacijo. Tu lahko najdete tudi vodnik dodeljen, tako da vam ni treba ustvarjati po programu Erasmus+ ter prijavni obrazec za nove, prav tako ponovna registracija ni oddajo projektne vloge – za dostop do njega potrebna. Svojo številko boste našli s pose morate registrirati na portalu »EU login« močjo iskalnika na strani platforme Eras(na strani so tudi navodila za izpolnjevanje ob- mus+. razca ter vzorci prijavnega obrazca in urnika).

Ko se registrirate na portal, lahko odprete prijavni obrazec in ga začnete izpolnjevati po navodilih, ki so priložena na strani. Deli prijavnice, ki jih je treba izpolniti, so:

3. Korak:

Izpolnjevanje različnih delov prijavnice

Roki za oddajo razpisne dokumentacije

Vsako leto so na voljo trije prijavni roki, običajno februarja, aprila/maja in oktobra. Do prijavnega roka je treba izpolniti celotno projektno dokumentacijo, pridobiti vse dodatne priloge in jo oddati v pregled ocenjevalcem. Če ste se pri čem v prijavnici zmotili ali izpolnili pomanjkljivo, vas lahko nacionalna agencija o tem obvesti in vam poda rok, do katerega morate napako popraviti.

• OPIS VAŠE ORGANIZACIJE – ŠTUDENTSKEGA KLUBA IN PREDSTAVITEV EKIPE

Pri opisu študentskega kluba se osredotočite na svoje dosedanje mednarodne izkušnje, na najpomembnejše projekte, ki jih organizirate v lokalnem okolju in na mednarodne izkušnje aktivistov (študijske izmenjave, seminarji v tujini idr.). Izpostavite področja, na katerih delujete in se počutite najbolj suvereno, ter opišite, kako vam bodo dosedanje izkušnje pomagale pri organizaciji mladinske izmenjave. Vprašajte se, kaj je tista posebnost, ki vas PIC KODA (Partner identification code) dela drugačne in unikatne. Vse to vam kasneje in OID (identifikacijska številka organi- pomaga pri pridobivanju finančne podpore, zacije) saj je ocenjevalcem na podlagi vaših izkušenj 15

lažje oceniti, kaj boste kot posamezniki dopri- nanašajo/skladajo s cilji programa Erasmus+, specifično ukrepa 1: učne mobilnosti posamenesli k projektu. znikov?

Vaš opis lahko uporabite tudi kot osnovo za - Katere potrebe želite nagovoriti s tem proizpolnjevanje PIF-a – Partners identifi- jektom? cation form. To je obrazec, ki zajema vse najpomembnejše podatke o organizaciji, njen Pri opisu projekta morate tudi opisati, kako kontakt, opis, področje dela, kontaktno osebo ste vzpostavili partnerstvo z drugimi organiin predsednika ter najpomembnejše projekte. zacijami (več o tem pri iskanju partnerskih Vsaka registrirana organizacija ima svoj PIF, organizacij). ki ga potem pošljejo partnerjem, s katerimi želijo sodelovati pri projektih. Prijavitelji se lahko tako na podlagi obrazca odločijo, ali želijo z organizacijo sodelovati in kakšne izkušnje organizacija ima. PIF drugih organizacij nam tudi koristi pri izpolnjevanju prijavnice, in sicer tistega dela, na katerem moramo naves- Udeležencem, ki imajo zaradi različnih vzroti vse ključne podatke partnerskih organizacij, kov manj možnosti kot večina mladih, je v ki jih izpišemo iz PIF-a. PIF je priporočljiv tudi, programu Erasmus+ namenjena še dodatna če želimo sodelovati v mednarodnih projektih pozornost. Program spodbuja socialno vkljukot partnerji, ne prijavitelji, saj nas na podlagi čenost vseh mladih, zato razmislite, kako bi naše predstavitve druge organizacije izberejo lahko vključili mlade z manj priložnostmi v za partnerje. Koristi nam tudi pri samem iska- svoj program. Izberete lahko organizacijo, ki njuprimernih partnerjev, saj lahkoprek branja se ukvarja predvsem s skupinami mladih, ki so našega PIF-a izvejo več o nas in se na podlagi odrinjeni na družbeni rob zaradi revščine, innapisanega odločijo, da želijo sodelovati z na- validnosti ali zdravstvenih težav. S tem v svoji mednarodni izmenjavi ponudite mesto mladi šim klubom. osebi, ki si sama tega ne bi mogla privoščiti.

Udeleženci z manj priložnostmi

• OPIS PROJEKTA

Udeleženci z manj priložnostmi so mladi, ki imajo zaradi nizke izobrazbe, nedokončanega šolanja ali pa slabših socialnoekonomskih ali osebnih razmer manj možnosti za zaposlitev in se srečujejo z večjimi ovirami pri vključevanju v družbo. Te ovire so lahko: • invalidnost: udeleženci s posebnimi poPri tem naj vas vodijo vprašanja, kot so: trebami, torej osebe z motnjami v duševnem, - Zakaj želite izvesti ta projekt?

- Kateri so cilji vašega projekta in kako se ti telesnem, čutilnem ali drugem razvoju; V tem delu prijavnice podate zasnovo, temelje in idejo vašega projekta, ki ste jih oblikovali v koraku 1 in 2. Izpostaviti morate pomembne vsebinske poudarke, okoli katerih boste kasneje gradili aktivnosti (npr. neformalno učenje, socialna vključenost, športne aktivnosti).

16

• ekonomske ovire: mladi, ki živijo v revščini, ali brezposelni mladi, ki imajo nizek življenjski standard in finančne težave, so odvisni od socialne pomoči, imajo manjše možnosti zaposlitve; • kulturne razlike: begunci, priseljenci, njihovi potomci ter mladi, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini; osebe, ki imajo težavo s sporazumevanjem v drugem jeziku ali pri kulturnem vključevanju; • težave pri izobraževanju: mladi, ki so predčasno zapustili šolanje, niso kompetentni v svojem poklicu, imajo težave pri učenju in so zaradi tega slabše kvalificirani na trgu dela; • zdravstvene težave: mladi, ki imajo dolgotrajne bolezni ali duševne motnje; • družbene ovire: mladi, ki so na podlagi svojih prepričanj, lastnosti, mišljenj in zunanjosti diskriminirani in porinjeni na rob družbe; mladi, ki so označeni zaradi svojih preteklih dejanj, npr. nekdanji uživalci drog, alkohola, nekdanji storilci kaznivih dejanj; občutljive družbene skupine, npr. sirote, mladi starši, samohranilci itd.; • geografske ovire: mladi iz oddaljenih, podeželskih območij, kjer jim je ponujeno manj storitev in možnosti. Če imate priložnost vključiti mlade osebe iz zgornjih skupin, bo to pripomoglo k njihovemu boljšemu vključevanju v družbo in jim izboljšalo možnosti za kvalitetnejše življenje.

Profil udeleženca V tem delu opišite, kakšne posameznike boste povabili k sodelovanju na mladinski izmenjavi. Če so to mladi z manj priložnostmi, opišite njihove ovire in način, kako boste zagotovili njihovo sodelovanje (povabili točno določene tuje organizacije, ki se ukvarjajo s to skupino mladih, poiskali lokalne neformalne skupine mladih z ovirami in jih povabili k soustvarjanju programa projekta itd.). Opišite, katera predhodna znanja, veščine oz. spretnosti so zaželene kot prispevek k delavnicam ter kakšen odnos želite, da imajo mladi do opredeljene tematike (npr. so motivirani, so aktivisti na tem področju, imajo predsodke, nimajo potrebnih informacij o tematiki idr.) Pomembno je tudi, da določite starostno mejo udeležencev. Če so dobrodošli tudi udeleženci pod 18 let, je treba tudi program in aktivnosti prilagoditi njim ter poskrbeti za njihovo varnost, za katero odgovarjate.

17

Priprava Priprava vključuje logistično pripravo (potovanja in zavarovanje udeležencev, kraj izvajanja aktivnosti, varnost in zaščita udeležencev, mentorstvo in podpora, pripravljani sestanki) kot tudi pripravo programa – aktivnosti, delavnice, izleti ter obroki. Razložiti morate, kako ste si zadolžitve razdelili s partnerji, kje ste jih vključili in kaj bodo njihovi prispevki pri izmenjavi (primer: vaša ekipa poskrbi za prostor, varnost in potovanja, ekipe iz drugih držav poskrbijo za program; vi poskrbite za program, ekipe prevzamejo načrtovanje mobilnosti itd.). Vključite, na kakšen način boste komunicirali s partnerji: prek socialnih omrežij, sestankov na Skypu/Zoomu, e-pošte, pripravljalnih sestankov v živo idr.

Priprava mora vsebovati tudi pripravo udeležencev na izmenjavo. V sklopu izmenjave lahko organizirate: pripravljalne delavnice, ki jih nato vodje skupin izvajajo s svojo skupino pred izmenjavo in na njej poročajo o rezultatih, lahko pa zadolžite skupino, da naredi raziskavo v svojem lokalnem okolju in potem o njej na izmenjavi poroča. Možnosti so neskončne.

Paziti morate le, da se bo predhodna priprava udeležencev skladala in prispevala k tematiki mladinske izmenjave.

Prav tako lahko vključite učne cilje in rezultate, ki jih želite doseči s projektom. Tu si lahko pomagate z orodji in certifikati, kot je npr.

Youthpass, ki se uporablja za spremljanje učnega procesa (več informacij o Youthpassu pa bomo navedli pri razširjanju učinkov.) Opisati morate metode, s katerimi boste zagotavljali refleksijo in zavedanje o učnem procesu in 18

učni izkušnji med in po izmenjavi. Te so lahko različne metode evalvacije, npr. skupinska prek zapisanih vprašanj, na katere potem udeleženci odgovarjajo, različne igre, skozi katere udeleženci izražajo svoje občutke idr.

Urnik in aktivnosti

Ko izberete aktivnosti, ki so vam in vašim partnerjem primerne glede na izbrano temo mladinske izmenjave, lahko začnete snovati Na prijavnici zasnovani urnik je lahko zgolj urnik, ki bo usmerjal dogajanje na izmenjavi. osnova. Vrstni red delavnic in aktivnosti lahko pozneje spreminjate in prilagajate, vendar Nekaj nasvetov za snovanje urnika: mora rdeča nit aktivnosti ostati enaka. Aktiv- • Določite, koliko dni bo trajal vaš program, nosti so lahko delavnice na določeno temo, in začnite v urnik dodajati izbrane aktivnosti. igre, debate, predstavitve, izleti, športna udejstvovanja, umetniško izražanje in ustvar- • Določite uro vsakdanjega jutranjega vstajajanje, skupinsko in samostojno delo ipd. Pove- nja, običajno med 7. in 9. zjutraj. Vsako jutro zane so lahko z lokalnim okoljem, npr. obisk udeleženci potrebujejo nekaj časa, da pridejo bližnje eko-kmetije ali pa predstavitev traj- k sebi, zato jim je zjutraj priporočljivo pustiti nostnega načina življenja dijakom v prostorih nekaj prostega časa, da poskrbijo za higieno gimnazije. Pri aktivnostih si lahko vzamete ve- in pojejo zajtrk. liko svobode, saj so namenjene vam in vašim sovrstnikom. Njihov namen je namreč prav • Določite uro začetka programa. Vsaka demedvrstniško povezovanje in skupno ustvar- lavnica/igra/aktivnost naj traja od 45 do 90 janje, iskanje načinov za izboljšanje trenutnih minut (če so udeleženci polni energije, jih lahdružbenih in okoljskih situacij ter in predvsem ko pustite delati dlje). Če bodo delavnice daljnavezava stikov z mladimi iz celotne Evrope. še, bo težje vzdrževati pozornost in zbranost Pri načrtovanih aktivnostih ne pozabite zapi- udeležencev. Na vsakih 90 minut si vzemite sati orodij in metod, ki jih boste uporabili. Te kratko pavzo za hidracijo in sproščanje. Pavza metode so lahko skupinsko delo, samostojno naj traja 15–30 minut, lahko tudi dlje, odvisno delo, raziskovalno delo, priložnostno ali ne- od počutja in potreb skupine. formalno učenje, eksperimentalno delo, igre vlog, »energizerji«, ledolomilci, frontalne • Do kosila (12.00–14.00 oz. po potrebi) se predstavitve, improvizacija ipd. običajno izvedeta dve aktivnosti, vsaka po uro in pol z vmesnimi pavzami, lahko pa tudi več kratkih iger, predstavitev, vaj ali pa ena dlje trajajoča aktivnost. Po kosilu običajno sledi daljša pavza za počitek (1–2 uri).

• V popoldanskem delu imamo lahko spet dve delavnici po uro in pol, čemur sledi večerja.

• Po večerji je lahko organiziran program, ali pa imajo udeleženci prosti čas za druženje in spoznavanje. Večerni program je večinoma 19

lahkotnejši in namenjen zabavi in sproščanju.

Primeri večernega programa: druženje ob ognju, večer družabnih iger, večer pripovedovanja zgodb, kulturni večer (na katerem vsaka nacionalnaskupinapripravi svojotradicionalno hrano in pijačo ter predstavi zanimivosti svoje države – plese, igre, pesmi, šale idr.).

• Za vsak dan planirajte najmanj 3 obroke: zajtrk, kosilo in večerjo. Ker pa pogosto to ni dovolj in udeleženci ob napornih temah postanejo zelo lačni in s tem tudi nekoliko nestrpni, jim lahko med pavzami ponudite sveže sadje, kavo ali piškote.

• Po obrokih spodbudite dvig energije s t. i. »energizerji« – igrami, ki so namenjene prebuditvi in fizični ter mentalni pripravi udeležencev na začetek/nadaljevanje programa.

Navadno so to igre ali pesmi s šaljivo vsebino, ki sprostijo udeležence in jih pripravijo na nadaljnje delo. Na internetu je ogromno primerov»energizerjev«(vpišiteenergizergame v iskalnik), poiščite najprimernejše za vašo skupino.

• Na začetku izmenjave se udeleženci še ne poznajo in med seboj niso sproščeni.

Zato je prvi dan ali prvi del dneva priporočljivo posvetiti spoznavanju drug drugega prek različnih dejavnosti. Priljubljena je uporaba ledolomilcev (ice-breakers). To so igre imen, igre spoznavanja in sodelovanja ter komunikacije skupine. Priljubljene so vlečenje vrvi, skupno premagovanje ovir, hitri zmenki o določenih temah (najljubša glasba, največji strahovi, kaj so njihove sanje, najljubše serije itd.), športne igre ali kakršna koli druga povezovalna dejavnost.

20

Ena izmed zanimivejših in najbolj znanih skupinskih iger je svetovno znani Marshmellow Challenge, na katerem morajo udeleženci v skupinah v omejenem času postaviti čim višji stolp iz špagetov, ki prenese težo ene penice. Z izzivom spodbujamo delo v skupini in raziskovanje vlog, ki jih v ekipi igramo.

• Ena izmed najbolj zabavnih aktivnosti je prej omenjeni kulturni večer, na katerem udeleženci predstavijo svojo kulturo in državo. Kulturni večer je priporočljivo imeti na začetku izmenjave, saj je zelo sproščujoč in povezovalen dogodek, pa tudi prinesena hrana se lahko kasneje pokvari.

Udeleženci pa lahko seveda sestavine kupijo v trgovini in hrano pripravijo na mestu dogajanja, potrebujejo le kuhinjo.

• Ponudite udeležencem, da sooblikujejo urnik. Na urniku lahko pustite prazne prostore, ki jih lahko na mladinski izmenjavi zapolnijo s svojimi delavnicami, na katerih predstavljajo kakšno veščino ali odvodijo igro ali skupinsko vajo. Na tak način ponudite možnost vodenja in prevzemanja dela odgovornosti tudi njim in jih s tem vključite v sam proces učenja ter omogočite poligon, na katerem lahko preizkušajo svoje sposobnosti.

Finančni načrt

Med planiranjem aktivnosti mislite tudi na njihovo finančno plat. Koliko denarja bi okvirno potrebovali na dan, da bi omogočili najboljši možen program in izkušnjo?

Preglejte vaše možnosti nastanitve ter priprave obrokov (ali je na voljo kuhinja, ali vam hrano pripeljejo iz restavracije idr.). Načrtujte mobilnosti in logistiko (kaj vse potrebujete za izpeljavo delavnic), materiale in pripomočke, odločite se, ali želite pripeljati zunanje izvajalce ali boste program izvajali vi, koliko sredstev boste namenili določeni aktivnosti ipd. Za vsakega udeleženca mladinske izmenjave vam ob pridobitvi sredstev pripada 34 evrov na udeleženca na dan. Upoštevajte tudi, da se vam na vaš račun nakaže 90 % sredstev, dodatnih 10 % pa dobite po oddaji projektnega poročila po koncu projekta.

Ugotavljanje in razširjanje učinkov in rezultatov projekta Učinki in rezultati projekta Po koncu mladinske izmenjave je treba preveriti, kaj bodo vaši udeleženci projekta odnesli s seboj domov in kakšen učinek je dosegel projekt na vas in vaše okolje ter okolje udeležencev. To lahko ugotovite s pomočjo evalvacijskega vprašalnika, ki se ga udeležencem pošlje mesec ali dva po izmenjavi, in prek dejanj oz. dogodkov, ki jih udeleženci organizirajo ali naredijo v zvezi z obravnavano tematiko.

Ali je/bo imel dogodek dolgotrajen učinek?

Ali je/bo izboljšal svoje okolje in dosegel svoj namen?

21

Youthpass Pri identifikaciji učinkov, ki jih je projekt imel na udeležence, si lahko pomagate z orodjem YOUTHPASS. To je obrazec za beleženje učnih rezultatov. Vsak posamezni udeleženec lahko svojo mednarodno izkušnjo ovrednoti in reflektira tako, da izpolni Youthpass, v katerem zabeleži, katere izmed 8 ključnih kompetenc je med projektom razvijal. Youthpass pa lahko pri prijavljanju na razpis za delovno mesto služi tudi kot dodatek k CV-ju, sploh, če je naš poklic povezan z mednarodnimi dejavnostmi.

Kaj so ključne kompetence za vseživljenjsko učenje?

Naša znanja, veščine in spretnosti, ki smo se jih naučili na različnih projektih, neformalnih usposabljanjih in seminarjih, konferencah ter mobilnostih, lahko uvrstimo pod eno ali več ključnih kompetenc (= zbir vseh naših znanj, spretnosti, odnosa do različnih tem).

Te so: 1. sporazumevanje v prvem (maternem) jeziku, 2. sporazumevanje v tujih jezikih, 3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, 4. digitalna pismenost, 5. učenje učenja, 6. socialne in državljanske kompetence, 22

7. samoiniciativnost in podjetnost ter 8. kulturna zavest in izražanje.

Primer: Na mladinski izmenjavi smo ves teden govorili v angleščini, kar je pripomoglo k izboljšanju mojega znanja in komunikacije v tujih jezikih. Uporabili smo tudi različna digitalna orodja, programe in socialna omrežja za komunikacijo, kar je prispevalo k izboljšanju moje digitalne pismenosti.

Torej lahko v svoj YOUTHPASS pod ti dve kompetenci napišem, katere programe in jezike obvladam, ter opišem učni proces, ki je vodil do izboljšave te kompetence.

Youthpass je pomembno orodje za ovrednotenje in prepoznavanje kvalitetnega mladinskega dela, zato je priporočljivo, da ga vključite v svoj program. Izpolnjuje ga vsak kandidat sam, na koncu pa jih vodje organizacij pregledajo in ga s svojim podpisom potrdijo, s čimer jamčijo za resničnost podatkov. S tem certifikatom lahko delodajalci dobijo vpogled tudi v vaše neformalne izkušnje izobraževanja.

Razširjanje učinkov med mlade socialnih omrežjih ipd.

Seveda je še veliko drugih domiselnih načinov, s katerimi lahko omogočimo prenos naučenega na mlade, ki se izmenjave niso udeležili. Sami najdite tistega, ki vam najbolj ustreza. Posebno pozornost posvetite ciljnim skupinam mladih, ki bi jih radi do• Mladim podamo orodja, metode, načine, segli, in jim prilagodite način razširjanja. znanja in informacije, ki jim pomagajo obli- Poskusite najti možnost, ki bi vključevala kovati svoje delavnice za prenos znanja na mlade z manj priložnostmi. mlade v svojih lokalnih okoljih. Organizirajo lahko različne akcije, izvajajo dejanja, ki Opozorilo!

Za vsak odgovor na vprašanja, ki jih imajo vpliv na okolje idr. postavlja prijavnica, imate na voljo točno • Rezultate lahko razširimo po spletu, mladi 5000 znakov. To pomeni, da svoje odgovona izmenjavi oblikujejo brošuro, posnamejo re strnite na najpomembnejše vsebinske film, fotografirajo izdelke, pišejo blog, ki točke, ki najbolj zaobjamejo in predstaviga potem delijo njihove organizacije, svojo jo vašo idejo. Če presežete število znakov, izkušnjo lahko delijo z drugimi mladimi po prijavnice ne boste mogli oddati.

Vaš projekt pa se po koncu mladinske izmenjave še ne zaključi. Poskrbeti morate, da se vaša prizadevanja, ustvarjanja in rezultati razširijo še med druge mlade, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjem življenju.

Kako to storiti?

23

4. korak:

Iskanje partnerskih organizacij in društev

istim imenom je več, v vseh organizacijah objavljajo svoje predstavitve projektov in vabila k sodelovanju).

Udeležimo se lahko tudi mednarodnih mobilnosti v programu Erasmus+, ki so prav posebej namenjene iskanju partnerjev. Na njih se povežejo podobno misleči, ki bi radi ustvarili spremembo in imajo na voljo čas Ta korak se odvija sočasno s prejšnjim, in prostor, da skupaj zasnujejo projekt. med seboj se dopolnjujeta in sta drug od drugega odvisna. Od izbranih organizacij je Uporabite lahko zveze in poznanstva z obiodvisen program, ki ga skupaj pripravite, skanih organizacij, ali pa na projektu sohkrati pa v skladu z idejo programa išče- delujočo partnersko organizacijo vprašate, te organizacije, ki bi k vaši viziji najbolje katere tuje organizacije vam priporoča. pripomogle. Še eno orodje za pomoč pa je OTLAS – iskalnik partnerjev na portalu Salto-youth.

Gre za portal, na katerem lahko najdete tudi mednarodna usposabljanja za trenerja v mladinskem delu in mladinskega delavca ter razne mednarodne konference in seminarje, ki se jih lahko udeležite. Z OTLAS-om lahko poiščete kontakte partnerjev po drNajprej zasnujte spletni letak z vsemi glav- žavah in področjih, s katerimi se ukvarjanimi informacijami (kje, kdaj, kaj, tema, jo. Izbranim partnerjem napišete uvodno vaš kontakt) o mladinski izmenjavi, ki ga e-poštno povabilo k sodelovanju, priložite boste potem lahko objavili v skupini ali pa svoj PIF in letak z informacijami programa. poslali potencialnim partnerjem, po katerem se bodo lahko odločili za sodelovanje z Izberete lahko poljubno društvo/organizacijo iz države v Evropski uniji, s katero bi vašim klubom. želeli sodelovati. Na voljo so tudi nekatere Iskanja partnerjev se lahko lotimo prek države izven EU, ki imajo z njo sporazum, socialnih omrežij, na katerih so različne da se njihove organizacije udeležujejo skupine predstavnikov organizacij in so mednarodnih projektov, financiranih s namenjene prav iskanju projektnih par- strani EU. Iz ene države izberete eno orgatnerjev. Primer take skupine je Erasmus+ nizacijo. Število je poljubno, dokler število Partners search na Facebooku (skupin z udeležencev ne preseže 60.

Kako in kje poiskati partnerske organizacije?

24

Kaj je mandatno pismo?

Mandatna pisma so druga obvezna priloga k prijavnici (prva je urnik). Je sporazum o sodelovanju, ki ga podpišeta obe organizaciji, in zajema pravila, ki se jih bosta organizaciji držali, ter vloge, ki jih bosta prevzeli. Je uradno dokazilo, s katerim partnerska organizacija potrdi in zagotovi svoje mesto, ki ga ima v vašem projektu.

Z vsako organizacijo iz različne države je treba podpisati svoje mandatno pismo. Na koncu mora biti mandatnih pisem toliko, kolikor je držav udeleženk v projektu. Pisma skupaj z urnikom priložimo k prijavnici.

Pomembno!

Pri vseh korakih imamo vedno na voljo pomoč naše nacionalne agencije. Nanje se lahko obrnemo s katerimkoli vprašanjem, organizirajo pa tudi pripravljalne delavnice, na katerih vam predstavijo celoten postopek prijave projekta in katere pogoje morate izpolnjevati, da lahko zaprosite za finančno podporo.

25

Sklop 3 Izvedba mladinske izmenjave BRAVO! Pridobili ste sredstva, ki bodo financirala vaš projekt! Kaj pa sedaj?

Ker je vsaka mladinska izmenjava drugačna, lahko v tem poglavju podamo le nekaj splošnih nasvetov, ki veljajo za vse.

1. Oblikovanje ekipe Najprej potrebujete ekipo aktivistov, ki vam bodo pomagali z načrtovanjem in organizacijo. Običajno pisci prijavnice prevzamejo določen del organizacije nase, ni pa nujno. Vloge, ki jih je treba prevzeti, so: ODGOVORNA OSEBA, VODJA IZMENJAVE

jo ostale ekipe lahko program tudi izvaja, poišče pa lahko tudi zunanje izvajalce. Na Je oseba, ki prevzame odgovornost za kancu dneva poskrbi tudi za evalvacijo. varnost in kvaliteto izkušnje udeležencev.

Vedno mora biti pripravljena na različne VODJA LOGISTIKE situacije in nezgode, znati ohraniti mirno kri, ko gre kaj narobe, in konstantno pre- Skrbi za transport udeležencev na kraj verjati ekipo ter poskrbeti, da vse teče po mladinske izmenjave ter načrtuje prevoze načrtu. Ta oseba tudi kazensko odgovarja na druge lokacije. Prevzame lahko tudi za udeležence. vlogo načrtovalca obrokov, torej poišče restavracijo, ki bo dobavljala hrano, ali pa VODJA PROGRAMA/SNOVALEC, PRIP- načrtuje nakupe v trgovini. Vodja logistike RAVLJALEC PROGRAMA je lahko tudi skrbnik za finance, saj si sproti beleži tudi porabljena sredstva.

Njegova naloga je pripraviti aktivnosti ter zagotoviti, da bodo potekale po urniku. SeKOMUNIKATOR S PARTNERJI staviti in sooblikovati mora delavnice, igre, izlete, dejavnosti s partnerji in pripravo Ta oseba partnerje ves čas obvešča o pomateriala. Vodja programa tesno sodeluje teku organizacije, načrtovanju programa in komunicira z vodjo logistike. S pomoč- in logistike. Po e-pošti in na sestankih jih 26

vključuje v snovanje projekta, jim pomaga pri iskanju in obveščanju udeležencev ter jim posreduje vse pomembne informacije, ki jih partnerji potrebujejo za zagotovitev varnosti in uspešnega učnega procesa svojih udeležencev. Komunikator nadzoruje in pomaga partnerjem pri nakupu letalskih, avtobusnih in drugih vozovnic ter poskrbi, da potni stroški ne presegajo dogovorjene vsote.

poskrbel za vsakdanje obroke. Ta naloga je naporna in zahteva velik vložek skozi celotno izmenjavo. Kuhar mora biti ves čas pozoren na alergije, prehrambne preference in diete udeležencev, da slučajno ne ostane kdo brez svojega obroka.

FOTOGRAF

Ta seveda ni nujen, je pa zelo priporočljiv.

Vlogo fotografa lahko opravlja kdorkoli od aktivistov, saj lahko fotografije in videe KUHAR uporabite pri širjenju vašega projekta. Če imate na voljo kuhinjo in ste se odločili, Vsaka oseba lahko seveda prevzame več da boste zaradi nižjih stroškov hrano prip- vlog, predstavljeni so zgolj predlogi za razravljali sami, potrebujete aktivista, ki bo delitev obveznosti.

27

2. Iskanje udeležencev Takoj po razglasitvi rezultatov in novici o živce in počakati do zadnjega trenutka, da pridobitvi finančne podpore je treba sto- se zadeve razpletejo. Tudi v zadnjem dnevu piti v akcijo! Najprej obvestite partnerje, se lahko kdo najde! da lahko začnejo z iskanjem udeležencev. Če ima partnerska organizacija velik vpliv na svoje lokalno okolje in je po temi mladinske izmenjave veliko povpraševanja, boste udeležence našli hitro. V kolikor so partnerske organizacije manj prepoznavne in se nahajajo v manjših okoljih, je običajno udeležence težko pridobiti. Pomaga, da izdelate dokument/predstavitveni letak, v katerem predstavite mladinsko izmenjavo in jo promovirate. Dokument/letak lahko vaše partnerske organizacije delijo na svojih platformah.

Pomembno: Zgodi se, da partnerji preprosto ne morejo zagotoviti ustreznega števila udeležencev. V takem primeru se obrnite na nacionalno agencijo in jim to sporočite.

Tam vam lahko predlagajo, da se sporazum o sodelovanju prekliče, lahko pa na izmenjavo že prijavljeni udeleženci vseeno sodelujejo v projektu, a zanje ne boste prejeli sredstev, temveč si bodo morali udeleženci kriti stroške sami (lahko jih krijete tudi vi ali njihova organizacija). Še to: Velikokrat se zgodi, da organizacije ne najdejo udeležencev do zadnjega možnega dneva. Ni odgovorno, a se dogaja, zato je treba skrbno in previdno izbirati partnerje ter predvsem ohraniti jeklene 28

3. Načrtovanje mobilnosti udeležencev Vsaka organizacija ima na razpolago svoj proračun, ki je omejen glede na razdaljo med sedežem države prijaviteljice in partnerske organizacije. Pri tem si lahko pomagate z Erasmus+ Distance Calculator-jem.

Sredstva se delijo tako:

20 € na udeleženca

od 10 do 99 km razdalje

180 € na udeleženca

od 100 do 499 km razdalje

275 € na udeleženca

od 500 do 1999 km razdalje

360 € na udeleženca

od 2000 do 2999 km razdalje

530 € na udeleženca

od 3000 do 3999 km razdalje

820 € na udeleženca

od 4000 do 7999 km razdalje

Če partnerji za karte zapravijo več denarja, kot jim ga je namenjenega, jim dodatnih stroškov niste dolžni kriti. Navadno mobilnost svojih udeležencev načrtujejo partnerske organizacije, komunikator pa le preverja, ali gre vse po dogovoru in svetuje glede nakupa ter prevozov.

29

4. Kaj storiti, če gre kaj narobe?!

Tudi to se lahko zgodi in to pogosteje, kot si lahko zamislite. Nepredvidljivo in nepričakovano! Zbrali smo nekaj situacij, ki se lahko zgodijo na mladinski izmenjavi. Te scenarije je težko predvideti, a je dobro imeti pripravljen načrt za krizne primere.

BOLEZNI/NEZGODE/POŠKODBE Če ima udeleženec prehlad ali kakšno drugo manjšo zdravstveno težavo, ki ne zahteva obravnave zdravnika, mu namenite določen del sredstev, s katerimi lahko v lekarni kupi zdravila (odgovorni ste za varnost!) Vsaj en aktivist pa mora biti vedno prisoten na lokaciji in ob vsaki uri pripravljen, da reagira, če se zgodi nesreča, epileptični/panični napad ali se pojavijo ogrožajoča bolezenska stanja. Ta aktivist naj ima izpit za avto, da v primeru hude poškodbe/bolezni odpelje bolnika k zdravniku, in pri sebi pa vselej mobilni telefon, da lahko pokliče rešilca/policijo/gasilce.

VREME Če program naše izmenjave temelji na zunanjih aktivnostih, nam lahko vreme precej zagode.

Aktivnosti lahko sicer zamaknemo, premaknemo ali prilagodimo, je pa dobro, da snovalec programa že pred izmenjavo poišče alternative, s katerimi bi zamenjal zunanje aktivnosti.

ODPOVED IZVAJALCA Kot pri vremenu tudi na zunanje izvajalce nimamo vpliva. V takem primeru je zmeraj dobro imeti pripravljene dodatne delavnice, ki jih sicer niste imeli namena izvesti, a ste jih pripravili posebej za ta slučaj. Quick thinking!

BREZ MATERIALA Pred vsako delavnico je treba 15 minut prej preveriti, ali imamo vse potrebne pripomočke. V kolikor tega ni, se je treba znajti! Kreativnost je pomembna vrlina. V obdobjih največjega kaosa pa se tudi največ naučimo (in osramotimo).

30

ODPOVED OBROKOV Iz restavracije pripeljejo hrano in nenadoma ugotoviš, da so pozabili na udeležence, ki se prehranjujejo vegansko. Lačni in z jeznim pogledom čakajo na svoj obrok, ti pa res ne veš, kako rešiti to zmedo. Najprej jim le mirno razloži situacijo in se jim opraviči. Vedno (!) imej nekje spravljeno kako hitro pripravljeno vegansko jed (veganske palačinke so zelo enostavne in se jih hitro naredi!), da lahko v trenutku krize poprimeš za ponev in rešiš uboge duše. Če pa nimaš možnosti uporabe kuhinje ali hladilnika, jih zapelji v trgovino, naslednji dan pa se jim odkupi z okusnim, posebej za njih pripravljenim kosilom s presno tortico za sladico.

UŽIVANJE DROG IN ALKOHOLA Na mladinskih izmenjavah so droge in alkohol »a NO-GO!« A bodimo realni. Alkohol je redno konzumirana pijača in zatiskanje oči pred tem, da mladi tudi spijejo kak kozarec vina ali pivo, ne rešuje nastalega problema. Če imate na izmenjavi le udeležence, ki so polnoletni, odgovarjajo sami zase. Problem se pojavi pri radovednih mladoletnih udeležencih. Zato je na sami mladinski izmenjavi dobro imeti pogovor s skupino glede uživanja opojnih substanc pred mladoletniki in skleniti dogovor, ki mladoletnih ne bo ogrožal. P. S. S pridobljenimi sredstvi s strani EU alkohola in cigaret ne kupujte!

31

UDELEŽENCI ME NE JEMLJEJO RESNO IN NE UPOŠTEVAJO MOJE AVTORITETE Zamude, govorjenje drug čez drugega, neupoštevanje skupaj določenih pravil.

Katastrofalna situacija? Ne, krasna učna izkušnja! Kako vzpostaviti avtoriteto med vrstniki, je težko vprašanje, s katerim se srečujejo prav vsi organizatorji mladinskih izmenjav. Za nekatere je to naravno, drugim pa predstavlja velik napor. Ena izmed strategij za zamujanje in neupoštevanje pravil je tabla za pomivanje posode (ali opravljanje kakšnega drugega manjšega opravila, npr. priprava učilnice, vodenje »energizerja«). Kdor prestopi tvojo mejo, je napisan na tablo nesreče in je naslednji v vrsti za pospravljanje. Kakšna muka! Seveda lahko vedno skličeš izredni sestanek in prosiš sovodje, da te podprejo ali ti svetujejo, kaj storiti oz. kako odreagirati v konkretnih primerih.

OBISK REVIZORJA Seveda EU zanima, kako mladi porabljamo njihova sredstva, zato obstaja možnost, da pošljejo revizorja, ki preveri, ali vse poteka po dogovoru. Brez panike!

Bodite iskreni in samozavestni. Revizorji so verjetno doživeli oboje: boljše in slabše izvedene mladinske izmenjave. Udeležencem naročite, da vas lepo pohvalijo, in ko revizor odide, se lahko zabava, pardon, učenje nadaljuje!

32

5. Zaključno poročilo Po uspešno izvedeni mladinski izmenjavi nastopi pisanje projektnega poročila. To je podobno prijavnemu obrazcu, le da tu navedete rezultate vaše izmenjave in učinke, ki ste jih dosegli pri mladih. Pomembno je, da se končno poročilo v večini ujema z zastavljenim načrtom v prijavnem obrazcu, ker ste na podlagi tega dobili sredstva. Zaključno poročilo morate oddati do dogovorjenega roka, ki nastopi nekaj časa po koncu projekta (sam projekt se ne zaključi takoj po koncu mladinske izmenjave, ampak lahko zajema še kasnejše aktivnosti, akcije, delavnice). Po koncu projekta se vam odpre obrazec za končno poročilo. V poročilu morate navesti vsa odstopanja od na začetku zastavljenega programa ter navesti razloge, zaradi katerih je do sprememb prišlo. Spremembe niso nujno slaba stvar. Lahko se zgodi, da se končni rezultati ne ujemajo z zastavljenimi cilji, prinesejo pa nove informacije, ki jih niste načrtovali. Te vam omogočajo pridobitev vpogleda v realne scenarije in situacije ter odkritje vzrokov za nastale ugotovitve. Včasih so te ugotovitve še bolj zanimive in uporabne kot prvotne. Če je vaše poročilo ustrezno in se sklada s prijavnim obrazcem, vam nacionalna agencija nakaže na račun še preostala sredstva. V nasprotnem primeru teh sredstev ne dobite, težje pa boste dobili podporo tudi pri naslednjem projektu.

33

Sklop 4 Mednarodne izkušnje iz prve roke K soustvarjanju brošure smo povabili študentske klube lokalnih skupnosti. Na našo pobudo sta se odzvala Klub litijskih in šmarskih študentov (Kliše) in Klub študentov Kranj (KŠK), zato v nadaljevanju delimo njihovo izkušnjo. Klub Kliše je leta 2019 prijavil in izpeljal mladinsko izmenjavo Ecodaily!, na temo trajnostnega načina življenja, KŠK pa mladinsko izmenjavo Lets G.R.O.W. (angleška kratica v naslovu izmenjave zajema njene glavne teme, in sicer vrtnarjenje, refleksijo, aktivnosti v naravi ter dobro počutje; Gardening, Reflection, Outdoors, Wellbeing).

Lets G.R.O.W. je bil projekt, organiziran septembra 2019, in je združeval sodelovanje petih držav: Slovenije, Danske, Malte, Španije in Velike Britanije. Odvijal se je v vasi Kovk in v Kranju, udeležilo pa se je je 34 mladih med 18. in 28. letom. Na izmenjavi so se posvečali pozitivnemu vplivu športa, meditacije, narave, prehrane in ročnih spretnosti na posameznika. Skupaj so organiziral delavnice joge, meditacije in duševnega zdravja, aktivnosti pa so bile v veliki meri organizirane na prostem. Podali so se na pohod na okoliški Sinji vrh, pripravili večerjo ob ognju, ter ustvarili knjižico z nasveti, ki vodijo k boljšemu počutju posameznika - The Little Booklet of Wellbeing. Razbijali so mite o prehrani, spoznavali lokalne rastline in njihovo uporabo, ter tudi plesali, pripravili delavnico improvizacije in razvijali svoje ročne spretnosti v lesarski delavnici. Svoje vtise o izmenjavi so udeleženci izmenjave delili v študentski oddaji na Radiu Kranj in v članku v reviji Zapik.

Ob koncu projekta pa so udeleženci tudi prejeli potrdilo so udeleženci tudi prejeli potrdilo Youthpass za prepoznavanje svojih neformalnih učnih izkušenj, pridobljenih v okviru mladinskega dela in izobraževanja.

34

Ecodaily! je bil eden izmed mnogih mednarodnih projektov, ki so jih organizirali aktivisti Kliše kluba, saj ima mednarodno udejstvovanje v Litiji dolgo tradicijo. Z znanjem, ki ga je mlada ekipa pridobila prek mentorstva bivših, starejših in izkušenih aktivistov, in s svojimi izkušnjami in idejami, so se lotili snovanja mladinske izmenjave. Najprej so identificirali problem vse večjega števila odpadkov, ki jih proizvedemo, potrebo mladih, da se ohranja naravo. Spodbudili so jih tudi protesti, ki so jih organizirali Mladi za podnebno pravičnost, ki so se jih udeležili mladi s cele Slovenije. Aktivisti so tako razvili idejo za mladinsko izmenjavo, kjer bi glavno mesto zavzela refleksija lastnih, vsakodnevnih navad in njihovih posledic na okolje. Na mladinski izmenjavi je 25 mladih iz Grčije, Slovenije, Romunije, Slovaške in Španije raziskovalo in iskalo alternative, ki bi zamenjale škodljive vsakdanje navade, ki bi bile okolju prijaznejše in bolj trajnostne, se zazrli vase in prevzeli odgovornost za svoj doprinos k planetu. Na delavnicah Smetumet so izdelovali umetniške in praktične izdelke iz smeti, obiskali so pravično trgovino 3MUHE, se odpravili v 7 kilometrov oddaljeno Litijo kar peš, obiskali ekološko kmetijo Hanuman, in uživali v povezovanju in življenju v naravi. Zadnji dan so se odpravili v Ljubljano in se spoznali z našimi znamenitostmi, hrano in utripom mesta. Vsi udeleženci so po koncu izmenjave prejeli Youthpass, prav tako je vsaka skupina objavila svoj prispevek, svoje vtise in izkušnje na spletne strani svojih organizacij, predzadnji dan pa je bil tudi organiziran piknik z razstavo izdelanih predmetov, ki je bil odprt za vse, ki sta jih trajnost in mladinska izmenjava zanimala.

Ker želimo, da bodoči načrtovalci pridobite kar največ informacij iz prve roke, smo temeljito izprašali tri dekleta, ki so bila del ekip, ki so svoj projekt mladinske izmenjave v Erasmus+ prijavile, načrtovale in uspešno izvedle. Danijela Sitar iz kluba KLIŠE, je opisala svojo izkušnjo z organizacijo mladinske izmenjave Ecodaily!, Sandra Camaj in Nika Ajdovec iz Kluba študentov Kranj pa sta prispevali svoje vtise o organizaciji mladinske izmenjave Lets G.R.O.W.

35

Kako ste poiskali/dobili idejo za mladinsko izmenjavo?

Danijela: “Tradicija organizacije mladinskih izmenjav je na klubu prisotna že skoraj deset let, Kliše je v preteklosti uspešno prijavil in izpeljal več mladinskih izmenjav, trening in celo strateško partnerstvo. Ko so izvajalci teh izmenjav prenehali biti študentje, so odprli svoje društvo, ki je ostalo v tesnem sodelovanju s Klišejem, predvsem na način mentoriranja. Tako je Kliše ostal v stiku tudi z mednarodnimi izmenjavami in obdržali možnost prenosa znanja, kar smo izkoristili in so nas ti bivši Klišejevci tudi uspešno mentorirali pri prijavi izmenjave.”

Sandra: “Ideje smo poiskali skupaj s celotno ekipo, kjer nas je bilo skupaj približno 8 mladih. Sprva smo naredili »pregled« naših interesov. Skupina je skupaj delovala dve leti, tako smo za eno izmenjavo smo izbrali temo “povezovanje skozi glasbo”, za drugo pa “fizično in mentalno zdravje.”

Za katere teme ste se odločili in zakaj?

Danijela: “Pred začetkom izmenjave smo potencialni sodelujoči izvedli delavnico brainstorminga teme. Po več predlogih smo se odločili za temo trajnosti. Tema nas je zanima, hkrati pa je ponujala dobre možnosti argumentacije potreb in aktualnost.”

delavnic, ki so zajele posamezne dele glavne teme. Za primer: akro joga, meditacija, miti o nutricionistiki, beauty tips, lesarska delavnica (izdelava rezalnih desk), farmer party (tematska zabava), večer ob ognju (“kuharska delavnica” peke na ognju - musaka, riba, banane s čokolado).”

Katere potrebe mladih v družbi ste nagovarjali? Na kakšen način ste se spopadli s situacijo? Zakaj ste ravno vi primerni za reševanje tega problema?

Danijela: “Potrebe smo identificirali v lokalni skupnosti mladih. Ugotovili smo, da se začenjajo gibanja, ki promovirajo trajnostne vidike, da pa jih ne znamo še aplicirati v vsakodnevna opravila in dejavnosti.

Tudi pri iskanju partnerjev smo ugotovili, da je zanimanje za temo trajnosti veliko.

Mladinska izmenjava je zato zelo celostno odgovorila na vprašanja evropske mladine, ponudila izmenjavo dobrih praks, mnenj, znanj itd. Širše je klub zanimanje razširil tudi s pomočjo drugega projekta, kjer smo kasneje tudi diseminirali rezultate izmenjave, v okviru tega projekta smo s pomočjo partnerjev odprli prvo trgovino ponovne uporabe v Litiji. Študentski klubi lahko zelo celostno zastopajo interese mladih, saj smo sestavljeni izključno iz mladine in imamo hkrati tesen stik z lokalnim okoljem. Na ta način pridemo do rešitev »od spodaj«. Ker nismo omejeni interesno, lahko tematsko pokrijemo tako rekoč katerokoli temo.”

Sandra: “Za to temo smo se odločili, ker smo se zavedali, da veliko mladih zaradi preobremenjenosti ne posveti dovolj časa lastnemu zdravju, hkrati pa smo bili dobro Sandra: “Zakaj mi – tematike in s tem poopremljeni z interesi in veščinami za res vezane delavnice, ki smo izvajali so nas vse dober program. Organizirali smo veliko zanimale, bile so relevantne za nas, da pog36

lobimo in razširimo svoje znanje, kot tudi za vse udeležence. Obenem pa smo imeli dovolj potrebnega znanja za izvedbo, veliko pa so ga doprinesli tudi tuji udeleženci, saj nas je na projektu sodelovalo več kot 30 mladih.”

Kakšni so bili učinki vaše mladinske izmenjave na udeležence in na lokalno okolje?

Sandra: “Udeleženci so po komentarjih sodeč doživeli enega izmed lepših tednov v življenju. Bili so navdušeni nad organizacijo, gostoljubjem in pridobljenim znanjem.

Za lokalno okolje smo skupaj s pevskim zborom Carmen Manet pripravili koncert večer ob ognju, kar je bila lepa gesta, pri petju in igranju so sodelovali kar vsi prisotni.”

Nika: “Mladinska izmenjava je bila pomemben element druženja aktivistov kluba, ki smo izmenjavo pripravljali. Ker je bilo dela kar veliko, in je le to potekalo od snovanja do zaključka več kot eno leto, smo se veliko družili, razpravljali, se učili.

Tako da izmenjava služi tudi kot odličen dolgotrajni team building.

Pri eni izmed izmenjav smo se predhodno dogovorili z občino in imeli enourni sprejem in pogovor z županom, kar je bilo udeležencem zelo všeč. Še posebej tujim, ker kot so rekli, so se počutili kot pomembni gostje. To je prav tako dobro vplivalo na sodelovanje občine z našim Klubom, saj smo pokazali, da smo aktivni v mednarodnem okolju.”

37

Na kakšen način in s kakšnimi orodji ste Nika: “Bom govorila za našo zadnjo mlarazširjali učinke vaše mladinske dinsko izmenjavo v letu 2019, saj so poizmenjave? datki za vsako malo drugačni. Nas je bilo v ekipi kar veliko, nekje 10 oseb, potem pa Sandra: “Na naš Facebook in IG profil smo še kakšna dodatna sem ter tja. Tako smo redno objavljali dogajanje med izmenjavo bili res fina klapa in so bili tudi sestanki, (objave z nekaj teksta in slikami + videi na ki smo jih imeli kar veliko, dobro obiskani IG story-jih). Po izmenjavi smo izvlečke izin prijetni. Z večjo ekipo ima vodja na prvi menjave objavili še na našo spletno stran. pogled več dela, saj je nekaj koordinacije, Priredili smo tudi predstavitev mladinske je pa proces toliko bolj zanimiv, vsak poizmenjave za lokalno prebivalstvo v sklosameznik pa tako prispeva tisto, kar mu je pu potopisnega večera v lokalnem baru v zanimivo ali pa bi se rad na novo naučil.”

Kranju.”

Nika: “Enostavno se lahko povežeš z lokalnim časopisom, z radijskimi postajami. O novih, mednarodnih tematikah radi poročajo in je zato enostavno navezati kontakt in jim posredovati nekaj vsebin.”

Danijela: “Vsi udeleženci so dobili youthpass, rezultate smo razširjali s pomočjo člankov, objav na socialnih omrežjih, pomagali so nam partnerji izmenjave. Za razširjenje rezultatov je zelo pomembna tudi komunikacija v klubu, kjer smo lahko rezultate deliti tudi s tistimi, ki se izmenjave niso udeležili.”

Kako velika je bila ekipa, ki je izmenjavo organizirala?

Danijela: “V ožji ekipi smo bile tri. Skupaj smo spisale prijavnico, si razdelile naloge na sami izmenjave, vodenje delavnic, skupaj smo pisale tudi zaključno poročilo. Na sami izmenjavi sta nam pomagala še dva aktivista, predvsem z vidika logistične podpore. Manjkala nam je oseba, ki bi se ukvarjala izključno s hrano.”

38

Koliko vas je pisalo prijavnico?

Nika: “Nekaj časa res traja (kar nekaj ur), sploh če se s prijavnico srečaš prvič. Najbolje se je na začetku kar malo prelikat čez vse sklope, da tudi vidiš kako najbolje strukturirati projekt, da bo ta na koncu imel rep in glavo.”

Nika: ”Tukaj smo imeli malo »sreče«, saj smo imeli nekaj vezi že spletenih po različni evropskih državah in je bilo zato lažje najti zanesljive partnerje, ki so bili pripravljeni sodelovati pri velikem delu procesa. Če ne veste kako začeti, na spletu obstaja spletna stran OTLAS, The Partner-Finding Tool, kjer lahko najdete različne mladinske organizacije in jim pišete. Seveda iz izkušenj lahko povem, da se seveda kar veliko organizacij ne odzove, tako da je tu potrebno malo vztrajnosti. Če projekt pripravljate prvič pa je prav tako dobro, da se dobi kakšnega partnerja, ki je kakšno izkušnjo z Erasmus+ projekti že imel in vam tako lahko malo pomaga. Partnerje se lahko išče tudi preko raznih Facebook skupin, a bodite previdni, da bodo te partnerji dobri, tu imam v mislih, da vam bodo zahtevane informacije posredovali pravočasno in bodo le te ustrezne. Dobro je če na primer od ene organizacije dobite dva kontakta oz če imate od kontakten osebe na primer tudi FB profil, da v kolikor nekdo ni odziven, lahko kontaktirate koga v njegovi bližini in vam tako vse delo ne počaka.”

Kje ste poiskali partnerje?

Kako izbrati primerne partnerje?

Danijela: “Tri.” Nika: “Vsebino za prijavnico smo kreirali vsi tekom sestankov v google drive, dejanske vnose v prijavnico pa sta delali dve osebi. Ni bilo smiselno da bi se veliko število oseb spopadalo z neznanim spletnim orodjem, tako da so na tem delali tisti, ki jih je to zanimalo.”

Na katere dele prijavnice je treba biti najbolj pozoren?

Danijela: “Na dobro utemeljitev potreb in diseminacijo rezultatov.”

Koliko časa vzame izpolnjevanje dokumentacije?

Danijela: “Enega partnerja smo poznali že od prej, članica ekipe je organizacijo srečala na treningu, ki si ga je udeležila.

Poziv za partnerje smo objavili tudi na dve večji Facebook skupini, namenjeni mreženju v okviru Erasmus+, na mail smo dobili ogromno število prijav in je bilo preostale partnerje kar težko izbrati. Odločili smo se glede na to, ali so že delali dejavnosti v temi trajnosti, ki bi jih lahko delili z ostalimi udeleženci.”

Nika: “Pomembno je da je organizacija iz tujine aktivna na področju, ki je tematika vaše mladinske izmenjave. Na primer pri izmenjavi o športu brez težav vključite kakšno športno društvo, saj vam bo tako v pomoč pri pripravi aktivnosti in bo program bolj kakovosten. Udeleženci naj bi se učili eden od drugega, tako da so skupni interesi do tematike izmenjave pomembni za kakovostno izvedbo. Če ima kdo v vašem Klubu že kakšne kontakte s tujimi organi39

zacijami je to super, če pa ne, pa je samo Kje so bili največji problemi pri pomembno, da smo pri izbiri previdni in načrtovanju in kaj pri izvedbi? izbiramo selektivno.”

Danijela: “Pri načrtovanju smo imeli težavo s tem, ker smo hoteli samo organiDanijela: “Priporočam, da se pred organizacijo dogodka izvesti čim bolj trajnostno: zacijo izmenjave sami udeležite kakšne izproblem se je pojavil že z najemom koles menjave ali treninga z namenom mreženja. (najem takega števila koles ni bil možen).

Organizacijo je dobro poznati, ni pa nujno.

Težave so bile tudi z nastanitvijo, (v Litiji ni Mi smo tvegali, dve organizaciji, ki ju predponudnika, ki bi nudil dovoljšne nočitvene hodno nismo poznali, sta se izkazali za sukapacitete, zato smo bili v šotorih, problem per, z eno smo imeli težave. Zelo pomembje nastal, ker je močno deževalo, kar smo na je hitra odzivnost in jasna komunikacija, reševali z zasilnimi nastanitvami na sami to lahko hitro prepoznamo že preko maila lokaciji). Težavo smo imeli s policijo, ki je ali pripravimo video klic.” zahtevala, da vse udeležence osebno pripeljemo na policijo postajo zaradi prijave Kako vključiti partnerje v načrtovanje?

Danijela: “Priporočam izvedbo video klicev, kjer je stik bolj oseben kot pri mailu.

Organizacija prijaviteljica lahko razdeli naloge med partnerje, vseeno pa mora imeti nadzor nad tem, ali je program dejansko v delu itd. Pomemben faktor je, ali se organizacije med seboj poznajo, ali so že sodelovale.”

Kako ste sestavili urnik?

Nika: “Izmenjava je bila preplet interesov udeleženih mladih, tako da smo skupaj kreirali neke glavne tematike okoli katerih želimo, da se program izvaja. In tako smo tudi skupaj izbrali delavnice, katere smo izvajali. Pomembno je, da se zavedamo, da poleg programa potrebujemo tudi dovolj časa za počitek, prehrano in odmore. Ker vsak udeleženec ne zmore istega tempa, nekateri pa se ob prihodu prav tako navajajo na novo okolje, kar te navsezadnje tudi zelo izčrpa.”

40

gostov pri gostiteljih, ki nimajo registrirane dejavnosti (kljub temu, da lahko to opraviš tudi preko elektronskega sistema), kar smo potem le uspešno skomunicirali.

Veliko težav smo imeli tudi s partnerjem, ki do zadnjega trenutka ni vedel, ali bodo uspeli pridobiti potrebne udeležence, bili so izredno neodzivni itd. Potem smo tudi imeli primer, ker je ravno v času izvedbe mobilnosti Adria šla v stečaj in preklicala svoje lete – dva udeleženca sta zato bila primorana kupiti dodatno karto za avtobus.

Pri reševanju težav nam je bila vseskozi v pomoč tudi Nacionalna agencija Movit, s katero smo redno komunicirali in se obračali po pomoč.”

Nika: “Pri izvedbi se je potrebno zavedati, da tudi če imaš za neke pripetljaje že plan A in B, se lahko zgodi da bo treba na neznani plan C. Delo z različnimi udeleženci, ki se kar na enkrat nakapljajo iz vse Evrope skupaj je zabavno, a zavedanje, da so naša kulturna ozadja še vseeno velikokrat različna, nam neznane navade lahko povzročijo kakšne preglavice. Zato pa je zalo pomembna komunikacija, pri planiranju, pred projektom in nato na projektu – s celotno skupino in nato še z vodji skupin. Zato je tudi fino, da je vaša »domača« ekipa dovolj velika, da bodo problemi hitro rešeni in se boste med sabo podpirali. Imeti okrog sebe zanesljive ljudi je tu še kako pomembno.”

41

Zaključek Drage študentke in študenti ter dijakinje in dijaki! Upamo, da vam je bila brošura vsaj malo v pomoč ter da vam je osvetlila vsaj delček procesa načrtovanja in organizacije mladinske izmenjave. Naj bo vaša mladinska izmenjava fantastična, neponovljiva mednarodna izkušnja, kakor je bila nam. Želimo vam veliko sreče pri ustvarjanju svoje realnosti, izvedbe spremembe in spoznavanju ter odkrivanju novih prijateljskih vezi. Kar pogumno!

Na tem mestu bi se za pomoč zahvalili trenutni predsednici študentskega kluba KLIŠE Danijeli Sitar, ter Sandri Camaj in Niki Ajdovec iz Kluba študentov Kranj, ki so s svojimi komentarji prispevala k soustvarjanju te brošure.

V primeru vprašanj se lahko obrnete na Mednarodni odbor Zveze ŠKIS (mednarodni@ skis-zveza.si) ali na nacionalno agencijo Movit (info@movit.si).

42

Urednica

Zala Zupan, članica Mednarodnega odbora Zveze ŠKIS Lektura Mia Hočevar

Oblikovalka Kaja Škorjanc Naklada, izdaja in založba 70 izvodov, Zveza ŠKIS Projekt je sofinanciran s strani URSM

43

44