Moč družine

MOČ DRUŽINE

Knjižica za študentske družine

Moč družine Avtorice: Nika Hrovat, Nikolaja Bukovšek, Katja Žinger in Maša Gasar Uredili: Nika Hrovat in Nikolaja Bukovšek Jezikovni pregled: Mia Hočevar Oblikovala: Kaja Škorjanc Izdala in založila: Zveza ŠKIS, Ljubljana 2022 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.36:378.091.8 HROVAT, Nika, 1996Moč družine : knjižica za študentske družine / [avtorice Nika Hrovat, Nikolaja Bukovšek in Maša Gasar]. - 1. izd. - Ljubljana : Zveza ŠKIS, 2022 ISBN 978-961-93893-8-6 COBISS.SI-ID 107601155 Projekt je sofinanciran s strani Urada RS za mladino in Mestne občine Ljubljana.

Kazalo Prvi del ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 5 Duševno zdravje �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 6 Kaj pomeni duševno zdravje? �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������6 Duševno zdravje pred prihodom otroka �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������8 Duševno zdravje v nosečnosti �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������8 Duševna stabilnost v času poroda �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 11 Možnosti poroda pri nas ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������12 Naravni načini vzpodbuditve poroda ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������12 Duševno zdravje po porodu ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������13 Znaki duševnih težav v nosečnosti in po porodu ���������������������������������������������������������������������������������������������������� 14 Dobra novica! ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������15 Na koga se obrniti za pomoč? ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������15 Partnerstvo ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������16 Rodil se nama je otrok – kako se imava rada! ����������������������������������������������������������������������������������������������������������� 16 Sodobna družina in kako biti samozavesten starš ���������������������������������������������������������������������������������������������������17 Spolnost in starševstvo ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 19 Vzgoja ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 22 Drži se temeljev vzgoje �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 22 Vrste vzgoje ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 23 Prekinitev vzorcev ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 25 Kateri vrtec je pravi za mojega malčka? �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 26 Odnos s starimi starši ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 27 Kaj stari starši podarijo vnukom? ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 28 Kaj starim staršem podarijo vnuki? ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 28 Zakaj pride do konfliktov in kako se uskladiti? ������������������������������������������������������������������������������������������������������ 28 Ravnovesje med družino in delom �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������30 Kratek kviz �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 31 Starševski dopust ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������31 Nasveti ravnovesja ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������31

Drugi del �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������33 Pravice in ugodnosti študentskih družin ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������34 Področje študija ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 34 Bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo ����������������������������������������������������������������������������� 35 Štipendije ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 36 Prehrana ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 36 Denarni prejemki ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 37 Znižano plačilo vrtca ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 40 Preživnina �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 42 Leto pokojninske dobe �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 42 Dohodninska olajšava ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 42 Finančna in druga pomoč �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 42 Kam po dodatne informacije? ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 43 Kako do stanovanja? ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 44 Projekti Zveze ŠKIS in študentskih klubov ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������46 Zveza ŠKIS: Škisova štorklja ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 46 Študentski klub GROŠ: Groševe mamice in očki ����������������������������������������������������������������������������������������������������� 46 Društvo novomeških študentov: DNŠtorklja ���������������������������������������������������������������������������������������������������������� 47 Notranjski študentski klub: NŠK Malčki ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 47 Klub goriških študentov: ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 47 Mlade KGŠ družine ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� 47

oč za študentske družine Pozitivno je, da družba vse več pozornosti posveča povezavi med duševnim in fizičnim zdravjem. Naposled smo spoznali, da brez celostnega zdravja, tako telesnega kot umskega, ne moramo dobro funkcionirati. Življenjsko ravnovesje postaja vse pogosteje slišana in uporabljena besedna zveza. V našo zavest ponovno sprejemamo vrednote, kot so zdravje, prosti čas in notranji mir, na katere smo za nekaj časa pozabili.

V nenehno drvečem svetu je včasih težko najti čas za iskanje podatkov, ki bi jih potrebovali kot starši študenti. Včasih se nam zdi, da imamo vse odgovore, spet drugič te neuspešno iščemo. Zato smo zbrali vse koristne informacije za študentske družine na eno mesto – v knjižnico za študentske družine z naslovom Moč družine.

Knjižico sestavljata dve obširnejši področji, in sicer področje starševstva in področje pravic ter ugodnosti študentskih družin. V delu starševstva se bomo navezovali na duševno zdravje, vzgojo, partnerske odnose, spolnost itd. V drugem delu pa se bomo navezovali na finančno podporo, možnosti bivanja ter področje študija. V knjižico bomo zavoljo boljšega informiranja in široke ponudbe ugodnosti vključili tudi projekte študentskih klubov iz celotne Slovenije, ki so na kakršenkoli način namenjeni študentskim družinam.

S knjižico želimo mlade starše ozavestiti, da pri vprašanjih in dilemah, s katerimi se spopadajo na vsakodnevni ravni, niso sami. Namen knjižice je študentskim družinam predstaviti možnosti, ki bi jim olajšale začetek družinskega življenja. Knjižica naj služi kot vodilo in podpora pri iskanju odgovorov na vsakdanja vprašanja.

Knjižica Moč družine predstavlja tudi vezivo za aktivno vključevanje mladih družin v ozaveščanje javnosti glede problematike študentskih družin. Nudi naj pomoč tudi širši javnosti za razumevanje kompleksnosti posameznika, odnosov in družine.

Skozi zapisano želimo mladim staršem vliti moč in pogum za grajenje močne in stabilne družine.

Prvi del

Duševno zdravje Avtorica: Nika Hrovat

Kaj pomeni duševno zdravje?

Biti duševno zdrav ne pomeni le ne imeti takšne ali drugačne duševne motnje, temveč predvsem to, da se znotraj sebe dobro počutimo. Zelo poenostavljeno lahko duševno zdravje opišemo s tremi merili: Notranje psihično stanje: sreča, dobro počutje, zadovoljstvo s samim seboj, dobra samopodoba.

Odnosi z drugimi in naše delovanje: dobri odnosi z ljudmi okoli nas, razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu v šoli, službi in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo.

Sposobnost, da obvladujemo svoje življenje in se uspešno soočamo z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami.

Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika, družine in družbe kot celote.

Skrb za dobro duševno zdravje vključuje: Zdrav duh v zdravem telesu: Naš duh bo težko zdrav v bolnem telesu. Zato je pri skrbi za duševno zdravje pomembno poskrbeti tudi za telesno zdravje. K temu pripomore zdrava in uravnotežena prehrana, redno gibanje, dovolj počitka ter dovolj spanca.

V skrbi zase IN za druge: Vsak dan bodite pozorni, da ne poškodujete sebe in drugih – tako fizično kot psihično.

Naj vas v življenju vodi ljubezen, pri čemer ne pozabite, da dokler ne znamo zares sprejemati in ljubiti sami sebe, tega ne moremo ponuditi drugim.

Moje življenje: Svoje življenje živite na svoj način, ki vas osrečuje, in to brez občutkov krivde ter primerjanja z drugimi. Ko bo prišla vaša zadnja ura, boste račune polagali le sebi, ne drugim.

Živite v trenutku: Vsak dan se spomnite, da življenje in čas tečeta ter sta nam odmerjena, zato si dovolite živeti danes in tukaj – v trenutku. Vsak dan vadite čuječnost in se zgledujte po otrocih. Ne pozabite, da z dolgotrajnim

6

tuhtanjem ne morete spremeniti ne preteklosti ne prihodnosti. Vse, kar lahko spremenite na bolje, je v sedanjosti, danes, tukaj, v tem trenutku.

Ne pozabite plesati: Ples je odlična simbolika življenja, zato nikoli ne prenehajte plesati. Risati. Vrtnariti. Se smejati. Steči po dežju brez dežnika. Pojesti celo čokolado.

Povedati partnerju, da ga ljubite. Se prepustiti življenju, da vam pokaže vse svoje darove.

In oditi iz okolja ali odnosa, če v njem (več) ne morete plesati.

Nasveti za dosego notranjega miru Doseganje notranjega miru je učenje, kako odpreti svoje srce. Ne biti osredotočen in čustveno navezan na stvari, ki se dogajajo v zunanjem svetu.

Zavedati se kdo si in pustiti, da stvari okoli tebe potekajo nemoteno, ne da bi se te dotaknile in vplivale na tvoj občutek notranjega miru.

Imeti odprto srce pomeni ostati dostopen in ljubeč, ne glede na to, kaj počne druga oseba, kaj se ti dogaja v življenju.

Pomeni izbiro, da ostaneš miren ne glede na zunanje dejavnike in negativne vplive. Tukaj spodaj lahko najdeš nekaj nasvetov, za doseganje notranjega miru.

1. Zapišite si vse, kar vas bremeni, teži in vam ne da miru. Napišite seznam na papir ter ga sežgite. S tem boste nakazali, da ste pripravljeni, da stvari, ki vas mučijo, odidejo.

2. Ustvarite si kolaž radosti.

To je kolaž fotografij, ki v vas vzbudijo občutka sreče in miru. Morda slike prijateljev, živali, narave, potovanj in vsega, kar vas osrečuje in vam daje smisel. Oglejte si ga vsakič, ko se boste počutili slabo – spomnil vas bo na trenutke, za katere ste hvaležni in za katere je vredno živeti.

3. Pospravite svojo sobo in dom.

Zagotovo se boste počutili bolje in tako tudi privlačili v življenje več reda in miru.

4. Dogovorite se za zmenek – sami s seboj. Naredite nekaj zase.

5. Naredite prostovoljno delo; za ljudi, ki potrebujejo pomoč, živali ali kaj drugega. Podarite stare obleke. Karkoli. To bo v vas sprožilo občutek miru in zadovoljstva.

6. Povejte ljudem iskreno, kaj čutite do njih. Povejte, da jih imate radi.

7. Sedite v naravi in si dovolite, da samo ste.

8. Ujemite kritične misli in usmerite svojo pozornost v spreminjanje negativno naravnanega uma.

Vsakodnevne navade za bolj zdravo psiho Zasnova duševnega zdravja zahteva sočasno posameznikovo zmogljivost za vzdrževanje kakovostnih medsebojnih odnosov, uravnoteženo čustveno stanje, motiviranost, sposobnost uživanja, produktivnost, pozitivno samopodobo, intelektualno kapaciteto in uravnotežen življenjski slog. Ker si želimo, da bi čim bolj uživali življenje, vam v nadaljevanju ponujamo nasvete za zdravo duševnost. ● Zahvalite se za stvari, ki jih imate. Ko se zjutraj zbudite, še preden vstanete iz postelje, zaprite oči in pomislite na stvari, ki jih imate v svojem življenju in za katere ste hvaležni. ● Ko vam misli odtavajo v napačno smer, jih takoj preusmerite nazaj na prave tirnice. Misli preusmerite na tisto, kar je pozitivno, dobro ali pomembno. To lahko dosežete tako, da preberete kaj navdihujočega, poslušate glasbo ali se pogovorite s prijateljem. ● Naučite se sprejemati. Naučite se sprejemati ljudi take, kot so. Sprejmite, da jih ne morete spremeniti. Odločitev, ali se boste družili z njimi ali ne, je naposled le vaša. ● Bodite prijazni do drugih. Verjemite, ob tem boste našli svoj notranji mir, saj boste resnično zadovoljni in ponosni nase. ● Naspite se. Spremenite svoje spalne navade na bolje. Prav nič ni narobe, da se odpravite v posteljo že ob devetih zvečer! ● Preudarno izbirajte knjige, filme in oddaje.

Vse, kar gledamo in beremo, vpliva na naše misli. Zato previdno izberite svoje vire zabave in sproščanja. ● Preživite vsaj delček dneva v tišini. Ušesom ter umu privoščite malo miru in uživajte v tišini. ● Izbirajte si pravo družbo. Izognite se ljudem, ki vam kratijo mir in jemljejo energijo.

7

Duševno zdravje pred prihodom otroka Če ste v obdobju življenja, ko čutite, da je pravi čas za ustvarjanje družine, smo vam za lažje načrtovanje pripravili seznam stvari, ki jih lahko postorite pred prihodom otroka: ● Pogovor s partnerjem/partnerico o največjih starševskih vprašanjih. Pogovorite se o vrednotah, ki jih želite privzgojiti otroku, o veri, željah, pričakovanjih do sebe in drug do drugega. Spregovorite o strahovih, vezanih na vlogo starša, o vajini vzgoji. Pomembno je, da se pogovorite o usklajevanju dela in skrbi za otroke, kako poskrbeti za varen in ljubeč dom idr. ● Razmislite o financah. Preden se odločite za otroka, je pametno, da naredite pregled financ in ugotovite, ali ste za ustvarjanje družine finančno sposobni. ● Jejte in pijte zdravo. Telo potrebuje kar tri do štiri mesece, da naredi zaloge hranljivih snovi, ki jih bo plod potreboval za rast in razvoj. Jejte redno. Obroki naj bodo uravnoteženi. V jedilnik vključite veliko sveže zelenjave in sadja. V času nosečnosti je treba povečati tudi vnos folne kisline oz. vitamina B9, ki ga je veliko v brokoliju, špinači, brstičnem ohrovtu, cvetači, grahu, fižolu in zeleni solati. ● Gibajte se. Nosečnost je za vaše telo lahko zelo naporna. Bodite aktivni tudi med nosečnostjo. Ukvarjajte se s športi, ki niso ekstremni oziroma nevarni. Gibanje naj bo vaša dnevna navada, ne glede na vreme. Poskrbite tudi za primerno telesno težo. Če vam manjka nekaj kilogramov, jih poskusite pridobiti. Če je teža prekomerna, jo zdravo oklestite. ● Izogibajte se stresu. Odženite skrbi in se ne obremenjujte, kdaj boste zanosili. Vsaka stvar se zgodi ob pravem času in ob pravih pogojih, zato zaupajte, da bo na koncu vse prav. ● Nehajte jemati kontracepcijo nekaj mesecev prej, preden želite zanositi. To vam bo dalo čas, da ocenite svoj naravni menstrualni ciklus in ugotovite, kdaj imate ovulacijo. Ovulacija je obdobje največje plodnosti, in sicer 14 do 16 dni pred začetkom naslednje menstruacije. ● Zmanjšajte vnos alkohola in cigaret. Raziskave so pokazale, da prekomeren vnos alkohola močno vpliva na raven plodnost, pri moških pa lahko zmanjša število semenčic. Prav tako kajenje vpliva na kakovost jajčec in semenčic ter zvišuje tveganje splava, prehitrega poroda, možnost različnih motenj otroka ipd. ● Cenite življenje, ki ga živite. Kmalu se bo vse spremenilo, zato: ob vikendih spite dlje, naredite kaj spontanega, odpotujte v kraj, o katerem že dolgo sanjate, družite se s prijatelji …

Duševno zdravje v nosečnosti Nosečnost je razburljivo obdobje. Vsaka ženska ga doživlja drugače. Prav tako je z družino.

Obdobje nosečnosti prinaša veliko preizkušenj nosečnici in partnerju/partnerici, pa tudi prijateljem in širši družini. Nosečnice v tem času prevzamejo veliko odgovornost ter skrb zase in za razvijajočega se otroka. Počutijo se zavezane k prevzemanju nadzora in skrbi nad situacijo. Telo in um se skušata kar najbolje prilagoditi novemu dogajanju, zato je potreba po daljšem počitku in spanju v začetku nosečnosti pogosta.

8

V zgodnji nosečnosti se povišajo vrednosti hormonov v krvi, kar lahko močno vpliva na vaše počutje. Na trenutke se lahko počutite slabo, na robu solz, ali pa vas je izredno lahko razdražiti. Občasno lahko občutite močna nihanja razpoloženja ali pa se vam bo zdelo, da svojih čustev niste zmožne nadzorovati. Najpogosteje ti simptomi minejo po prvih treh mesecih nosečnosti. Občutek, da nimate kontrole nad svojim telesom, pa je podkrepljen z raznimi spremembami, ki se dogajajo telesu – zato se morate opomniti, da se vse to dogaja zaradi ustvarjanja zdravega okolja, v katerem se bo razvijal

vaš dojenček. Na počutje in dojemanje nosečnosti lahko vpliva tudi dejstvo, da se približno 80 odstotkov splavov pojavi v prvem trimesečju (prvih 12 tednih nosečnosti). Po nekaterih podatkih naj bi se sicer kar vsaka četrta nosečnost predčasno končala s spontanim splavom.

Takšni podatki lahko (ne)zavedno oblikujejo naš odnos do nosečnosti in nas navdajajo z negotovostjo in skrbjo. Vendar lahko z vstopom v drugo trimesečje, ko se nevarnost spontanega splava znatno zmanjša, ti občutki izginejo. V tem obdobju velika večina žensk prične šele uživati v svoji nosečnosti.

Za marsikatero žensko – ne vse – so sredinski meseci nosečnosti čas, ko se jim povrne energija in se konča slabost ter ostali podobni problemi, ki so bili prisotni prve tedne. Mogoče boste celo opazile, da vam zaradi hormonov vaša koža žari in lasje svetijo – gre za t. i. fazo nosečniškega sijaja, ki jo drugi tako pogosto opazijo.

Zadnje obdobje nosečnosti je lahko zelo naporno iz več razlogov – ogromen in težak trebuh, močno brcanje, obračanje otroka, spalne težave, lažni popadki, krčne žile, strije, bolečine v trebuhu in hrbtu, nerodnost in pozabljivost, slab nadzor nad mehurjem itd. Kljub vsem neprijetnim nosečniškim simptomom se osredotočajte na cilj: čaka vas čudovit dojenček, ki ga boste spoznali v roku nekaj tednov. Poskrbite zase, najdite svoj mir in se dobro naspite, saj vas čaka nepozabna izkušnja starševstva!

Več o tem, kaj se dogaja s plodom in vami v posameznih tednih, si lahko ogledate na spodnjih povezavah: 1. trimesečje: Nosečnost po tednih: kaj se dogaja v prvih treh mesecih? - Bibaleze.si 2. trimesečje: Nosečnost po tednih: kaj se dogaja v drugem trimesečju? - Bibaleze.si 3. trimesečje: Nosečnost po tednih: kaj se dogaja z vami in otrokom v tretjem trimesečju? - Bibaleze.si Spremembe v nosečnosti – https://zdaj.net/nosecnost/potek-nosecnosti/fizioloske-spremembe-v-nosecnosti/

Vrste prekinitev nosečnosti KAJ JE SPLAV? splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom. lahko ga povzročijo nepravilnosti pri razvoju zarodka ali njegova smrt, umetno pa ga izvajajo v medicini iz terapevtskih razlogov ali na podlagi odločitve nosečnice. v medicini obravnavajo kot splav prekinitev nosečnosti najkasneje v obdobju med 22. in 24. tednom oz. pri 500 gramov plodove teže, kasnejša pa je že obravnavana kot porod. ločimo spontani splav in umetni splav.

Spontani splav Izgubo nosečnosti do 22. tedna nosečnosti, v času, ko plod še ni sposoben preživetja ali ko plod tehta manj kot 500 gramov, imenujemo splav. Pri tem ločimo zgodnji in pozni splav; meja je prvo tromesečje ali 12 tednov nosečnosti. Vzrok zgodnjega spontanega splava je kar v 70 % kromosomska napaka ploda.

Znaki spontanega splava: ● krvavitev iz nožnice ● krči v spodnjem delu trebuha, ● bolečine v trebuhu, ● prenehanje občutka napetosti in občutljivosti dojk. Če v nosečnosti občutite ali opazite zgoraj omenjene simptome in znake, je potreben obisk pri ginekologu. Če se ostanek nosečnosti izloči iz maternice v celoti, sam od sebe, pravimo temu popolni spontani splav. Včasih se zgodi, da se ostanek nosečnosti ne izloči popolnoma, čemur pravimo nepopolni spontani splav.

Včasih pa se nosečnost sploh ne izloči iz maternice. Ginekolog pri pregledu zgolj ugotovi, da plodu srce ne bije več. Takšni obliki izgube nosečnosti pravimo zadržani splav. Ob hudi krvavitvi, nepopolnem spontanem splavu, zadržanem splavu ali prazni gestacijski vrečki brez ploda je potreben kirurški poseg v splošni anesteziji ali prekinitev nosečnosti z zdravili.

9

Umetni splav Umetna prekinitev nosečnosti (splav) ni navaden in enostaven medicinski postopek.

Za mnoge ženske je splav prelomni trenutek s posebnimi fizičnimi, čustvenimi in duhovnimi posledicami.

Zakonodaja umetnega splava Zakon jasno opredeljuje pravico ženske do njene nosečnosti, in sicer ima vsaka ženska pravico odločati o usodi svoje nosečnosti do 10. tedna nosečnosti, pri čemer štejemo dneve od prvega dne zadnje menstruacije naprej. Če je nosečnost višja od desetih tednov, potem o umetni prekinitvi nosečnosti na prošnjo ženske odloča tako imenovana komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Če se ženska ne strinja z odločitvijo komisije, ima možnost pritožbe na drugostopenjsko komisijo, katere odločitev je

potem dokončna. Komisije se sestajajo vsak teden, tako da je dostopnost in možnost obravnave določenega primera praktično takojšnja; vsak torek se sestajajo prvostopenjske komisije, ki jih imajo vse bolnišnice z ginekološkim oddelkom in teh je v Sloveniji štirinajst, drugostopenjska komisija pa je samo ena, in sicer na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Ženskam z urejenim obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem po napotitvi osebnega ginekologa umetno prekinitev nosečnosti plača zdravstvena zavarovalnica v celoti.

To pomeni: predhodni pregled pri ginekologu, sam poseg prekinitve nosečnosti in zdravljenje morebitnih komplikacij po opravljenem posegu abortusa. Če zdravstvenega zavarovanja nima urejenega, je ženska samoplačnica teh storitev.

Načini umetnega splava Kirurški splav: Preizkušeno učinkovita kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (kirurški instrument). Primerna je predvsem za ženske, ki so že rodile in tudi za doječe matere. Je kratkotrajen poseg (nekaj minut) in rahlo boleč – opravijo ga v splošni anesteziji.

S tabletkami (medikamentozni splav): V zgodnjem obdobju je možno prekiniti nosečnost s kombinacijo abortivnih tabletk. Metoda je uspešna v približno 95 %. Medicinska stroka splava kot obliko kontracepcije ne sprejema in predstavlja zadnji ukrep pri nosečnosti, ki ni načrtovana.

Zunajmaternična nosečnost Včasih se zgodi, da se zgodnji zarodek ne ugnezdi v maternični votlini, ampak drugje v rodilih ali trebušni votlini. Takšno nosečnost imenujemo zunajmaternična nosečnost in se zgodi v okoli 1–2 % nosečnosti. Najpogostejša oblika zunajmaternične nosečnosti je nosečnost v jajcevodu, redkeje pa gre za nosečnost v materničnem vratu, v kotu maternice ob jajcevodu, v jajčniku ali v trebušni votlini. Zunajmaternična nosečnost praviloma ni združljiva z rojstvom živega otroka. Diagnozo zunajmaternične nosečnosti postavi ginekolog z ultrazvočnim pregledom in večkratnim merjenjem nosečnostnega hormona v krvi. Zdravljenje je kirurško z laparoskopsko operacijo ali z zdravili. V primeru hudih bolečin v trebuhu (ob izostanku menstruacije) in blagi krvavitvi ali rjavem izcedku iz nožnice se moramo v spremstvu bližnjega nemudoma odpraviti v najbližjo ginekološko urgentno ambulanto ali bolnišnico!

Znaki zunajmaternične nosečnosti: ● krvavitev iz nožnice in bolečine ● slabost z bruhanjem ● bolečina le na eni strani telesa ● ostri krči v trebušnem predelu ● vrtoglavica in občutek slabosti ● bolečine v ramenih, vratu ali okoli zadnjika.

10

Molarna nosečnost V redkih primerih, približno v 1 na 1000 nosečnosti, se razvije tako imenovana molarna nosečnost.

Pri taki nosečnosti gre za prekomerno razraščanje tkiva posteljice, ki tvori grozdasto strukturo. Vzrok za nastanek molarne nosečnosti je nepravilna oploditev.

Znaki molarne nosečnosti Lahko so podobni kot pri spontanem splavu, sicer pa: ● krvavitev iz nožnice ● povečana maternica zaradi prekomernega razraščanja tkiva posteljice ● prekomerno bruhanje zaradi močno povišanega nosečnostnega hormona ● napetost v trebuhu. Če imate v zgodnji nosečnosti opisane simptome in znake, je potreben pregled pri ginekologu. Diagnozo postavimo s pomočjo ultrazvočnega pregleda, ko se v maternici vidi mehurčasto strukturo brez ustrezno velikega ploda in na podlagi povečane koncentracije nosečnostnega hormona v krvi.

Zdravljenje je kirurško in z zdravili, dokler nosečnostni hormon ne izgine iz krvi. V redkih primerih se iz take nosečnosti razvije rakava bolezen – horiokarcinom.

Duševna stabilnost v času poroda Porod se navadno začne med 37. in 42. tednom nosečnosti. Takrat pravimo, da je plod donošen. To pomeni, da je dovolj razvit, da se prilagodi na življenje zunaj maternice. Začetek poroda ni enkraten dogodek, temveč postopen proces. Da pa bi se lažje pripravile na to, kar vas čaka, je vnaprej dobro pridobiti čim več informacij, da se pripravimo, kako med porodom ravnati, da nam bo izkušnja čim lažja in nam bo ostala v lepem spominu. Porod delimo na štiri porodne dobe.

Prva porodna doba Prva porodna doba traja od začetka poroda do popolnega odprtja materničnega ustja. Trajanje prve porodne dobe je odvisno od številnih dejavnikov: od tega, ali je ženska že kdaj rodila, od njenega psihološkega stanja, od lege in vstave ploda, od oblike in velikosti medenice, od porodnega okolja … Lahko traja različno dolgo in je navadno od vseh štirih faz poroda najdaljša.

Druga porodna doba Traja od popolnega odprtja materničnega ustja do popolnega rojstva otroka. V drugi porodni dobi bodo porodni popadki postali močnejši, pogostejši in bodo trajali dlje. Navadno počijo tudi plodovi jajčni ovoji, kar pomeni, da začne plodov vodilni del (to je največkrat glavica) pritiskati neposredno na nožnično tkivo. Zaradi tega pojava se začuti potreba po pritiskanju. V 1. in 5. minuti po rojstvu se pri vseh novorojenčkih izvaja ocenjevanje po Apgarju (od 0 do 10). Ta ocena je namenjena ocenjevanju petih funkcij pri novorojenčku, in sicer barve kože, srčnega utripa, vzdražnosti, mišičnega tonusa in dihanja. Seštevek točk predstavlja oceno, na podlagi katere se zdravnik in babica odločita za morebitne nadaljnje ukrepe.

Tretja porodna doba Traja od rojstva novorojenčka do popolnega rojstva posteljice in ovojev. Je izredno pomembna za razvoj navezanosti med družinskimi člani. Trajanje dobe je individualno in odvisno od načina vodenja. Navadno traja od 5 do 15 minut, povsem fiziološko pa je, če traja eno uro. V prvi uri po porodu vam lahko pomagajo novorojenčka pristaviti k prsim za prvi podoj. To je pomembno, saj se takrat v prsih izločajo majhne, vendar izredno dragocene količine prvega mleka, ki mu pravimo kolostrum.

Četrta porodna doba Traja od rojstva posteljice in ovojev do treh ur po porodu. Prve tri ure po porodu so najbolj kritične za krvavitve. Zato v tem času porodnicam svetujejo, da ostanejo v porodni sobi, kjer jih skrbno nadzorujejo. V primeru poškodb porodne poti je včasih potrebno tudi šivanje. Šivi se razgradijo sami od sebe, kar pomeni, da jih kasneje ne bo treba odstranjevati. Svetujejo skrb za higieno intimnega predela, pri čemer naj se uporablja izključno vodo, brez mil.

11

Možnosti poroda pri nas V Sloveniji imamo možnost izbire med 14 porodnišnicami: Ljubljana, Maribor, Kranj, Jesenice, Nova Gorica, Postojna, Izola, Novo mesto, Brežice, Trbovlje, Celje, Slovenj Gradec, Ptuj, Murska Sobota.

Vsaka porodnišnica ima svoje posebnosti glede vrste poroda, porodnega načrta, porodnih sob, protibolečinskih sredstev in epiduralne analgezije. Podajamo vam nekaj kratkih informaciji o vsaki izmed njih. ● Postojna – rodite lahko v babiški hiši. ● Kranj – rodite lahko pod hipnozo. ● Ljubljana – poskrbi lahko za preživetje najlažjih nedonošenčkov, je ena največjih in najboljših porodnišnic v Zahodni Evropi. ● Jesenice – v porodnico, novorojenca in družino usmerjena skrb, individualna obravnava in opustitev večine rutinskih postopkov pri zdravih porodnicah. ● Trbovlje – ena manjših v Sloveniji, poleg majhnosti pomembni prednosti še domačnost in individualna obravnava. ● Brežice – omogočajo pomoč ob morebitni poporodni depresiji. ● Izola – mamice imajo iz sobe najlepši pogled na morje. ● Maribor – mamica po porodu poleg vsega potrebnega dobi še lanolin mazilo za dojke in blazinice v primeru poškodovanih bradavic. ● Murska Sobota – oče lahko prespi v porodnišnici. ● Nova Gorica (v Šempeter pri Gorici) – bolečine lajšajo tudi z akupunkturo. ● Ptuj – omogočajo porod v vodi. ● Slovenj Gradec – prednost sodobnih prostorov, tudi porodne kadi.

Naravni načini vzpodbuditve poroda Verjamemo, da je lahko nosečnost zelo dolga, še posebej na koncu, ko že komaj čakate, da spoznate svojega otroka. Zato smo zbrali nekaj naravnih nasvetov, s katerimi lahko spodbudite porod.

1. Stimulacija bradavic pomaga pri sproščanju oksitona, hormona, ki povzroča krčenje maternice. S prsti lahko zavrtite ali drgnete svoje bradavice. Posnemati morate sesanje dojenčka.

Predlaga se: približno 5 minut stimulirate eno bradavico, sledi 15-minutni odmor, nato nadaljujete z drugo bradavico. Če imate po 15 minutah popadke bolj poredko oz. so le-ti manj intenzivni, stimulirajte še drugo bradavico. Če se začnejo stopnjevati, se ustavite in počakajte, da narava naredi svoje. Prosite lahko tudi svojega partnerja/ partnerico, da vam bradavičke stimulira oralno.

12

2. Spolni odnos lahko povzroči popadke. Ne le to – sperma vsebuje snov, ki se imenuje prostaglandin. Ta pomaga, da maternični vrat dozori, zato je dobro, da vaš partner doživi orgazem. To pripravi vaše telo na porod. Če vam je voda že odtekla, se ognite spolnim odnosom, saj lahko pride do okužb.

3. Telovadba, kardio, hoja po stopnicah, počepi! Naj bo gibanje vaša prednost. Vstanite in začnite migati. Fizična aktivnost pomaga, da se začne glava vašega otroka pomikati nižje v medenici in pritiskati na maternični vrat. To povzroči, da se maternični vrat začne širiti.

4. Malinin čaj, ananas, pekoča hrana!

5. Masaža lahko v 48 urah sproži porod. Vendar: pozanimajte in prepričajte se, ali ima vaša terapevtka znanje o masažah za spodbuditev poroda.

6. Topla kopel, saj se ob namakanju v vodi sproščate. Dokazano je, da lahko stres in napetost zaustavljata porod. Zaradi tega so masaže in sproščanje v kadi izjemno koristne.

Duševno zdravje po porodu Rojstvo otroka je ena od zelo vznemirljivih življenjskih izkušenj, saj prinese mnogo veselja, zadovoljstva in drugih prijetnih občutkov. Zavedati se je treba, da je rojstvo otroka povezano z največjimi spremembami v življenju ženske, saj se med drugim ob porodu spremenijo njeno telo, zdravstveno stanje, biokemično ravnovesje, samopodoba, socialna vloga, razmerja v partnerstvu in družini, njena neodvisnost, spolnost, potek kariere in ekonomski status. Mamice so zato lahko po porodu nerazpoložene, nemirne, jokave, žalostne ali jezne. To je lahko nekaj povsem normalnega, lahko pa se iz tega razvijejo različne duševne stiske.

Najpogosteje govorimo o poporodni otožnosti, depresiji in tesnobi po porodu, redkeje se pojavita posttravmatski stresni sindrom po porodu in poporodna psihoza. V nadaljevanju bomo razložili, kaj te pojavi so.

Poporodna otožnost Pojavi se pri osmih od desetih žensk. Značilne so nenadne spremembe razpoloženja, tesnoba, razdražljivost; ženska hitro plane v jok, ima težave s spanjem, je pretirano dejavna ali čisto brez energije. Otožnost pripisujejo nenadnim hormonskih spremembam po porodu. Navadno se pojavi med tretjim in petim dnevom po porodu. Traja lahko nekaj ur do nekaj dni, morda celo dva tedna. Počutje se izboljša samo od sebe po približno dveh tednih; kadar traja dlje, lahko dobi značilnosti poporodne depresije, zato je pomembno, da poporodne otožnosti ne zanemarjamo.

Tesnoba po porodu Tesnoba, ki jo s tujko imenujemo anksioznost, se lahko pojavi v nosečnosti ali po porodu. Nekatere posameznice doživljajo izjemno neprijetne telesne občutke, kot so mravljinčenje v rokah in nogah, mrazenje, navali vročine, drgetanje, oteženo dihanje, pospešen in/ali nereden utrip srca. Ko posameznico muči tesnoba, lahko izkusi napade panike. Pojavijo se lahko vsiljive misli ali podobe, ki so ji tuje in neprijetne.

Prav tako je tudi tesnoba stanje, ki ga ne smemo zanemarjati. Pogovorite se s strokovnjaki in si zagotovite lažje in hitrejše okrevanje.

Poporodna depresija Pri depresiji posameznico preplavijo občutki nemoči, žalosti, manjvrednosti, krivde ali izgube volje do življenja. Počuti se osamljeno, težko se osredotoči, počasi razmišlja, je zelo neodločna ter pozablja bolj kot običajno. Dogajanje okoli nje je ne zanima. Izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so jo nekoč veselile. Opazno je nihanje v telesni teži, navzgor ali navzdol, ki je lahko povezano tudi s spremembo teka ter težavami s spanjem. Ocenjujemo, da zaradi depresije trpi od 15 do 20 % nosečnic. V obdobju po porodu je dojenček ne zanima ali pa je preveč zaskrbljena zanj. Ko je več naštetih znakov prisotnih večino dneva in to traja vsaj dva tedna zapored, posumimo, da gre za depresijo. V takem primeru je treba poiskati ustrezno strokovno pomoč.

Dovzetnost za razvoj poporodne depresije je večja v naslednjih primerih: ● Ženske, ki so bile pred porodom v službi na vodilnem položaju, se včasih težko privadijo na drugačno vlogo. ● Minule zamere ter nerazčiščeni ali nasploh slabi odnosi med partnerjema pred porodom. ● Občutek nesposobnosti zaradi zahtevnosti otroka, ki se ji ženska težko prilagaja, kar dodatno stopnjuje izčrpanost. ● Ženske, ki so se že zdravile zaradi depresije, so bolj podvržene poporodni depresiji. ● K poporodni depresiji so bolj nagnjene ženske z neurejenimi socialnimi razmerami. ● Poporodna depresija je pogostejša pri ženskah, ki po porodu potlačijo potrtost in obup.

Posttravmatski stresni sindrom po porodu Od 2 do 5 % žensk po porodu doživlja posttravmatski sindrom (PTSD), za katerega so značilni podoživljanje delov poroda, težavno povezovanje z otrokom, nočne more, tesnoba, hud strah, pretirana skrb, huda ranljivosti, nemoč, groza, panični napadi, jok in jeza.

Poporodna psihoza Je bolezen in zahteva takojšnje zdravljenje, saj je zelo učinkovito. Je redka, saj se pojavi le pri 0,1–0,2 % žensk po porodu. Značilni so izguba stika z resničnostjo (neskladnost mišljenja in vedenja z resničnostjo, posameznica lahko vidi, sliši ali čuti stvari, ki ne obstajajo, ima privide ali preganjavico), nerazumljiva in zmedena govorica, pretirano dobro razpoloženje, vznemirjenost, pretirano nezaupanje in neutemeljen strah zase ali za otroka.

Znaki duševnih težav v nosečnosti in po porodu Vedeti je treba, da se pri ženski lahko pojavijo le nekateri izmed spodaj naštetih znakov. Pomembno je, koliko časa so prisotni in kako intenzivni so. Znaki duševnih težav v obdobju nosečnosti in po porodu so: ● žalost ● jokavost (pogosteje kot navadno) ● razdražljivost in nemir ● huda tesnoba, panični napadi, strahovi ● izguba zanimanja za aktivnosti, ki so vas včasih zanimale ● občutki krivde, obupa, nesposobnosti ● pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti ● prekomerna utrujenost ● težave s spanjem (ponoči težko zaspite, ker ste zaskrbljeni ali občutite tesnobo) ● spremenjen tek (nimate teka, jeste preveč) ● neprijetne, vsiljive misli ali podobe, ki sprožajo tesnobo, in vedenja, ki so namenjena njenemu olajšanju (npr. skrb, da bi se okužili in pretirano umivanje, čiščenje, preverjanje itd.) ● samomorilna razmišljanja 14

Če se pogosteje srečujete z zgoraj navedenimi občutki, vam prilagamo: Edinburški vprašalnik za ugotavljanje poporodne depresije: https://anketa.nijz.si/mojepocutje.

Usmeritve glede na rezultate Edinburškega vprašalnika: https://zdaj.net/wp-content/uploads/2020/11/Moje-pocutje-v-zadnjih-7-dneh_EPDS_usmeritve_slo.pdf.

Dobra novica!

Slabo počutje posameznice ne traja večno in se ga da uspešno obvladovati. To potrjujejo tudi številne zgodbe žensk, ki so tovrstne stiske izkusile na lastni koži. Bodoča oziroma sveža mamica prvi korak lahko naredi že s tem, da prepozna svoje težave. Že samo sprejetje situacije lahko prinese olajšanje. Vsaka mamica si zasluži kar najlepše materinstvo, zato naj ne trpi sama pri sebi, pač pa naj kar pogumno izrazi, kako se počuti in kaj potrebuje.

Na koga se obrniti za pomoč?

Najprej je pomembno, da dobro poskrbite zase. Skrb za otroka porazdelite med vaše najbližje. Raziskave kažejo, da pomaga tudi pogovor o stiskah in občutjih s strokovnjaki ali pa osebami, ki so premagale poporodno depresijo. Vključite se lahko v skupino za samopomoč. V stiski lahko vedno pokličete telefone za pomoč v duševni stiski.

Pomaga vam lahko tudi osebni zdravnik, ki vas napoti na nadaljnjo obravnavo psihiatrije. Prav tako vam zdravnik lahko pojasni možne oblike zdravljenja; izberite tisto, s katero ste najbolj pomirjeni. Pomoč lahko poiščete tudi pri psihologih ali psihoterapevtih.

Poudariti želimo: ne zanemari svojih čustev in občutij – do njih imaš vso pravico. So stalni spremljevalec tvojega življenja in če ti kdaj zmanjka odgovorov in poti, se obrni po pomoč; vsak jo kdaj potrebuje.

Prilagamo pa tudi povezave do priročnikov za boljše duševno zdravje staršev: Zima v srcu (priročnik za ženske v duševni stiski med nosečnostjo in po porodu) Duševno zdravje v obporodnem obdobju (priročnik za strokovnjake) Nevladne organizacije: Naravni začetki https:// www.mamazofa.org/

Za konec pa želimo podati še nekaj nasvetov za boljšo voljo novopečene mamice: Ko dojenček spi, se odpočijte tudi vi: če boste tisto uro ali dve pospravljali ali se drugače naprezali, boste zgolj izgubljali energijo. Ko se bo malček zbudil, boste izčrpani in slabe volje.

Vzemite si čas za branje, poslušanje glasbe, osvežilne kopeli in druge oblike sproščanja.

Redno skrbite za minimalno osebno higieno. Bolj ko boste poskrbeli zase, privlačnejši boste zase in za partnerja. Čim več časa preživite na svežem zraku, z dojenčkom ali brez njega, če lahko kdo popazi nanj.

S partnerjem/partnerico si vsak dan vzemita vsaj petnajst minut zase. Pogovarjajta se – vendar ne samo o otroku!

Gospodinjska opravila in kuhanje zmanjšajte na minimum; za to bo čas pozneje. Omejite tudi obiske, če vas motijo.

15

Partnerstvo Rodil se nama je otrok – kako se imava rada!

Avtorica: Katja Žinger Pred rojstvom otroka sta po navadi partnerja drug drugemu najpomembnejši osebi. Po rojstvu pa v duet vstopi otrok, ki si njune ljubezni in sloge ne le želi, temveč je od njiju povsem odvisen. Pripeljati nekoga tako novega in tako vajinega v razmerje je velik korak in lahko razmerje povsem spremeni.

Najpogostejši vzrok nejevolje in splošne razdražljivosti po rojstvu otroka je utrujenost.

Z njo je povezan tudi občutek preobremenjenosti enega od staršev. Ko s partnerjem/partnerico opazita neprespanost, se je smiselno dogovoriti, da izmenjaje občasno prespita v sobi brez dojenčka in se na tak način nekoliko spočita. Pomembno je tudi, da si navkljub novorojenčku dovolita vzeti čas zase. Vzemita si vsaj pol ure za aktivnosti, pri katerih bosta lahko zadihala – kopel, video igrice, pogovor s prijatelji, starši ... Pri tem se trdno držita načela skrbi zase in preslišita stereotipe o tem, da si je sebično vzeti čas zase, ko enkrat postaneš starš.

16

Pogosto je ob rojstvu otroka potrebnih več finančnih sredstev kot poprej. Tu bo najverjetneje prišlo do odrekanj, ki so lahko vir stresa. Če imata možnost, se o tem pogovorita že pred prihodom otroka in si naredita načrt, kako bosta to zmogla. Če dobro raziščeta trg, ki ponuja izdelke za otroke, in si privoščita »naredi sam« počitnice, lahko še vedno uživata v prostočasnih dejavnostih, čeprav sedaj ne bodo tako razkošne, a bodo še vedno puščale občutek svobode.

Ko v razmerje pride otrok, se pozornost obeh partnerjev preusmeri nanj. Tako lahko pride do občutka, da partnerju/ partnerici nisi več dovolj pomemben/-a. Predvsem v najzgodnejšem obdobju pazita, da ne pozabita drug na drugega. Zvečer si v postelji vzemita čas, da se pogovorita. Večkrat si povejta, da se imata rada, izmenjajta si komplimente glede izgleda, sposobnosti in vajine uspešnosti pri starševstvu.

Po rojstvu bo intimni stik s partnerjem/partnerico morda predstavljal breme. Ko bosta preutrujena in zgarana, bodita potrpežljiva drug z drugim, poskusita se poigrati s humorjem in poiščita nove, preprostejše in manj utrujajoče načine, da sta lahko intimna. Možnosti je nešteto, le upati si je treba.

Za konec! Karkoli se bo dogajalo v vajinem razmerju, naj bodo to vzponi ali padci, vedno naj jih spremlja pogovor. ● Vedno se pogovarjajta, ko sta oba mirna. Če se je nekaj zgodilo, kar vaju razburi, se raje ločita in razmislita vsak pri sebi. ● Dobro prisluhnite, preden podate svoje mnenje. ● Izogibajte se kritiziranju in prelaganju krivde. Če se ne moreta znebiti napetosti in nelagodja ter ne vesta, kam se obrniti, je mogoče čas, da si poiščeta pomoč. Zatečeta se lahko k prijateljem, domačim, mediatorjem, svetovalcem in psihoterapevtom

Nekaj predlogov za iskanje pomoči https://www.mojpsihoterapevt.si/svetovalnica#partnerska https://www.zdstudenti.si/navodila-za-paciente/psihosocialna-pomoc/ http://www.posvet.org/

Sodobna družina in kako biti samozavesten starš Ko generacije pred nami ali pa še celo kdo izmed nas pomisli na jedrno družino, se kaj hitro vzpostavijo stereotipi o tem, kakšne funkcije opravljata mama in oče. Mama je ljubeča, vedno ima vse pospravljeno, najbolje ve, kaj otrok potrebuje, je vedno v stiku z njim, je njegova primarna naveza ...

Oče je sicer lahko ljubeč, a je tisti, ki pride domov po napornem dnevu dela, poljubi sina na čelo in vpraša mamo, ali je bil danes priden. Z otrokom se malo poigra, očetovsko vlogo pa prevzame, ko otrok že razume pravila in navodila, saj mu mora biti moralni zgled.

Seveda je zgornja pripoved že zelo zastarela in se sodobni pogled na starševstvo korenito spreminja, a navkljub težnjam k bolj enakovrednemu starševstvu se še vedno srečujemo s stereotipi in nepravičnim dojemanjem staršev.

Miti, stereotipi in resnice Mit: Le mama intuitivno ve, kaj je za otroka najbolje, oče pa se mora tega priučiti.

Resnica: Starša sta enako biološko pripravljena na rojstvo otroka. Oba gresta namreč skozi hormonske spremembe, ki ju pripravijo na reakcije ob povezovanju z novorojenčkom. Moškim npr. pade nivo testosterona, kar zmanjša konfliktnost in poveča možnost sprostitve kortizola in oksitocina, ki sta hormona zadovoljstva.

STEREOTIPI, KI SO SE PRIJELI SODOBNIH STARŠEV, IN KAKO JIH PREMOSTITI: ● Za mamo je samoumevno, da gre po opravkih (npr. v trgovino) in s seboj vzame otroka, ko pa to stori oče, je pogosto smatran, kot da ga je »prevzel« le zato, da se mama lahko spočije. ● Če oče preživlja čas s svojimi otroki, jim bere pravljice ali jih uči, se to razume kot »čuvanje« otroka, za mamo pa bi ob opravljanju istih dejavnosti rekli, da otroka »vzgaja«. ● Očetje so pogosteje pohvaljeni za stvari, ki jih pri mamah sploh ne opazimo, saj jih imamo za samoumevne. ● Očetom večkrat dopuščamo, da delajo z otroki zabavnejše, četudi morda nezdrave stvari, kot so skakanje po posteljah in nezdrava hrana. ● Otrokom pogosteje predstavljamo mamo kot simbol starševske ljubezni, oče pa je nekako postavljen v ozadje.

17

Če želimo stereotipe premostiti, moramo vsaj v otrokovih očeh, če ne celo v očeh bližnje okolice, poskrbeti, da bosta oba starša tako na videz kot v resnici enakovredno skrbela za otroka. Ključni pri tem so kompromisi: ● Starša skupaj odločata glede otrokove prehrane, spanja, dovoljenj glede igrač in podobnega tudi, ko je ta starejši. ● Čeprav imata mama in oče v teoriji vsak svojo vlogo v primarni in simbolni navezanosti, kazen in ljubkovanje ne smeta vedno prihajati od iste osebe, saj bo otrok nato dojemal enega izmed staršev kot večjega zaveznika. ● V otrokov vsakdan se vključujta skupaj ali izmenično. Enkrat naj otroka v vrtcu pobere očka, drugič mamica, k zdravniku gresta skupaj ali izmenično, prav tako kasneje na roditeljske sestanke, govorilne ure ali rojstne dneve.

Ključnega pomena pri vsem skupaj je komunikacija Mame so stereotipno znane po tem, da želijo in imajo vedno vse pod nadzorom. Same so skrbnejše in bolj organizirane v gospodinjstvu, zato vodijo tudi otrokove zdravstvene in šolske zadeve. Dobra praksa je, da se po vsakem posebnem dogodku, kot je obisk zdravnika ali pa šolski sestanek, starša o otrokovem stanju pogovorita.

Tako tudi izničita vlogo t. i. nevednega očeta, »ki ga ni blizu otroku«.

18

Dobro se je pogovoriti o vzgojnih stilih, predvsem discipliniranju. Starša namreč lahko prihajata iz družin s povsem različnimi vzgojnimi stili, od permisivnih do avtoritativnih (demokratičnih) ali celo avtoritarnih (takih, ki zahtevajo ponižnost, ubogljivost). Priporočljivo je ubrati demokratični stil vzgoje, pri katerem starša glede na otrokove razvojne faze dopuščata otrokovo samoodločanje. To lahko uvede-

ta že takrat, ko se otrok začne učiti jesti sam, tako da mu ponudita raznoliko hrano, pribor, s katerim bo jedel, kasneje pa kaj bo oblekel, s kom bo zvečer prebral pravljico itn.

Ko se otrok rodi, ima vsak oče pravico do koriščenja 30 koledarskih dni očetovskega dopusta. Pridno jih izkoristite, saj so vaša pravica, hkrati pa enkratna priložnost za začetno povezovanje v družini in odkrivanje skupne nove vezi.

Spolnost in starševstvo Avtorica: Nika Hrovat Prihod novega družinskega člana v razmerje ne prinese samo veselja in radosti, spremembe so prisotne tudi v postelji. S tem ne mislimo le spremenjenih spalnih navad in predvsem neprespanih noči – govorimo o spremembah, ki se tičejo seksa.

Prvi seks po otroku Prvo vprašanje, ki se nam ob tematiki spolnosti pojavi, je: »Kdaj imam lahko spolne odnose po porodu?« Strokovnjaki odgovarjajo jasno in kratko – ko boste na to fizično in psihično pripravljeni. Pomembno je, da vas partner/ partnerica razume in spoštuje vaše občutke. Ko se mentalno pripravite na ponovne spolne odnose, ste že na polovici poti. Pomembno vlogo igrajo tudi hormoni ter izkušnja in način poroda (vaginalni ali s carskim rezom).

Večina zdravstvenih strokovnjakov priporoča, da se s spolnimi odnosi počaka šest tednov po porodu, ne glede na to, ali je ženska rodila vaginalno ali s pomočjo carskega reza. Ob zaključku šestega tedna po porodu naj ženska obišče svojega ginekologa ali ginekologinjo za kontrolni pregled in posvet o morebitnem načrtovanju naslednjega otroka, o uporabi kontracepcije ter o nadaljnji skrbi za svoje zdravje.

Zdravstveni strokovnjaki priporočajo, da med eno in drugo nosečnostjo mineta vsaj dve leti. Ta razmik je potreben zato, da se v kar največji meri zmanjša tveganje za zdravje ženske in njenega bodočega otroka. Če gre za rojstvo s carskim rezom, je razmik dveh let še posebej priporočljiv.

Biološke spremembe ženskega telesa po porodu OPRSJE Vaše oprsje postane večje, polnejše in težje. Kolobarji okrog bradavic postanejo temnejše barve.

Dojke so lahko na dotik občutljive in boleče, zgodi pa se lahko nekontrolirano izločanje mleka, tudi ko ne dojite. To se pogosto zgodi, kadar zaslišite dojenčkov jok. Gre za povsem normalen pojav, zato so vsakršne skrbi odveč.

Nasvet: nosite predvsem lahkotna in udobna oblačila ter nedrčke za dojenje z močno oporo. Pomagajte si tudi s hladnimi obkladki. Namestite si in redno menjajte blazinice za enkratno uporabo.

VAGINALNO KRVAVENJE ALI ČIŠČA Včasih se zgodi, da med krvavitvijo zasledite tudi večje kose tkiva, ki pa vseeno ne smejo biti večji od velikosti breskve – v tem primeru morate poklicati in obvestiti osebnega zdravnika ali ginekologa. Telo se po porodu očisti vse nesnage, kot so sluz, plodovni ovoji, delci posteljice ipd. Krvavenje je najmočnejše v prvih dneh po porodu, traja pa lahko od enega tedna do šest tednov po porodu.

Nasvet: na spodnje hlačke si namestite debelejše in večje higienske vložke kot sicer. Izogibajte se uporabi tamponov, saj se v tem primeru telo ne bo moglo primerno očistiti, kar lahko privede do vnetja.

TREBUŠNI KRČI Pravzaprav gre za krčenje maternice, ki se po porodu vrača v običajno stanje, kar lahko čutite kot močne krče v predelu trebuha. Ta proces lahko traja nekaj tednov.

19

ZAPRTJE IN TEŽAVE Z URINIRANJEM Predel medenice in anusa je lahko po naravnem porodu nekoliko boleč, še posebej, če je med porodom prišlo do neželene raztrganine in so bili potrebni kirurški šivi. Ženske se običajno prve dni po porodu soočajo z zaprtjem, saj se pojavi tudi strah pred odvajanjem blata, ker je po porodu občutek pri odhodu na stranišče izjemno neprijeten.

Nasvet: pijte čim več tekočin, najbolje veliko vode in nesladkanega čaja. Uživajte večje količine zelenjave in sadja ter polnozrnatih živil, ki vsebujejo veliko vlaknin, zaradi česar bo vaše črevesje bolje delovalo in bo posledično manj verjetnosti za zaprtje. Gibajte se.

MEHAK TREBUH Občutek bo izjemno čuden, saj bo po devetih mesecih vaš trebuh znova »prazen«, na tem mestu pa bo videti in čutiti odvečno kožo.

Nasvet: nikar ne pretiravajte s treningi in vadbo, saj boste s tem telesu naredile več škode kot koristi. Vsekakor pazite na zdravo in raznoliko prehrano ter pijte veliko vode in se gibajte v mejah svojih zmožnosti.

BOLEČ IN OBČUTLJIV PREDEL VAGINE Zatečen predel okoli vagine, občutljivost in boleč občutek so nekaj povsem naravnega. Občutek je lahko nelagoden in se vam zato zdi, da vas nekoliko zateguje, ravno tako se lahko pojavijo težave pri uriniranju.

Nasvet: pri bolečinah na predelu intimnih delov si lahko pomagate s hladnimi obkladki. Obstaja tudi hladilno razpršilo, ki ga lahko kupite v lekarni in vam bo pomagalo pri lajšanju bolečin. Pomagajte si z bombažnimi spodnjicami, sedenjem na obročku in toplimi kopelmi.

PREKOMERNO POTENJE Nastopi zaradi nihanja hormonov po porodu. Glede na raziskave naj bi bilo prekomerno potenje intenzivnejše v prvih dveh tednih po porodu, nato pa se stanje počasi stabilizira. Ne pozabite na hidracijo telesa!

SPREMEMBE NOŽNICE Med najbolj pogostimi težavami, povezanimi s spolnostjo po porodu, so bolečine po šivanju presredka, suha nožnica, tanka in občutljiva vaginalna stena, bolečine in krvavitev, utrujenost in pomanjkanje spolne sle. O njih se odkrito pogovorite z ginekologom, ki vam bo znal pomagati in svetovati, pa tudi s partnerjem/partnerico.

Vlažnost nožnice po porodu je zmanjšana. Predvsem imajo s tem težave doječe matere. Zaradi tvorbe mleka se pri njih poveča tvorba prolaktina, zmanjša pa se raven ženskih spolnih hormonov, ki sicer skrbijo za primerno stanje nožnice. Suha nožnica lahko povzroči pekoč občutek, srbečico, otežene spolne odnose, iz istega razloga pa lahko pride do znižanega libida. Vmes ste lahko intimni na drug način, z božanjem, masažo, poljubi, objemi. Ko boste pripravljeni, pa se povrnite počasi.

Privoščite si dolgo predigro in po potrebi uporabite lubrikant. K boljši spolnosti pripomorejo tudi redne Keglove vaje, ki bodo obenem pomagale pri morebitnem uhajanju urina. V vsakem primeru bodite odkriti s partnerjem/partnerico. Pogovorita se, razkrijte mu/ji, kaj vam prija in kaj ne.

Sprejemanje sprememb telesa Za kakovostno spolnost je potrebna tudi dobra samopodoba, kar je pri mamah zaradi poporodne postave in sprememb lahko težava. Telo je namreč drugače oblikovano, mišice medeničnega dna so šibkejše, občutki v nožnici so lahko drugačni od tistih, ki jih je bila vajena pred porodom, lahko tudi na račun prizadetega presredka zaradi prereza ali raztrganine. Za zadovoljstvo v spolnosti po porodu je predvsem potreben čas in odprt, sočuten partnerski odnos.

Pomembno je: Da se znamo in zmoremo osredotočiti na sposobnost našega telesa v času nosečnosti → telo se spreminja, razvija, prilagaja, da otroku pomaga rasti.

Ob neprijetnih občutkih, pomislekih in negativnih mislih je pomembno, da jih delimo s partnerjem/partnerico, prijateljicami, podporo, ki jo imamo ob sebi.

20

Svojega nosečega telesa ne primerjamo z drugimi nosečnicami ali nenosečimi ženskami – sploh pa ne s telesi na družbenih omrežjih → vsako telo je unikatno, zato je povsem nesmiselno, da bi se zaradi tega počutili slabo.

Vzdrževati ali začeti bolj zdrav življenjski slog, a pri tem ne pretiravajte → redno (zmerno) gibanje, urejena prehrana, reden ritem spanca in čas zase pomagajo pri osredotočenosti na zdravo podobo telesa.

Priporočljiva je tudi masaža za nosečnice, ki pripomore pri razbremenitvi stresa in da se v svoji koži počutimo dobro.

Nosite oblačila, v katerih se počutite udobno, in ne obremenjujte se s konfekcijskimi številkami, ki ste jih nosili pred zanositvijo. ! Če so negativni občutki glede telesnih sprememb vseskozi prisotni ali postajajo celo bolj intenzivni, je priporočljivo najti pomoč strokovnjaka ali vključitev v katero od podpornih skupin za nosečnice in/ali mlade mamice. Ne pozabite, da otrok organsko čuti, kaj vi čutite do sebe, kar se še toliko bolj pokaže v času njegovega odraščanja. Vsaka mama si želi, da bi imel njen otrok zdrav odnos do sebe, pri tem pa imate najpomembnejšo vlogo prav ve same. !

Pozitivne afirmacije Pozitivne afirmacije so nam lahko v pomoč pri sprejemanju lastnega telesa in ljubezni do sebe.

MED NOSEČNOSTJO SI LAHKO PONAVLJATE: »Zavedam se, da moje telo počne vse, kar je treba za zdrav razvoj otroka.« »Vem, da mora moje telo rasti in se spreminjati, da omogoči razvoj malega bitja v meni.« »Cenim svoje telo, ker mi je omogočilo nosečnost.«

PO PORODU SI LAHKO PONAVLJATE: »Moje telo je šele pred kratkim rodilo otroka, zato potrebuje čas za okrevanje.« »Svoje telo sprejemam tako, kakršno je, čeprav je zdaj drugačno.« »Hvaležna sem svojemu telesu, da mi je podarilo to dragoceno darilo.« »Sprejemam telesne spremembe, ki so se zgodile med nosečnostjo: strije, brazgotine, celulit in malce več kilogramov.«

Priporočila glede preprečevanja neželene nosečnosti po porodu 1. Premislite o vaših načrtih za povečanje družine.

2. Zdravstveni strokovnjaki priporočajo, da med eno in drugo nosečnostjo mineta vsaj dve leti.

3. S partnerjem se pogovorite o kontracepcijskih metodah in preprečevanju nenačrtovane zanositve.

4. S svojim ginekologom se posvetujte glede najprimernejše kontracepcijske metode, o prednostih, slabostih in rabi posamezne metode, da bi bila vaša odločitev kar najustreznejša.

Mit dojenja Če dojite, je vaša plodnost zmanjšana, še vedno pa lahko pride do ovulacije in zanositve, odvisno od tega, kako pogosto dojite čez dan in ponoči in od morebitnih dodatkov tekočine ali hrane, ki jo prejema dojenček. Če ne dojite, se bo vaša menstruacija pojavila nekje v štirih do šestih tednih po porodu, kar pomeni, da lahko pride do prve ovulacije že v prvem mesecu po porodu – plodni ste lahko, še preden dobite prvo menstruacijo Že ob prvem spolnem odnosu po porodu uporabite zanesljivo kontracepcijo. V nobenem primeru ne imejte nezaščitenega spolnega odnosa, ker bi lahko že takoj ponovno zanosili.

21

Vzgoja Avtorica: Nika Hrovat »Popolnega starša ni, zato bodi dovolj dober,« je izrek, s katerim začenjamo poglavje starševstva. Danes namreč kar mrgoli priročnikov in knjig o tem, kako vzgajati, kaj delati, kdaj delati in in in … Pozabljamo na našo naravo, na našo primarno nalogo. Ljudje smo narejeni za razmnoževanje, za vzgojo. Naša telesa nosijo znanje prednikov, ki so nas vzgajali skozi stoletja. Zato najprej poslušajte svoje telo in mu zaupajte.

Drži se temeljev vzgoje Če je včasih vsega preveč, predlagamo, da se držite naslednjih bistvenih vidikov vzgoje: Otroci so naša ogledala. Starši so za otroka ves svet. So vse, kar otrok ima, zato se bodo otroci do sveta vedli tako, kot se vi vedete do samega sebe. Sprejmite se in se spoštujte, imejte se radi in to prenesite na otroka.

obdobju lahko daje otroku občutek zapuščenosti.

Tako kot v vsakem odnosu je tudi v odnosu z otrokom pomembna odprta komunikacija. Če boste pred njim skrivali resnico, ga ne boste obvarovali, le naučili ga boste neiskrenosti.

Vaša toplina, mirnost in udobje, ki jih ob vas čuti otrok, mu pomenijo bistveno več od osnovne fizične potrebe – hrane. Vaša varna in ljubeča navezanost je pomembnejša in odločilnejša za otrokovo srečo in uspeh kot vaša finančna ali materialna situacija.

Z otrokom se pogovarjajte in ga imejte ob sebi. Kulture, v katerih se otroci pestujejo, so mirne kulture, ker otrok tako dobiva potrditev in varnost.

Bolj ko imate radi otroka in ga pestujete, tem bolj se počuti varnega v svetu. Zato je najboljši način vzgajanja, da otroku čim pogosteje poveste, da je ljubljen, pameten in močan.

Otroku postavite zdravo mejo in pravila, ki jim mora slediti. S tem mu sporočite, da ga imate radi in da vas skrbi zanj.

Prevelika svoboda v zgodnjem

Povejte svojim otrokom vse, kar veste o svoji družini. Sprašujte svoje starše in povejte svojim otrokom vse, kar veste o družinskih travmah. Največ

22

škode naredite s tem, da zamolčite, ker se vam zdi preveč travmatično. Otrok je lahko nevede prejemnik bolečih občutkov iz preteklosti, zato mora poznati zgodovino svoje družine. To mu lahko prinese veliko olajšanje. Razumel bo, da je to, kar čuti, a si ne zna pojasniti, v resnici od njegovih prednikov in ne njegovo – da torej ni z njim nič narobe.

Otrok se bo vedno zgledoval po starših, zato mu bodite dober vzornik. Pomislite, dejanja pomenijo veliko več kot besede. Vedite se tako, kot pričakujete, da se bo vedel otrok.

Za vzgojo otroka je potrebna cela vas! Ne pozabite tega starega pregovora, ki še danes zelo drži. Starševstvo je naporno in zato ne pozabite na skrb zase. Tudi tako otrokom sporočate, kako pomembno je imeti najprej dober odnos sam do

sebe. Starim staršem pa je tudi dragoceno, da lahko preživijo z vnuki veliko časa, jih še bolj spoznajo in se z njimi povežejo.

Pomembnost očesnega stika!

Otroci absorbirajo svet okoli sebe in razvijajo svojo sposobnost komuniciranja s svojim vizualnim občutkom. Otroci,

ki zaradi motenj v razvoju ali slepote ne morejo vzpostaviti očesnega stika, se lahko naučijo prilagajanja za učinkovito gradnjo odnosov. Zato otroku namenimo kvaliteten čas, glejmo ga, pogovarjajmo se, igrajmo se in uživajmo z njim.

V primeru težav poiščite ustrezno pomoč in podporo, saj le redko kdo zmore vse sam. Življenje bo tako dobilo povsem nove dimenzije lahkotnejšega bivanja in sreče, otroci pa bodo svobodnejši, saj ne bodo podoživljali vaše bolečine.

Kratek recept za vzgojo ● 2 zvrhani žlici pohvalnih besed ● 4 majhne žličke vztrajnega žuganja ● ½ skodelice jasnih zahtev ● 1 velika zajemalka zaupanja vase Vse sestavine vztrajno mešajte. In začinite z dobro voljo. Naj vam tekne! (* Povzeto po knjigi Z. Milivojevića: Mala knjiga za velike starše) NIJZ je na svoji spletni strani www.zdaj.net objavil 12 kratkih priporočil za starše o tem, kaj vsak dojenček potrebuje za dober začetek v življenju (poleg hrane in nege). Avtorica prispevka je dr.

Zalka Drglin

Vrste vzgoje Človek neprestano išče nove prilagoditve na življenje, zato se skozi zgodovino načini in oblike vzgoje in izobraževanja neprestano spreminjajo. V sodobnem času smo priča pomembnim spremembam tudi pri vzgoji. Vzgojni stil je odnos med otrokom in staršem/vzgojiteljem, s katerim skušamo vzgojiti posameznika z določenimi lastnostmi. Kateri vzgojni stil uporabljamo, je odvisno od naših stališč in razumevanja elementov, ki zadevajo vzgojo otroka in vlogo starša/vzgojitelja pri tem.

V nadaljevanju bomo predstavili 4 vrste vzgoje, njihove značilnosti in predvidene značilnosti otroka.

Avtoritativno starševstvo ● Toplota in odzivnost ● jasna pravila ● visoka pričakovanja ● močna podpora ● vrednota samostojnosti ● višji akademski dosežki ● višja samozavest ● boljše socialne veščine ● manj duševnih bolezni in motenj ● manj prestopništva

23

Avtoritarno starševstvo ● Neodzivnost

● duševne bolezni

● stroga pravila

● zloraba alkohola ali drog

● visoka pričakovanja

● nižja samopodoba in prestopništvo

● popolna poslušnost in ubogljivost

● nižja akademska predstava

● slabše socialne veščine

Avtoritarno starševstvo ● Neodzivnost

● duševne bolezni

● stroga pravila

● zloraba alkohola ali drog

● visoka pričakovanja

● nižja samopodoba in prestopništvo

● popolna poslušnost in ubogljivost

● nižja akademska predstava

● slabše socialne veščine

Represivni vzgojni stil ● Toplota in odzivnost

● egocentrično in sebično vedenje

● malo ali nič pravil

● slabše socialne veščine

● popustljivost in prizanesljivost

● problematičen odnos

● impulzivno vedenje

Nevpleteno starševstvo ● Hladno in neodzivno ● brez pravil ● brez vključevanja ● indiferentnost ● impulzivno vedenje ● prestopništvo ● samomorilnost ● zloraba alkohola ali drog Že 25 let se avtoritativno starševstvo povezuje z najboljšimi pozitivnimi posledicami. Včasih se sicer sprašujemo: ali niso vsi otroci drugačni, mar zato ne potrebujejo različne vzgoje? Odgovor je DA, vsi otroci so si med seboj različni, zato potrebujejo različne vzgojne pristope, vendar ne različnih vzgojnih stilov. Da razjasnimo: vzgojni stili so spektri.

Lahko si včasih zelo ljubeč in topel starš, včasih pa malo manj, a nisi hladen ali nesprejemajoč. Vsi otroci pa so enaki v univerzalnih potrebah po pripadnosti, ljubezni, varnosti in spoštovanja. Zato pri vzgoji namenite pozornost zadovoljevanju primarnih potreb, otroku pa oblikujte pravila, ki omejujejo njegovo svobodo do te mere, da se navkljub njim razvija, odkriva svet in je ob tem varen.

24

Prekinitev vzorcev Družina je najintimnejši prostor, v katerem naj bi imeli možnost izražati svoja najgloblja čustva pripadnosti, ljubezni in medsebojne povezanosti. Vedenje, ki ga pridobiš v zgodnji mladosti, potem udejanjaš naprej v življenju. Pomembno ni to, kako je družina oblikovana, temveč ali ti omogoča zadovoljiv učni prostor. Iz družine potrebujemo pozitivno izkušnjo za občutek lastne vrednosti, dovolj možnosti, da nas vidijo in slišijo, ter pravico do izražanja lastnih misli in čustev.

Danes je pred družinami novi izziv: bolj kot kdaj koli prej družino soustvarjamo sami, brez tradicije ali religij … Stari vzorci in formule ne držijo več, poiskati moramo nove.

Te izkušnje potrebujemo zato, da smemo biti posebni, edinstveni, neodvisni in hkrati povezani v ljubezni in odvisnosti.

Naučiti se moramo usklajevati dve nasprotujoči se potrebi: skrb zase in skrb za druge.

Naši otroci so naše zrcalo.

Zrcalijo nam nazaj tista področja, v katerih nismo najboljši, kjer se zatikamo, kjer nas omejujejo naša prepričanja, rane iz otroštva, naš ego in napačni generacijski vzorci, po katerih

Vzgoja naših staršev močno vpliva na nas in celotno naše odraslo življenje. Ker pa je bila vzgoja naših staršev zelo drugačna, kot je vzgoja danes, vam ponujamo nasvete, kako spremeniti vzorce vzgoje, ki vam in vašim otrokom ne služijo in bi jih radi spremenili.

smo bili vzgojeni. Zato je potrebno: ● zavestno starševstvo: odkrivanje ran iz otroštva, upor našemu egu ter premagovanje omejitvenih prepričanj, ki nas v življenju ovirajo ● iskanje naše prave avtentičnosti, pristnosti, miroljubnosti, s katero smo bili vsi rojeni ● sprejetje vseh ljudi, tudi naših otrok, takšnih, kot so: avtentična bitja, ki želijo postati to, kar je njihovo poslanstvo na tem svetu

Kaj otrok potrebuje od nas: Kot smo prej omenili, so otroci vsi enaki v univerzalnih potrebah, ki gradijo človeštvo. Vsi otroci zato potrebujejo starša, ki bo: ● prisoten, čustveno uravnovešen, na voljo in ki ga bo sprejel takega, kot je. ● razumel njegove potrebe ter bo na nek način njegov varni vodnik skozi življenje, ne pa oblikovalec njegovega življenja. »Kar zacelite pri sebi, boste zacelili v celotni veji vaše družine.«

Na kaj bodite pozorni pri spreminjanju vzorcev Pri odkrivanju in nadaljnjem spreminjanju vzorcev vzgoje v družini, bodite pozorni tudi na vaše starše in imejte v mislih naslednje stvari: ● Strokovnjaki pri svoji delovni praksi ugotavljajo, da starši želijo, da bi bili njihovi otroci srečni, uspešni, samostojni in zadovoljni – to je njihov prva motivacija za delovanje. ● Starši so takšni, kakršni so in najverjetneje se ne bodo spremenili sami od sebe. Zagotovo pa se bodo spremenili z vašo pomočjo. ● Naredite prvi korak in naslovite težavne vzorce, s katerimi se srečujete pri vzgoji svojih otrok. ● Pustite stvari, ki so bolele v preteklosti, za seboj – pomirite se z njimi in jih ne vlecite naprej v prihodnost. ● Odraslost pomeni, da ste hvaležni za svoje življenje in se odpovedujete temu, da bi bolje vedeli od svojih staršev. ● Vaša naloga je, da se osamosvojite, trdno stojite na svojih nogah in počnete stvari, ki vas osrečujejo. ● Ugotovite, kaj vas veseli, v čem ste dobri, in si tako pridobite občutek lastne vrednosti, ki ga vsak človek potrebuje. ● Poiščite svoje vire moči, ki delajo vaše življenje polno. ● Vse življenje imamo čas, da poiščemo, v čem smo dobri in kaj nas osrečuje.

25

Kateri vrtec je pravi za mojega malčka?

Avtorica: Nika Hrovat Ko se je treba odločiti za vrtec, obstaja več možnosti. Izbirate lahko med javnim in zasebnim vrtcem ter med vrtci, ki ponujajo poudarke na različnih pristopih in filozofijah. Pri nas lahko izbiramo med javnimi in zasebnimi vrtci.

Običajno je vzpostavljen centralni vpis za obe obliki vrtcev, saj za oba velja enoten Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Javne vrtce ustanovijo občine, zasebne pa domače ali tuje pravne ali fizične osebe.

Razlika med javnim in zasebnim vrtcem je običajno v programih.

Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi. Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.

Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.

Montessori pedagogika »POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM,« je eno od osnovnih vodil pedagogike Marie Montessori.

Za pedagogiko Montessori je značilno, da so v oddelkih otroci različnih starosti; ti sami izbirajo delo, to pa poteka v dolgih časovnih sklopih. Pristop Montessori pa je prepoznaven tudi po sodelovanju med otroki, v njem ni ocenjevanja in testov, učitelj daje napotke za učno snov in socialne spretnosti učencem individualno ali v majhnih skupinah. Učitelj ne poučuje!

Poudarjajo svobodno gibanje, ki naj bi pomagalo pri razvoju inteligentnosti, otrokovo naravno težnjo po možnostih izbire. Poudarjajo naravno težnjo k redu in disciplini, ki jo otrok v sebi izoblikuje samostojno, v prostoru, kjer so meje jasne, a jih je manj kot v tradicionalnih ustanovah.

Vzgajajo s pomočjo predmetov iz naravnih materialov, učijo znanja za življenje in samostojnost, kot so red in čistoča, kuhanje, ustvarjanje.

Seznam vrtcev, ki izvajajo program z Montessori pedagogiko: http://www.zdruzenje-montessori. si/?page_id=30&lang=sl

Gozdni vrtci So javni in zasebni vrtci v bližini gozdov, kjer se otroci aktivno udejstvujejo in učijo izven vrtčevske stavbe. Razvijajo naravoslovne metode dela s poudarkom na spoznavanju in promociji slovenskih gozdov in trajnostnega gospodarjenja v želji približati naravoslovje in znanstveno raziskovalne dejavnosti otrokom in mladini.

Gozd uporabljajo kot učilnico in vir idej za vse predmete oziroma področja kurikula, pri tem razmišljajo o različnih didaktičnih pristopih, pri čemer težijo k razvoju aktivnih in sodobnih učnih metod v naravi in z naravo.

Tretje področje, ki gozdne vrtce zanima, pa je kakšen je vpliv narave na zdravje in razvoj otrok ter njihovih vrednot.

Več o gozdnih vrtcih: https:// www.gozdna-pedagogika.si/ mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol/

Walfdorska pedagogika Walfdorska pedagogika v svojem bistvu obljublja vzgojo samostojnega, svobodnega posameznika. V vrtčevskem obdobju je ustanovitelj walfdorske misli Steiner predpostavil, da je takrat treba otroka voditi z zgledom, saj se razvija 26

tako, da posnema vzgojitelja in drugo okolje, ki nanj vsakodnevno vpliva. Vzgajajo skozi igro, rajanje, pravljice in podobne prijeme, s katerimi naj bi se otrok sam izoblikoval. Ker je vrtec zasebni, lahko pride do malce višjih stroškov vpisnin

kot pri javnih vrtcih, a se je o tem treba posvetovati ob informativnem vpisu in ogledu same vrtčevske enote.

Seznam Walfdorskih vrtcev: https://www.waldorf.si/waldorfska-pedagogika/vrtec/

Zasebno varstvo V zasebnem sektorju se je poleg zasebnih vrtcev zaradi velike potrebe oblikovalo tudi veliko število posameznic in posameznikov, ki ponujajo varstvo otrok na svojem ali vašem domu. Gre za manjše skupine otrok ali celo za varovanje samo enega otroka. Prednosti take skupine so, da je skrb za otroka bolj individualizirana, vzgojiteljica pa ima več časa za enega otroka. Ker so skupine manjše, je manjša tudi verjetnost za prenos bolezni. Slabost je običajno v tem, da so take oblike varstva dražje kot vrtci, saj stroške pokriva manj plačnikov, otrok pa ima načeloma manj priložnosti za socializacijo s sovrstniki. Prav tako ne pride v stik z raznolikimi pedagoškimi pristopi, saj z njim po navadi dela le ena vzgojiteljica.

Ena od platform za iskanje varstva je: https://www.varstvootrok.com/, a se zasebno varstvo najde še povsod drugod. Pogosto je najvarnejša izbira izkušnja kakšnega znanca z varstvom, ki ga ponujajo osebe v tvojem domačem kraju ali bližnji okolici.

Odnos s starimi starši Avtorica: Nika Hrovat Stari starši imajo poleg staršev in vzgojiteljev v vrtcih najpomembnejši vzgojni vpliv v prvih letih otrokovega življenja. Pogostokrat so tisti, h katerim se otroci v primeru prisotnosti nasilja ali prepogoste fizične in/ali čustvene odsotnosti staršev zatekajo. Včasih tako pos-

tanejo nadomestni starši, zatočišče, kjer vnuki pridobijo občutek varnosti in ljubljenosti. Naloga starih staršev je sedaj popolnoma drugačna. Ni jim treba biti glavni nosilec vzgoje, lahko pa so pomočniki staršem, varuhi in varno pribežališče za vnučke.

Večina starih staršev ima do vnukov čisto drugačen odnos, kot so ga imeli do svojih otrok. Večinoma so do njih manj strogi, jih razvajajo in več dopuščajo, se z njimi več igrajo, le izjemoma so do njih bolj

strogi in nepopustljivi. Po navadi je to zaradi tega, ker je biti starš izjemno naporno, saj moraš biti pri vsem zelo dosleden, pri vnukih pa se lahko bolj sprostijo in uživajo. Slednje jim njihovi otroci, ki so sedaj sami starši, lahko celo zamerijo, saj do njih niso bili tako sproščeni ali se z njimi niso toliko igrali in ukvarjali. Veliko starih staršev prizna, da so pri vzgoji lastnih otrok naredili veliko napak in da marsičesa niso zmogli ter da so bili takrat drugačnega mnenja glede načina vzgoje.

27

Kaj stari starši podarijo vnukom? ● Stari starši so vez z našo dediščino, ki otroku pomaga razumeti kdo je, od kod prihaja, da pripada nečemu večjemu, kar mu da občutek identitete.

● Stari starši vedo, kaj je za otroke pomembno: neprecenljive izkušnje, za katere jih starši prikrajšajo zaradi prevelikega zaščitništva in bojazni.

● Ko so stari starši vpeti v otrokovo življenje, pomagajo ustvarjati medgeneracijsko vez, kar bo pri otroku odpravilo predsodke do drugačnosti. To je za otroka izrednega pomena, saj jo bo le tako lahko razumel, se z njo soočal in ustvaril spoštovanje do drugačnih segmentov družbe.

● Večina starih staršev je v toku življenja pridobila določene veščine in znanja, katere izredno radi prenašajo na otroke: od rokodelstva in poljedelstva, do »novih« starih iger, ki jih otroci sicer najbrž ne bi nikoli spoznali (dama, šah, karte, frnikule itd.).

Če je njihova vloga okrnjena, trpijo škodo mnogi, saj so starši prikrajšani za aktivnega sodelavca, vnuki pa so prikrajšani za »nenadomestljiv vir osebnega zorenja in zdravega odraščanja«.

Kaj starim staršem podarijo vnuki? ● Ko se otroci odselijo in ustvarijo družino, starši občutijo t. i. sindrom praznega gnezda. Prav vnuki jim nato podarijo občutek vključenosti. ● Odnos z vnučki lahko izboljša tudi odnos med starši in starimi starši. ● Stari starši so s tem, ko so postali dedki in babice, pridobili občutek, da življenje teče naprej. ● Vnučki jih vlečejo stran od individualizacije in jih motivirajo k predajanju znanja, izkušenj.

Zakaj pride do konfliktov in kako se uskladiti?

Načela, kaj je najboljše za otroka, se zaradi hitro razvijajoče znanosti spreminjajo in so čisto drugačna kot včasih, ko so nas vzgajali naši starši. Mladi starši so lahko pri vprašanjih vzgoje zmedeni, poleg tega pa se morajo večkrat ukvarjati in pregovarjati še s starimi starši, ki imajo glede vzgoje popolnoma drugačna stališča. Tako se med njimi velikokrat namesto vzajemnega razumevanja in pomoči vzpostavi tekmovalen in sovražen odnos.

Nasveti za starše Tukaj smo zbrali nekaj nasvetov za boljšo komunikacijo med starši in starimi starši. Pri komunikacijo o vzgoji, se je potrebno zavedati, da si vsi, v večini primerov, želijo le najboljše za otroka, zato je pomembno, da učinkovito komuniciramo in s tem ustvarjamo prijetno okolje za razvoj družine. ● Starim staršem poskusite dopovedati, kaj se vam zdi najboljše za vašega otroka, in utemeljite, zakaj se vam zdi to pomembno. ● Najslabše je, da se sami prepirate s taščo ali tastom. Na tak način boste težko kaj dosegli, vaš partner ali partnerka pa se bo počutil/a razdvojenega med vami in svojimi starši. ● Najbolj zaleže, da se poskušate doma s partnerjem oz. partnerko čim bolj uskladiti v mnenjih in da vsak izmed staršev ureja konflikte zgolj v odnosu s svojimi starši. ● Pred starimi starši kot zakonca delujta enotno in složno, četudi preživljata težje obdobje. Stari starši se tako ne bodo čutili dolžne, da poskrbijo za otroke, in vama bodo lažje zaupali, da lahko sama rešujeta svoje težave.

28

● Pomembno je prepoznati nezdrave vzorce, ki vladajo v odnosu s starimi starši, in postaviti jasne meje. ● Včasih pomaga že odprt in iskren pogovor o tem, kako njihova vedenje in dejanja vplivajo na vas. ● Prisluhnite si in poskušajte razumeti stališča in morebitne skrbi starih staršev ter jim pomagajte razumeti pomen svojih odločitev. ● Vi ste starš in vi postavljate pravila v svoji družini, zato vztrajajte in ohranjajte meje. ● Ne pretvarjajte se, da so stvari v redu, če niso, in skušajte razrešiti situacijo.

Še nekaj nasvetov za babice in dedke Babice in dedki so med najpomembnejšimi osebami v otroštvu, zato morajo vedno paziti, kakšni vzorniki bodo vnukom. Tukaj je seznam stvari, ki naj jih babice in dedki prakticirajo. ● Ogibajo naj se vsiljevanju svojih prepričanj → Naj se jim zdi še tako nujno, da morajo biti vnuki vzgojeni »na pravi način«, se morajo babice in dedki vzdržati vsiljevanja svojih lastnih političnih in verskih prepričanj. ● Daril naj ne kupujejo brez dogovora s starši → Tablica, ogromni plišasti medved, domači ljubljenček ali avtomobil za odraslega vnuka idr. – vse to so darila, ki zahtevajo predhodno odobritev staršev. ● Spoštujejo naj pravila staršev glede vedenja, omejitev, prehrane itn. ● Vedno naj obveščajo starše o gibanju njihovih otrok → Zelo pomembno je, da so starši seznanjeni s tem, kje so njihovi otroci, celo tedaj, ko so pri babici in dedku in jih oni pazijo. ● Nikar naj ne vzbujajo krivde → Nikakor naj se ne zatekajo k agresivnim komentarjem, kot so denimo: »Ostalo mi je samo še nekaj let življenja, ampak če želite praznovati božič brez mene, ni važno …« ● Pri otrocih naj ne poizvedujejo o njihovih starših → Vnuki ne smejo biti ovaduhi ali služiti kot posredniki pri prepirih, ločitvah ali načrtovanju dopusta. Tako se samo krha družinske odnose. ● Nikar naj ne vsajajo predsodke → »V mojih časih smo mislili takole …« nikakor ni izgovor za prenašanje predsodkov o drugem spolu, rasah, narodnostnih, verah idr. na svoje vnuke. ● Na vnuke ne smejo pritiskati, da jih redno obiskujejo → Odločitev o tem, kdaj in koliko časa bodo vnuki preživeli s starimi starši, je predvsem v pristojnosti staršev in nikakor ni na mestu, da se na otrocih izvaja pritisk.

29

Ravnovesje med družino in delom Avtorici: Nika Hrovat in Maša Gasar Strokovnjaki ugotavljajo, da sta družina in delo dve izmed pomembnejših vrednot življenja večine ljudi. Ravnotežje med delom in družino se splošno nanaša na dobro integrirano poklicno in družinsko življenje ter na situacijo, v kateri je posameznik dejavno vključen na obeh področjih. Ravnotežje med delom in družino odraža, kako poklicno in družinsko življenje vzajemno vplivata drug na drugega, tako pozitivno kot negativno.

Ko človek poskuša uskladiti obe vrednoti, se lahko znajde v konfliktu s časom, napetostjo in vedenjem. Čas in energija hitro usihata, ko ju je treba raz-

30

porejati med ključne obveznosti. Napetost se zlahka prenese iz ene vloge v drugo, iz vloge mame v vlogo šefice in obratno.

Kultura in s tem socialne politike, ki podpirajo družine, moderirajo številne vidike ravnovesja dela in družine. V državah z nizkimi dohodki se meje med družino in poklicnim življenjem pogosto brišejo, starši in širša družina najpogosteje skrbijo za varstvo otrok, ponekod pa obstaja veliko tveganje, da otrokom primanjkuje zadostne stimulacije za optimizacijo razvoja za sodoben svet.

Države z visokimi dohodki se zelo razlikujejo glede določb

o starševskem dopustu, ki segajo od zakonsko določenega zakonskega minimuma 12 mesecev ali več porodniškega dopusta, plus starševskega dopusta za enega od staršev (npr.

Finska, Islandija) do neobveznih zahtev (npr. Združene države).

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki znatno zmanjša negativne vplive dela na družine in poveča produktivnost na delovnem mestu, je prilagodljivost delovnega mesta.

Prav tako k zmanjšanju pritiska nad ravnovesjem dela in družine prispeva svoboda odločanja, opora pri nadrejenem in vzajemno razumevanje.

Kratek kviz Ugotovi, kateri tip človeka si, ko pride do postavljanja mej.

Združevalec: Ne poznate meje med delovnim in zasebnim življenjem. Obhaja vas neprijeten občutek, da ves čas delate.

S partnerjem delata skupaj ali pa delata v enaki panogi.

Razdruževalec: Ločite delo od zasebnega življenja. Visoko vrednotite delavno učinkovitost, zato naredite vse, da jo ohranite. Imate tog urnik, ki ne dopušča fleksibilnosti, zato ste dobro organizirani. Težave kažete v zamujanju priložnosti v zasebnem življenju.

Sprejemljivec: Pri vas ni postavljenih prioritet; enkrat je prioriteta delo, drugič družina.

S tem morda včasih pošiljate okolici mešana sporočila, kdaj ste na voljo. Zaradi kompleksnosti organizacije dela ste pogosto utrujeni.

»Nezdružljivost dela in družine je velikokrat odvisna od naše perspektive in pričakovanj, ki jih imamo do sebe.«

Starševski dopust Predstavlja ključno politiko, ki lahko pomaga olajšati ravnotežje med delom in družino, saj delavcem omogoča, da si vzamejo odsotnost z dela in se na tak način prilagodijo rojstvu novega otroka.

Nasveti ravnovesja Ravnovesje med delom in družino je osebna odločitev. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj nasvetov, kako do vzpostavitve ravnovesja.

Ne imejte občutka krivde, saj je ravno krivda eden največjih odpadnikov čustvene energije. Namesto krivde se pri izzivih poslužujte logičnega razmišljanja in usmerite moč v iskanje rešitev. ● Postavite meje – pomagalo vam bo nadzorovati čas in prostor, zaradi česar boste lažje stopili v stik s svojimi čustvi. Postaviti meje ne pomeni, da ste sebični! Meje so sredstvo, s katerim lahko spoštujemo resnične življenjske prioritete! ● Določite svoja pravila – ta naj se nanašajo na vas same, temveč na vaše obnašanje in dejanja, ki ste jih pripravljeni storiti ali spremeniti. ● Bodite prilagodljivi. Čas uči, da se je včasih treba odreči prvotnim ciljem in jih nadomestiti z novimi, ker so se sčasoma pač pojavili drugi, novi izzivi. Če želite biti uspešni tako doma kot na delovnem mestu, si postavite jasne prioritete, saj boste na tak način lažje sledili svojim ciljem.

V službi se je težko ali nemogoče postaviti zase, če ste negotovo zaposleni ali zaskrbljeni zaradi morebitne izgube službe. Zato vam ponujamo raznolike nasvete za grajenje ravnovesja! ● Prepričajte se, da poznate svoje pravice, in opozorite, ko so pričakovanja in zahteve dela prevelika. Vaš vodja in delodajalec morata vedeti, kje so pritiski, da bi se z njimi spopadli. ● Poskusite 'delati pametno, ne dolgo'. To vključuje določanje prednosti – dovolite si določeno količino časa na nalogo – in poskus, da se ne ujamete v manj produktivne dejavnosti, kot so nestrukturirani sestanki. ● Pri delu si vzemite ustrezne odmore. Vzemite si na primer vsaj pol ure za kosilo in pojdite z delovnega mesta, če lahko. Po zakonu ste upravičeni do določenih odmorov med dnevom in delovnim tednom. ● Spremljajte svoj delovni čas v obdobju tednov ali mesecev in ne dni. Tako boste dobili boljšo sliko o ravnotežju med delom in zasebnim življenjem. Upoštevajte tudi ure, preživete v skrbi ali razmišljanju o delu – so dober pokazatelj stresa, povezanega z delom. ● Če je mogoče, ocenite svoje ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem s sodelavci in vodstvenim osebjem. Bolj kot je proces viden, večja je verjetnost, da bo imel učinek. ● Moč pozitivnih potrditev ali pozitivno govorjenje s samim seboj so navodila, ki jih prenesete iz svoje zavesti v svojo podzavest. ● Vizualizirajte svoje spretnosti upravljanja s časom. Slike, ki si jih predstavljate v svojih mislih, takoj vplivajo na vašo podzavest. Zato začnite nase gledati kot na dobro organizirano, učinkovito osebo, ki svojim časom pametno ravna. ● Ukrepajte in pojdite v akcijo, kot ste si zamislili. Osredotočite se na to, kako bosta izgledala vaš dan, vaša prihodnost ter kako si boste razporedili čas.

Drugi del

33

Pravice in ugodnosti študentskih družin Avtorica: Nikolaja Bukovšek Študentske družine so posebna vrsta družin, pri katerih mama oz. oče ali oba še študirata in sta torej šele na poti do materialne samostojnosti in neodvisnosti. Glede na status so študentske družine upravičene do nekaterih pravic, ki jim vsaj delno olajšujejo prepletanje študentskega in starševskega življenja.

Status študentskih družin je od leta 2017 opredeljen v Zakonu o visokem šolstvu (69.a člen).

Tako študentskim staršem pripada dodatno leto izobraževanja na univerzah oziroma fakultetah, izjemni vpis v višji letnik, bivanje pri zasebniku oziroma študentskem domu, dodatna prehrana, štipendi-

ja itn. Mamicam študentkam pripadajo tudi ugodnosti, ki pripadajo vsem mamicam, ne glede na to, ali imajo status študentke ali ne. Te ugodnosti so: otroški dodatek, pomoč za opremo novorojenca in eno leto starševskega dodatka.

Področje študija Dodatno študijsko leto V novo urejenem Zakonu o visokem šolstvu 70. člen določa, da imajo študentke matere in tudi študentje očetje, ki v času študija postanejo starši, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega otroka, kar jim omogoča lažje opravljanje študija.

NOVOST! Zakonodaja je do nedavnega določala, da imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Novo sprejeti Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1) upošteva stisko študentk in študentov, ki se soočajo z izgubo otroka in jim omogoči, da tudi oni v tem težkem obdobju izkoristijo pravico do dodatnega leta statusa.

34

V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka dvakrat ponavlja ali podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti, saj Zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti. Vendar pa je na določenih fakultetah pra-

ksa takšna, da morajo novopečene mamice pravico do dodatnega leta izkoristiti v letu, ki sledi rojstvu otroka. Sledeče se je zato dobro pozanimati na vsaki fakulteti posebej.

Ta pravica pa prav tako ne vpliva na možnost koriščenja ab-

solventskega staža, prepis na drugo fakulteto ali na pravico do rednega ponavljanja letnika. Tako je pravico možno koristiti tudi, če študentka rodi v času, ko koristi absolventski staž. Slednji se tako podaljša za dodatno leto.

Izjemni vpis v višji letnik Pri izjemnem vpisu se iz upravičenih razlogov študentom staršem odobri vpis v višji letnik, četudi niso opravili predpisanih obveznosti (to velja za študente Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici, saj tako določajo njihovi statuti).

Prošnjo za izjemni vpis se skupaj z vso potrebno dokumentacijo ob koncu študijskega leta naslovi na komisijo za študijske zadeve posameznega visokošolskega zavoda ali drug organ, določen s pravili zavoda.

Bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo Študent starš ima možnost podaljšanja bivanja v študentskem domu za eno leto. Poleg tega imajo na področju bivanja študentske družine še nekatere druge ugodnosti. Taka ugodnost so na primer posebni prostori v študentskem domu, ki omogočajo primerno bivanje tako za študenta starša kot tudi za otroka.

V študentski dom so sprejeti pod enakimi pogoji kot drugi študentje, le da imajo na razpolago nekoliko več prostora za bivanje (standard, ki upošteva tudi potrebe otroka), k točkam za sprejem pa se jim prišteje 100 točk. Ena od ugodnosti študentskih družin pa je tudi ta, da lahko ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v študentski dom zaprosi za sprejem, če je bil otrok rojen po določenem roku (prav tako tudi zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine in so se zgodili po tem roku).

Subvencija se lahko dodeli tudi za partnerja študenta z otrokom ter za otroka. Višina subvencije je enaka kot za študente, partnerju pa ni treba izpolniti pogoja oddaljenosti od stalnega prebivališča najmanj 25 km od kraja študija, mora pa biti državljan Republike Slovenije, imeti status študenta in se izobraževati po študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ne sme pa biti v delovnem razmerju ali samozaposlen.

V Rožni dolini v Ljubljani deluje v prostorih Doma 12 tudi vrtec, namenjen otrokom študentov, ki je pod okriljem Viških vrtcev.

S predelavo dveh stanovanjskih enot so pridobili dve igralnici in gibalnico ter ostale potrebne funkcionalne prostore.

Enota Študentski domovi Svetčeva 9 1000 Ljubljana Študentska družina ima tudi možnost subvencioniranega bivanja pri zasebnikih. Postopek za pridobitev pravice do subvencije je enak postopku za pridobitev pravice do bivanja v študentskem domu, subvencija pa se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu.

Višina subvencije v študijskem letu 2021/22 znaša 32,00 € (skupaj z odvedenimi dajatvami po Zakonu o dohodnini pa znaša 21,5 €). Preostali znesek najemnine študent plača sam.

35

Štipendije Državna ali Zoisova štipendija je pravica, vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Študentje starši lahko štipendije prejemajo dalj časa, kar pomeni, da lahko študent starš v primeru ponavljanja letnika štipendijo za isti letnik prejema dvakrat. To vprašanje ureja Zakon o štipendiranju v 87. členu, ki omogoča podaljšanje štipendijskega razmerja in prejemanje štipendije za eno študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva ali drugih upravičenih razlogov (zdravstveni razlogi, izjemne družinske in soci-

alne okoliščine, višja sila). Ta pravica pa velja samo v času, dokler starš prejema starševski dodatek, in ne velja za absolventski staž oziroma dodatni letnik – kar pa pomeni, da lahko študentkam, ki rodijo v zaključnem letniku ali absolventskem letu, štipendijsko razmerje zgolj miruje, kar pomeni, da se štipendija v tem obdobju ne izplačuje.

ma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ne upoštevajo pa se več dohodki staršev.

Pridobitev pravice do državne štipendije lahko študent starš kadarkoli med letom zaprosi z Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na krajevno pristojnem centru za socialno delo ali na portalu e-Uprava.

V primeru državne štipendije: Za študente, ki so poročeni ali živijo v zunajzakonski skupnosti ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka, se pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziro-

Prehrana Subvencionirana študentska prehrana je obrok, ki ga financira Republika Slovenija, in je način podpore študentom v času študija. Glavni namen le-te je, da vsakemu študentu omogoči vsaj en topel obrok na dan. Tudi prehrana pa je izrednega pomena pri vzgajanju in preživljanju otroka.

Vsaka študentska družina je upravičena do 10 dodatnih subvencioniranih obrokov na mesec, če pa ima družina dva otroka, je upravičena do 20 dodatnih subvencioniranih obrokov. Subvenciji se lahko koristita zaporedno, brez vmesne omejitve kot pri ostalih študentih. V pisarnah za študentsko prehrano po vsej Sloveniji lahko študent starš ob predložitvi rojstnega lista otroka pridobi potrdilo o upravičenosti do dodatnih subvencij. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko samo eden od staršev. Otrok mora biti ob koriščenju bonov navzoč, saj je na podlagi zakona prav otrok upravičenec.

Kako do subvencionirane študentske prehrane?

Za vpis v sistem subvencionirane študentske prehrane potrebujete potrdilo o vpisu. Najbolje je, da vpis v sistem opravite takoj, ko se vpišete na izbrano fakulteto, saj se tako izognete nepotrebnemu čakanju v vrsti pred poslovalnicami študentskih servisov. Na točko prinesete tudi rojstni list otroka, saj vam lahko le tako odobrijo dodatne subvencionirane obroke.

Kako do subvencionirane študentske prehrane?

Na portalu Študentske prehrane oddate prvo prijavo za vpis tako, da v obrazec vpišete zahtevane podatke, prepišete številko prijavnice, osebno stopite do najbližje točke SŠP (najdete jih lahko na že prej omenjeni spletni strani) – ne pozabite na številko prijavnice, osebni dokument, potrdilo o vpisu ali indeks za tekoče študijsko leto in telefon.

Upravičenost do študentske prehrane se ne prenaša avtomatsko ob napredovanju v naslednji letnik. Po vpisu v višji letnik se lahko osebno zglasite s potrdilom o vpisu ali indeksom in osebnim dokumentom na eni od točk SŠP, tam pa vam potem podaljšajo upravičenost do subvencije.

Lahko pa to storite tudi v aplikaciji SŠP ali na spletni strani.

36

To lahko storite tako, da v aplikaciji ali na spletni strani v svojem osebnem profilu označite »Dovoli podaljšanje«.

Za študente, ki se prvič vpisujete v sistem SŠP, je še vedno potreben prvi obisk na točki SŠP!

Koriščenje subvencije pa lahko izvedete na več načinov – s pomočjo mobilnega telefona ali brezkontaktne kartice.

V prvem primeru je storitev brezplačna, za koriščenje subvencije s kartico pa morate plačati 15 €.

Več o študentskih bonih si lahko preberete tukaj.

Denarni prejemki Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki otroku zagotavlja, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta. Če se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta starosti. Študent starš

lahko na centru za socialno delo zaprosi za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, a mora najprej pri svojih starših urediti preživnino zase, če je mlajši oziroma mlajša od 26 let, in če partner

družine ni sposoben preživljati.

Prav tako mora prej pri očetu oziroma materi svojega otroka urediti preživnino zanj, če študentska družina ni prijavljena kot dvostarševska.

Pomoč ob rojstvu Je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Od leta 2018 pomoč ob rojstvu pripada vsem staršem in ni vezana na premoženjski cenzus.

ROK ZA ODDAJO VLOGE Pravico uveljavlja samo eden od staršev, in sicer 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

VIŠINA POMOČI OB ROJSTVU Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka v enkratnem znesku 367,15 €.

Pravico uveljavlja ali mati ali oče z Vlogo za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka na centru za socialno delo (o njej bodo odločali po rojstvu otroka).

Starševski dodatek Je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila (študentke, nezaposlene matere).

ROK ZA ODDAJO VLOGE 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da se pridobi pravica z dnem rojstva otroka, torej v celotnem trajanju 365 dni. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se podaljša. Če se pravico uveljavlja kasneje kot v navedenih rokih, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca, ko je vloga vložena.

Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

VIŠINA STARŠEVSKEGA DODATKA Starševski dodatek znaša 421,89 € mesečno, upravičenec pa je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pravico lahko uveljavljate z oddajo Vloge za uveljavitev pravice do starševskega dodatka.

37

Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.

VIŠINA DODATKA ZA NEGO OTROKA Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 107,42 €, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroke z nekaterimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 214,84 €.

Pravico do dodatka za nego otroka uveljavljate z Vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka, ki jo najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Otroški dodatek Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica zanj se uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Od leta 2018 ni več treba vloge oddajati vsako leto, temveč samo prvič, potem pa se pravica podaljša po uradni dolžnosti.

Pravica do prejema otroškega dodatka se lahko uveljavlja na centru za socialno delo, kjer ima upravičenec stalno prebivališče oziroma kjer večina

družinskih članov dejansko prebiva, če je posameznikovo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih.

Pravico uveljavljate s splošno vlogo za Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Elektronsko vlogo lahko oddate na portalu e-Uprava.

otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, preneha pa s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji.

KDO JE UPRAVIČEN DO OTROŠKEGA DODATKA?

VIŠINA OTROŠKEGA DODATKA

Pravica do otroškega dodatka lahko pripada enemu od staršev oziroma drugi osebi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji.

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki od 1. 1. 2018 ni več določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve.

ROK ZA ODDAJO VLOGE Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem

38

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 66. členu določa, da lahko uveljavite pravico do povišanja otroškega dodatka, v kolikor vaš otrok ni v vrtcu. Tako se znesek otroškega dodatka poveča za 20 %. Pravico lahko uveljavljate na pristojnem centru za socialno delo.

VIŠINA OTROŠKEGA DOHODKA V € GLEDE NA DOHODKOVNI RAZRED ZA OTROKA DO KONCA OSNOVNE ŠOLE ALI DO 18. LETA Dohodkovni razred

Povprečni mesečni dohodek za osebo (v €)

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1

do 200,78

122,79

135,06

147,35

2

od 200,79 do 334,64

104,98

116,05

127,05

3

od 334,65 do 401,58

80,01

89,43

98,81

4

od 401,59 do 468,50

63,11

72,00

81,07

5

od 468,51 do 591,22

51,60

60,22

68,78

32,70

40,92

49,10

od 591,23 do

6

713,91

7

od 713,92 do 914,71

24,53

32,70

40,92

8

od 914,72 do 1.104,33

21,36

29,54

37,71

Velja za vse vloge vložene od 1. 2. 2022 (priznanje pravice s 1. 3. 2022).

VIŠINA OTROŠKEGA DOHODKA V € GLEDE MA DOHODKOVNI RAZRED ZA OTROKA DO KONCA SREDNJE ŠOLE, VENDAR NAJDLJE DO 18. LETA Dohodkovni razred

Povprečni mesečni dohodek za osebo (v €)

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1

do 200,78

122,79

135,06

147,35

2

od 200,79 do 334,64

104,98

116,05

127,05

3

od 334,65 do 401,58

80,01

89,43

98,81

4

od 401,59 do 468,50

63,11

72,00

81,07

5

od 468,51 do 591,22

51,60

60,22

68,78

32,70

40,92

49,10

6

od 591,23 do 713,91

7

od 713,92 do 914,71

24,53

39,14

53,33

8

od 914,72 do 1.104,33

21,36

32,76

42,85

Velja za vse vloge vložene od 1. 2. 2022 (priznanje pravice s 1. 3. 2022).

NOVOST! S 5. majem novo sprejeti Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1) prinaša prve zakonske spremembe! Pri izračunu upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanja plačila vrtca se do višine minimalne plače več ne upoštevajo dohodki iz kadrovskih štipendij in študentskega dela 39

IZJEMNA VIŠINA Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30-% povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.

Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok

po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje. Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.

Več si lahko preberete na povezavi.

Več o ostalih pravicah ob rojstvu otrok si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Denarna socialna pomoč Vsak starš študent lahko na centru za socialno delo zaprosi tudi za denarno socialno pomoč, ki je urejena v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

KDO JE UPRAVIČEN DO DENARNE SOCIALNE POMOČI? Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija. Ker so študente do 26. leta starosti v času študija (ko imajo status študenta) skladno z zakonom dolžni preživljati starši, si morate najprej urediti preživnino s strani staršev, šele nato lahko zaprosite za denarno socialno pomoč.

VIŠINA DENARNE SOCIALNE POMOČI Višina je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni ipd.).

Dodeli se za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.

Več o denarni socialni pomoči si lahko preberete na povezavi.

Znižano plačilo vrtca Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna. Starši lahko vlogo za znižano plačilo vrtca oddajo na pristojni center za socialno delo v mesecu pred vključitvijo otroka v vrtec. Pravica se prizna od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in se podeli za obdobje enega leta.

40

VIŠINA PLAČILA VRTCA Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo in se določi v odstotku od cene programa za vrtec in na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred.

Višina plačila se z odločbo določi kot odstotek, ki ga plačajo starši od cene programa, v katerega je otrok vključen. Starši z najnižjimi dohodki so plačila oproščeni, starši z najvišjimi dohodki pa plačajo 77 % cene programa. Za čas odsotnosti otroka iz vrtca se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil.

Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca (in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji), vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici (77 %).

DOHODKOVNI RAZRED

POVPREČNI MESEČNI DOHODEK ZA OSEBO (V €)

PLAČILO STARŠEV (plačilo staršev v % od cene programa)

1

do 191,40

0%

2

od 191,41 do 319,01

10 %

3

od 319,02 do 382,82

20 %

4

od 382,83 do 446,62

30 %

5

od 446,63 do 563,60

35 %

6

od 563,61 do 680,56

43 %

7

od 680,57 do 871,98

53 %

8

od 871,99 do 1.052,75

66 %

9

od 1.052,76

77 %

Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem.

Center za socialno delo lahko v izjemnih primerih, kjer bi plačilo programa vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, določi nižje plačilo za vrtec. Pri tem morajo biti posebej opredeljeni razlogi za neugoden socialni in materialni položaj osebe, na katere oseba ne more vplivati, jih pa je ob strokovni pomoči centra za socialno delo pripravljena začeti odpravljati v dogovorjenem roku in na dogovorjen način.

Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev najdete na portalu e-Uprava.

Vlogo je treba oddati le prvič, nato pa centri za socialno delo pravico podaljšujejo po uradni dolžnosti.

Več si lahko preberete tukaj.

41

Preživnina Družinski zakonik določa preživninsko obvezo, ki izhaja iz starševske pravice in zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta. Če pa se otrok redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta. Če starši ne živijo ali v prihodnje ne bodo več živeli skupaj, to je ob razvezi zakonske ali partnerske zveze, razpadu zunajzakonske skupnosti ali nesklenjene partnerske zveze, se morajo sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok ter o določitvi stikov in preživnine. Za to je pristojno sodišče po uradni dolžnosti in je dolžno paziti na interese mladoletnega otroka glede višine in ustreznosti preživljanja mladoletnega otroka in s tem preživnine.

Leto pokojninske dobe Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se obvezno pokojninsko in invalidsko zavarujejo osebe, ki prejemajo starševski dodatek. Starševski dodatek je pravica, ki pripada 365 dni po otrokovem rojstvu – tako se osebi prizna največ leto pokojninske dobe.

Če starš ob tem dela prek študentskega servisa, lahko na študentski servis prinese potrdilo, da je pokojninsko in invalidsko že zavarovan na drugi podlagi. Študentski servis mu nato ne bo odvedel 15,5 % od študentskega dela za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Dohodninska olajšava Starši lahko za svojega otroka uveljavljajo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Za celo leto lahko otroka uveljavlja le eden od staršev. Lahko pa sorazmeren delež leta otroka uveljavljata oba starša (npr. oče od januarja do junija, mama pa od julija do decembra). Če se starša ne moreta sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica) za skupni čas uveljavljanja.

Vloga se odda preko portala eDavki.

Finančna in druga pomoč Študentske družine se lahko obrnejo tudi na različna društva, humanitarne organizacije, fundacije ter zavode, ki imajo v sklopu svojih programov na voljo tudi pomoč zanje. Prav tako pa je vredno preveriti, kakšne ugodnosti vam ponuja občina, v kateri prebivate.

42

Fundacija Študentski tolar Fundacija Študentski tolar pomaga študentskim družinam, ki so trenutno v socialni stiski, v obliki enkratne denarne pomoči. Na ta način jim želijo pomagati in prispevati k vzpostavitvi enakih možnosti pri dostopnosti visokošolskega ali višješolskega izobraževanja.

Pogoj za pridobitev denarne pomoči za študentske družine je, da je najmanj en starš študent, ki ima status na kateremkoli visokošolskem ali višješolskem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in ni v rednem delovnem razmerju.

VIŠINA DENARNE POMOČI Študentska družina lahko, če izpolnjuje pogoje, pridobi enkratno denarno pomoč v znesku 400 €.

POZOR:

Na razpis se ne moreta ločeno prijaviti mati študentka in oče študent istega otroka.

Več o denarni pomoči za študentske družine na spletni strani Fundacije Študentski tolar.

Občinska pomoč – enkratna denarna ali materialna pomoč za novorojenca Enkratna denarna pomoč občine novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovijo dodatna denarna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

ROK ZA ODDAJO VLOGE

Rok je odvisen od občine (v večini primerov do 3. meseca od rojstva otroka).

VIŠINA DENARNE POMOČI

Znesek enkratne denarne pomoči določi občina.

Kam po dodatne informacije?

Izrednega pomena je obveščanje študentskih družin o njihovih pravicah in ugodnostih. V nadaljevanju najdete še nekaj besed o tem, kam po dodatne informacije in pomoč.

Klub študentskih družin Slovenije združuje študente, ki imajo v času študija otroke. Ob prijetnem druženju si prizadevajo za urejen pravni status ter socialno in ekonomsko varnost družine. S pomočjo sponzorjev in donatorjev organizirajo izlete, likovne delavnice, pustno in novoletno prireditev, sankanje, večer za mamice, praznovanje materinskega dne, subvencionirano letovanje … Študentska mama je blog, ki ga upravlja Helena, mamica in študentka. Na blogu najdete koristne pravne informacije za mame študentke, očete in študentske družine. Prav tako pa lahko preberete veliko o našem načinu usklajevanja študija in materinstva, mladih družinah, poroki in študentskem načinu življenja.

Zavod Študentska svetovalnica med različnimi vrstami svetovanja nudi tudi svetovanje za študentske družine. Eden izmed njihovih projektov je tudi Študentska hiša SRCe, ki deluje kot varna hiša za študente.

43

Klub študentskih in dijaških družin Maribor, ki deluje pod okriljem ŠOU Maribor, s projekti skrbi za starše dijake in študente v Mariboru. Klub je bil ustanovljen z namenom združevanja vseh študentov in dijakov, ki pričakujejo otroka ali ki že imajo otroka. Zagotavljajo jim vse potrebne informacije glede pravic, ki jim pripadajo tako v funkciji študenta/dijaka kot v funkciji starša. Omogočajo jim športne, kulturne, humanitarne in izobraževalne dejavnosti, ki se jih lahko udeleži vsak član. Njihovo poslanstvo je, da povezujejo vse študentske in dijaške družine v klub, ki jim nudi oporo in pomoč, poleg tega pa želijo spodbuditi čim več javnega opozarjanja na težave in probleme študentskih družin ter jih tudi čim uspešneje reševati.

Lokalni centri za socialno delo urejajo otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo itd. Informacije pridobite na njihovih spletnih straneh.

Karitas na osnovi ugotovljenega stanja in v sodelovanju z drugimi socialnimi službami družinam pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti, občasno pa tudi pri plačilu osnovnih položnic. Pomaga tudi s pravno pomočjo in urejanjem pravic, kot so osnovno zavarovanje, varstveni dodatek in izredne pomoči. Več informacij najdete na njihovi spletni strani, študentske družine pa se lahko obrnejo tudi na posebno telefonsko številko 01/300-59-60.

Kako do stanovanja?

Avtorica: Maša Gasar

Stanovanjski kredit Ko se odločimo za najem stanovanjskega kredita, je običajno prvo vprašanje, ki nas doleti: »Ali imate redno zaposlitev, torej redni finančni priliv?« Kot mlademu prosilcu za kredit lahko to predstavlja velik problem, saj v današnjem času službe ne dobimo ponujene na pladnju. Tako večina mladih ali še študira, dela prek študentskega servisa ali pa je na

44

zavodu za zaposlovanje. Pogoji za odobritev kredita so: • redna zaposlitev oz. zagotavljanje rednega denarnega priliva, • potrdilo o zadnjih treh plačah prosilca kredita (uradno potrdilo neto plače, ožigosano s strani delodajalca). Če je posameznik zaposlen za določen čas, prav tako lahko dobi kredit. V tem primeru se

poleg primarnega zavarovanja – zastava nepremičnine – zagotovi še drugo primerno zavarovanje, t. i. sekundarno zavarovanje, ki ga predstavlja zavarovanje s kreditno sposobnim porokom, ki se zaveže, da bo odplačeval kredit, če ga ne bi mogel poravnati najemnik kredita.

Neprofitna stanovanja, neprofitna najemnina in subvencija za neprofitno najemnino Subvencija je denarna pomoč ali podpora, ki je v nasprotju s kreditom ni treba vračati. Subvencije za stanovanjske kredite ureja Stanovanjski sklad RS, dajejo pa jih občine ali država.

Z neprofitnimi stanovanji država pomaga socialno ogroženim državljanom, tako da prek občin ter stanovanjskih

skladov oddaja stanovanja za najemnino, ki se ne ravna po tržnih načelih in pri kateri je treba pokriti samo stroške stanovanja. Neprofitno stanovanje lahko dobijo tisti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Ti pogoji so nizki prihodki, majhno premoženjsko stanje in slabe bivalne razmere.

najemnino. Ta lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine in traja eno leto, po poteku mora najemnik ponovno vložiti vlogo, če želi tako najemnino ohraniti, če se okoliščine niso spremenile.

Za tiste, za katere je tudi ta najemnina previsoka, občine subvencionirajo neprofitno

Subvencija za prvo reševanje stanovanjskega problema za mlade pare in družine: 1. Prosilec mora biti državljan Republike Slovenije ali državljan drugih držav članic EU, ki ima dovoljenje za stalno bivanje v RS. 2. Do subvencije je upravičena mlada družina, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj ne dopolni starosti 28 let.

3. Subvencija pripada mladi družini največ osem let, pri čemer se status mlade družine ugotavlja le ob prvi dodelitvi subvencije, število članov mlade družine in zgornja meja dohodka mlade družine pa enkrat letno pred dodelitvijo vsakokratne subvencije.

45

Projekti Zveze ŠKIS in študentskih klubov Avtorica: Nikolaja Bukovšek

Zveza ŠKIS: Škisova štorklja Zveza ŠKIS vsako leto organizira projekt Škisova štorklja, ki je namenjen študentskim družinam. Sestavljen je iz nagradnega natečaja in brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke ter izobraževalnih delavnic za starše. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani Zveze ŠKIS.

Nekateri študentski klubi študentskim družinam omogočajo več oblik pomoči, kot so denarna pomoč, boni za nakup otroške opreme, oblačila in obutev. Več informacij lahko poiščete na spletni strani lokalnega študentskega kluba, nekaj projektov pa je navedenih v nadaljevanju.

Študentski klub GROŠ: Groševe mamice in očki Študentski klub GROŠ tudi v letu 2022 že tradicionalno organizira projekt Groševe mamice in očki.

V sklopu le-tega desetim mladim študentskim družinam podelijo bone za otroško trgovino Baby Center in trgovino DM v Grosupljem, in sicer v skupni vrednosti 100 €, dodajo pa tudi nekaj praktičnih daril. Na razpis se lahko prijavi mamica ali očka z veljavnim statusom študenta in potrjenim članstvom v Študentskem klubu GROŠ za tekoče študijsko leto (članstvo je treba podaljšati vsako leto). S projektom želijo s finančnega vidika mladim družinicam vsaj malo olajšati obdobje starševstva. Razpis uradno traja od 8. do 21. marca 2022 in se zaključi s podelitvijo bonov in praktičnih darilc v prostorih Študentskega kluba GROŠ. Točne informacije prijavljeni starši prejmejo po elektronski pošti.

Več informacij o razpisu lahko najdete na spletni strani Študentskega kluba GROŠ.

→ 46

https://www.klub-gros.com/razpis-za-projekt-groseve-mamice-in-ocki-2022/

Društvo novomeških študentov: DNŠtorklja Društvo novomeških študentov je v letu 2021 obudil projekt s socialno vsebino, ki ga organizirajo za mlade družine in njihove najmlajše bodoče člane – DNŠtorklja. V sklopu projekta razpišejo natečaj za risbice in druge likovne izdelke, ki jih lahko ustvarijo malčki. V

letu 2022 je bil natečaj objavljen 25. 3. 2022 in je potekal do 18. aprila, konec meseca pa so naredili virtualno razstavo likovnih izdelkov ter sodelujočim razdelili nagrade. Tematika letošnjega natečaja je bila »Praznovanje rojstnega dne«, s čimer so (skupaj z malčki) obe-

ležili 30-letnico, ki jo društvo praznuje v letošnjem letu.

Več informacij o natečaju lahko najdete na spletni strani Društva novomeških študentov.

→

https://www.drustvo-dns.si/

Notranjski študentski klub: NŠK Malčki Tudi Notranjski študentski klub je v letu 2022 pripravil projekt NŠK Malčki – projekt z dobrodelno in socialno noto, kjer s pomočjo različnih izdelkov, bonov in praktičnih daril pomagajo mladim študentskim družinam. V kolikor ste družinica, kjer ima vsaj eden od staršev veljaven status študenta in potrjeno članstvo v NŠK za tekoče študijsko leto (članstvo je treba podaljšati vsako leto), vas lepo vabijo, da se prijavite na razpis, ki ga objavijo vsako leto. Razpis je v tem letu trajal od 21. marca do vključno 11. aprila 2022, ko so se prijave zaprle. Po pregledu prejete dokumentacije so vse pozitivno ocenjene vloge prejele darilo, ki so ga dostavili na dom. Točne informacije prijavljeni starši prejmejo po elektronski pošti.

Več informacij o razpisu lahko najdete na spletni strani Notranjskega študentskega kluba.

→ https://www.nsk-klub.si/aktualno

Klub goriških študentov: Mlade KGŠ družine Tudi ma Klubu goriških študentov v sklopu razpisa ŠKISOVA ŠTORKLJA organizirajo projekt MLADE KGŠ DRUŽINE. Glavni cilj projekta je pomoč mladim študentskim družinam, za katere pripravijo praktične pakete v pomoč študentom na začetku starševske poti. Če ima družina več kot enega otroka, se lahko prijavita oba. Za vsakega prijavljenega otroka družina dobi po en paket.

Informacije o razpisu lahko najdete na njihovi spletni strani.

→ https://www.kgs.si/