Kako prijeten je vetrič z gora ob poletni vročini in kako neusmiljeni viharji, ki podirajo vse pred seboj. Kako osvežujoča je kopel v mirni in čisti reki in s kakšno rušilno močjo uničuje ob poplavah. Kako prijetno je predajanje telesa sončnim žarkom in kako neusmiljeno presušijo žejno zemljo. Kako prijetno je smučanje po sveže zasneženi strmini in kako kruta je smrt pod plazom. Kako čudoviti so kristalčki ledu v prosojni svetlobi in kako neusmiljeni morijo komaj začetno pomladno brstenje. (M. Trontelj, 1997)
Vreme je eden najpomembnejših dejavnikov, ki oblikuje trenutno človekovo razpoloženje in naravnanost v odnosu do sveta. Tudi kolo zgodovine se je zaradi nekaterih vremenskih dogodkov predvsem v času vojn obrnilo v drugo smer. Bolj kot vojne pa so bile letine tiste, ki so krojile preživetje ljudi. Letine, ki so bile odvisne od vremena, so posredno vplivale tudi na gospodarstvo. Podnebne razmere na Gorenjskem so raznolike zaradi številnih gorskih grebenov, dolin in drugih reliefnih značilnosti. Razpon sega od značilnega kotlinskega podnebja osrednje Slovenije do ostrega podnebja naših najvišjih vrhov. S klimatsko raznolikostjo sta povezani tudi naša kulturna krajina in kulturna dediščina. Pestrost gorenjske nepremične kulturne dediščine, ki jo hranimo v muzejih, in pisni viri nam pripovedujejo zgodbo o doživljanju vremenskih dogajanj v preteklih stoletjih. Gradivo Agencije Republike Slovenije za okolje pa nas popelje od druge polovice 19. stoletja, ko so gorenjski duhovniki in izobraženci začeli načrtno opazovati vreme, do današnjih dni.
Grški zdravnik Hipokrat
Šiba božja
(460-377 pred Kr.) je v zdravstveni klimatologiji nazorno opisoval različna vremenska dogajanja, ki vplivajo na človekovo zdravje.
V srednjem veku vremenskih pojavov niso pripisovali naravnim zakonitostim, zato jih niso posebej raziskovali. V kronikah samostanov, mest in gradov so se ohranili redki vremenski zapiski. Veljalo je, da so grešni ljudje krivi za »božjo jezo«. Zato Bog kaznuje vse in na zemljo pošilja »šibo božjo« v obliki neurij in toče.
Grški filozof Aristotel (384-322 pr. Kr.) je napisal prvo obširno delo o vremenu z naslovom Meteorologija. Vremenoslovje je imenoval vse, kar lebdi nad zemeljskim površjem.
Grški koledar Grki so po letu 100 po Kristusu poznali atmosferske koledarje. To so bile kamnite tablice z vklesanimi meteorološki podatki. Grki so menili, da se vreme v določenih obdobjih ponavlja.
Čarovnice in vreme Posebno v 17. stoletju so bile gospodarske razmere v slovenskih deželah zaradi inflacije, novih davkov in velikih stroškov za vojsko zelo slabe. Pri ljudeh so povečale agresivnost in strahove. Naraslo je števil čarovniških procesov, povodi zanje pa so bili nemalokrat neurja in toča.
Stoletni koledar Perun - bog sonca Slovani so častili številne bogove. Bog Perun jim je predstavljal sonce. Bili so poljedelci, zato so zavzeto opazovali vreme. Astrometeorolog v 17. stoletju (Narodni muzej Slovenije)
Vreme je bilo izredno pomembno za poljedelstvo. Zato so se v stoletjih izoblikovala pravila za napovedovanje vremena, ki so bila pomembna za delo na polju. V 18. stoletju so v nemških deželah izdajali stoletne koledarje z zapisanimi in preverjenimi pravili za poljedelska opravila.
Kmečke pratike Zapisi v kmečkih pratikah dokazujejo višji nivo znanja o vremenu. V njih je vreme za določen dan napovedano z določenim znakom. Na Slovenskem so bile kmečke pratike zelo priljubljene.
(Gorenjski muzej)
(Gorenjski muzej)
.(Gorenjski muzej)
(Gorenjski muzej)
(razglednici pred prvo svetovno vojno, zbirka Gorenjskega muzeja)
Začetki cerkve sv. Lovrenca na Gori segajo v 12. stoletje. Sem so romarji prihajali še po prvi svetovni vojni. Da je bila cerkev res romarska, dokazuje tudi zidana prižnica pred vhodom v cerkev. (foto: J. Justin)
(Posredoval: B. Knific)
(Gorenjski muzej)
(Gorenjski muzej)
(Gorenjski muzej) V dvajsetih letih 19. stoletja je nastajal Franciscejski kataster. Iz opisov gorenjskih katastrskih občin razberemo, da so bila poljedeljska opravila odvisna vremena. Tako je jesenska setev pšenice lahko trajala od sredine septembra do konca oktobra. v juliju so poželi, vendar se je žetev lahko zavlekla do začetka avgusta. Spomladanska setev se je pri ugodnem vremenu začela že konec marca, običajno pa so spomladanska žita sejali v aprilu. (Šenčur, pred prvo svetovno vojno, Gorenjski muzej)
Na Valvasorjevi upodobitvi gorenjske noše iz 17. stoletja imajo moški na glavi širokokrajne klobuke.
Pogled na Naklo (Gorenjski muzej).
Kranj ob koncu 19. stoletja (Lesorez, Gorenjski muzej)
Katarina Reš s sinom Dragom v deževnem Kranju v tridesetih letih 20. stoletja. (Gorenjski muzej) Nadvse zanimiva je ateljejska fotografija deklice iz Kranja, ki drži v roki senčnik. Posnetek je nastal pred prvo svetovno vojno. (Gorenjski muzej)
Razglednica z začetka 20. stoletja nam dokumentira uporabo kučme pri sankanju na Ljubelju. (Gorenjski muzej).
Foto H.Rant
Uporaba sončnikov nam dokumentirata stara razglednica z Bleda in lesorez Vintgarja s konca 19. stoletja. (Gorenjski muzej)
Muf, v katerem ima gospa roki, je v obliki valja krojen oblačilni dodatek, ki so ga izdelali iz blaga ali krzna. Namenjen je bil gretju rok v mrzlem vremenu. Izdelovali so ga že v 19. stoletju, zelo priljubljen pa je bil med obema vojnama. Lahko je bil na vrvici, ki je nameščena prek vratu, muf držala v višini pasu. (Gorenjski muzej)
Riklijeva zračna hišica ob koncu 19. stoletja (Gorenjski muzej)
Pogled na blejsko kopališče ob koncu 19. stoletja (Gorenjski muzej)
Kranjska Gora Mojstrana Planina pod Golico Jesenice Podljubelj Sv. Ana pod Ljubeljem
Kredarica
Mrzli Studenec
Bled
Trži~ Radovljica
Srednja vas pri Bohinju
Jezerski Vrh
Zgornje Jezersko
Kamniška Bistrica Preddvor Kokra Primskovo
Bohinjska Bistrica
Zgornja Besnica Kranj Sorica
Železniki
Komenda Škofja Loka
Leskovica Trata
Kamnik
Morav~e
Topol pri Medvodah
Žiri
Seznam postaj v času Avstro-Ogrske do maja 1918 (ARSO)
Meteorološka postaja Kredarica okoli leta 1950 (ARSO)
Lekarnar Edvard Šavnik je v sedemdesetih letih 19. stoletja opazoval vreme. Na fotografiji je s svojo družino. (Gorenjski muzej)
Meteorološka postaja Ljubelj pri predoru iz leta 1965 (ARSO)
Meteorološka postaja Rovtarica leta 1965 (ARSO)
Na Ljubelju so z meteorološkimi meritvami začeli decembra 1893, ko so kraj še imenovali St.Ann/Loiblpaß. Meritve so potekale pri lovskem dvorcu barona Borna. Z meritvami je začel Josef Gruber, po poklicu je bil lovski nadzornik. Meritve so tu potekale do druge svetovne vojne. Kasneje, v obdobju od maja 1964 do februarja 1970, je bila v bližini ponovno postavljena meteorološka postaja na zahtevo Cestnega podjetja Kranj. Istočasno so leta 1893 postavili meteorološko postajo v Podljubelju, pri takratni šoli, postajo so imenovali Sv. Ana na Plazu. Tu je bil prvi meteorološki opazovalec učitelj Lukas Albrecht. S krajšimi prekinitvami so tu meritve potekale do konca marca 1941; od januarja 1948 do danes pa potekajo neprekinjeno. Marija Polajnar je bila dolgoletna meteorološka opazovalka, od julija 1966 do konca aprila 2007, danes meritve vrši Marija Valjavec.
Meteorološka postaja Davča iz leta 1978 (ARSO)
Meteorološki opazovalec Jurij Fenz na postaji Planina pod Golico leta 1955. (ARSO)
Maksimalni termometer
je naprava starejše izdelave, s katero so določali najvišjo (maksimalno) dnevno temperaturo zraka. Termometer je napolnjen z živim srebrom, v rezervoarju pa ima pritrjeno stekleno palčico, ki sega v kapilaro nad rezervoarjem. Pri porastu temperature živo srebro prehaja skozi zožen prehod v kapilaro, pri padcu temperature pa se ne more vrniti skozi prehod nazaj v rezervoar in nam tako prikazuje najvišjo temperaturo. Pred novo meritvijo termometer stresamo, da živo srebro iz kapilare prisilno vrnemo v rezervoar (podobno kot pri termometru za merjenje telesne temperature). Enako delujejo maksimalni termometri, ki jih uporabljamo še danes. Nameščeni so tudi v meteoroloških hišicah. (ARSO)
Minimalni termometer (izdelan 1930, avtor Fr. P. Zajc) so uporabljali za merjenje najnižje (minimalne) dnevne temperature zraka. Napolnjen je s čistim alkoholom. V alkoholu, v kapilari, je majhen plavač. Pri padcu temperature zraka se alkohol skrči, meniskus alkohola se dotakne desnega konca plavača in ga povleče k nižjim temperaturam. Ko temperatura poraste, se alkohol širi, plavač pa ostane na mestu in s svojim desnim koncem označuje na skali najnižje stanje temperature. Meniskus alkohola prikazuje vedno trenutno stanje temperature. Minimalni termometri, ki jih danes uporabljamo na meteoroloških postajah, delujejo enako.
Sixov termometer
– kombiniran termometer (maksimalni – minimalni termometer). Na posameznih meteoroloških postajah so ga uporabljali pred drugo svetovno vojno, po vojni pa so ga zamenjali drugi, natančnejši termometri. S sixovim termometrom smo merili trenutno temperaturo zraka ter najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo zraka. (ARSO)
Pluviograf ali ombrograf je registrirni instrument,
ki zapisuje množino in čas trajanja tekočih padavin. Kadar dežuje, teče voda iz lovilnega cilindra po dovodni cevi in polni posodo s plavačem. Pri tem se plavač dviga in kazalec s svojim peresom piše po traku krivuljo. Strmina krivulje kaže jakost padavin. Čim bolj strma je krivulja, večja je intenzivnost padavin. Odčitamo še čas, kdaj so padale padavine, in njihovo količino. Papirnat trak je nameščen na valju z vgrajenim urnim mehanizmom. Pluviograf brez grelne naprave običajno namestimo na opazovalno mesto konec marca in umaknemo z začetkom novembra zaradi zmrzali. Na klasičnih meteoroloških postajah podobne pluviografe uporabljamo še danes. Predstavljeni pluviograf Ganser je bil izdelan na Dunaju leta 1930 in je na meteorološki postaji deloval do leta 1989. (ARSO)
Evaporimeter je naprava, s katero merimo izhlapevanje vode. Izdelan je na principu tehtnice – na eni strani je posoda z vodo, na drugi utežni kazalec, ki je v ravnotežju s posodo. Posoda je medeninasta, površina njene odprtine pa je 250 cm2. Vrh kazalca se pomika vzdolž ukrivljene skale, ki kaže izhlapelo vodo v mm. Manjše črtice kažejo parne desetnike milimetra. Wildov evaporimeter je bil nameščen v posebni meteorološki hišici, kjer ni bilo instrumentov za merjenje temperature in vlažnosti zraka. V posodo so nalili vodo in dnevno odčitali vrednost izhlapele vode, ki jo je kazal kazalec. Na meteoroloških postajah tega instrumenta ne uporabljajo več.(ARSO) Aneroid je eden od instrumentov za merjenje zračnega tlaka in višine v planinah, letalih, balonih ... Uporabljali smo ga pri terenskih delih ali kot pomožni instrument na meteoroloških postajah. Glavni del aneroida je zaprta doza iz valovite pločevine. Iz nje je zrak popolnoma ali delno izsesan, notri pa je nameščen močan sistem vzmeti, ki se upirajo sili zračnega tlaka in preprečujejo, da bi se doza sploščila. Doza je lahko narejena iz zlitine bakra in berilija, ki je dovolj odporna, da nadomesti sistem vzmeti. Sprememba zračnega tlaka povzroči pomik valovite površine aneroidne doze, ki se prek sistema ročic prenaša na kazalec na barometrski skali. (ARSO) Higrograf
meri vlažnost zraka oziroma relativno vlago v odstotkih z izkoriščanjem lastnosti las. Lasje se namreč pri visoki relativni vlagi podaljšajo, pri nizki pa skrčijo. Lasni snop je nameščen na kovinskem okvirju v navpičnem položaju in razpet med dvema držaloma. V sredini lasnega snopa je pritrjena kljukica, ki je povezana s prenosno ročico in peresom. Ko se vlažnost poveča, se lasje raztegnejo in povesijo, pero pa se na skali traku dvigne k višjim vrednostim relativne vlage. Trak je nameščen na valju, ki ima urni mehanizem, da se vrti in pero izrisuje vrednosti. Podobne registrirne aparate na klasičnih meteoroloških postajah uporabljajo še danes. (ARSO, Gozdarski inštitut Slovenije)
In some parishes Saint Mark’s processions still take place in April. In the past, they were held among the meadows and fields, while during the litanies of all saints people asked for protection against natural catastrophes, for good weather and a rich harvest. The belief in the power of blessed greenery and holy water, which are thought to prevent weather calamities, has also been preserved.
In past centuries, life on Earth was strongly shaped by wars and harvests, which were often – the latter almost always – dependent on the weather. In 1816 Janez Ovin, a citizen of Kranj, wrote in his chronicle that the year was a cold and wet one. Hunger broke out in the town. It was difficult to bring in grain along the River Sava because the water was so high. The price of grain increased, as did the price of wine. The priest Blaž Blaznik, who wrote descriptions of the weather in Carniola and in 1822 moved to Naklo, said that in the spring of 1816 the snow took a long time to melt. The grain stored for winter froze. The harvest was bad. Snow fell in early November, but then in January it was so warm that people walked around barefoot. In April it snowed again, so the trees did not even begin to turn green for the 1st of May. There was a great deal of hardship because of the shortage of food. People made pap out of bran; they ground up corn cobs, mixed them with bran and a little flour, and made bread from the mixture. The cooking of Rumford’s soup was organised for the poorest. Livestock also went hungry. In May and June the weather was pleasant, but there were “unprecedented food shortages. Some people have absolutely nothing, apart from milk, nettles and thistles,” wrote Blaznik. In the summer, the price of grain fell because the new crop in the local fields was good. “In the early morning, Gorenjska has coolish, almost cold air because it lies high up and there are snow covered mountains directly above it,” wrote Janez Vajkard Valvasor in his Glory of the Duchy of Carniola in the second half of the 17th century. He went on to say that during the day it was pleasantly warm in the region. But rain and hail were rather frequent and, together with the winds from the mountains, cooled the air thoroughly. “And often it rains two, three or even four times a day, especially in Gorenjska, below the snowy mountains, there you cannot know whether it will be dry or wet for even two or three hours. But it is not wet every day, sometimes eight days or a fortnight go by without a drop of rain,” wrote Valvasor. Cold days in Gorenjska were much more frequent than in Dolenjska or Primorska. And there was more snow, which is why sledges were used. Its climatic diversity makes Gorenjska particularly attractive. Along with the beautiful countryside this enabled the region to develop tourism from the mid-19th century onwards. In Bled, Arnold Rikli from Switzerland initiated spa tourism. The mild climate was also the primary reason for the development of other spas, such as Jezersko, Golnik, Mojstrana and the villages below Mount Stol. Clean air, no aggravating weather conditions and sufficient sunlight are the characteristics of Gorenjska’s health-inducing climate. Through the stories of objects and historical sources this exhibition talks about how the weather has affected the life of the people of Gorenjska. Together with the Slovenian Environment Agency, we also present the beginnings of systematic weather observations in the 1870s. In the past, our ancestors prayed to the saints for fine weather and a good harvest.
In the second half of the 19th century it was not unusual for people to go without an umbrella in the rain. Both men and women would protect themselves with wide brimmed hats or sheets. An interesting description from Dolina near Tržič says: “A hat was a real roof, under which a person could be safe from rain, as well as from the hot sunshine. That is what the hat was created for. It was as hard as a horn and made of wool and tree sap.” People in towns kept up with changes in clothing faster than in rural areas, where they were more tied to tradition. Townspeople had to adhere to numerous unwritten rules that dictated the choice of clothing and styles of dress. Their wealth allowed them to have a number of articles of clothing, footwear and accessories for all weather conditions. Women protected themselves from the sun with parasols; in the rain, they carried umbrellas. On hot, sunny days men wore straw hats and in the winter they sometimes put on a knitted or fur hat. In 1848, the Central Institute of Meteorology and Geomagnetism was founded in Vienna, which used unified criteria for maintaining a meteorological network in the Austrian empire. The first original reports on temperatures, pressure and humidity appeared. In 1891 the natural scientist and meteorologist Ferdinand Seidl wrote a text on climatology entitled The Climate of Carniola. In his topographical description he also listed Carniolan meteorological stations and their observers. Between 1872 and 1873 the temperature and precipitation in Kranjska Gora were measured by the priest Blaž Artel. In Jesenice in the 1890s this job was carried out by the priest Blaž Bizjak. Between 1871 and 1874 in Bohinjska Bistrica the precipitation was monitored by the priest Janez Mesar. The meteorologist in Bled – the jewel of Gorenjska – was Count Camillo Aichenburg, who observed the weather between 1876 and 1881. Between September and December of 1852, the priest Adalbert Aichholzer measured the temperature and observed precipitation in Zgornje Bitnje. Between 1871 and 1873 in Sveta Katarina above Tržič this work was carried out by the priest Janez Kršič. In the 1860s weather observations in Kranj were carried out by the grammar school teacher Mihael Wurner, whose work was continued by the pharmacist Karel Šavnik. In Kamnik the Franciscan monks performed this task between 1871 and 1881. In the late 19th century there were 29 stations measuring and observing weather in Gorenjska, whilst between 1918 and 1940, 56 such stations were active for varying lengths of time. In 2013, there are 39 meteorological stations in the region, of which three are main stations or stations of the first order, at which professional observers are employed: Kredarica, Rateče and Jože Pučnik Airport. At 34 stations the measurements and observations are carried out by trained contracted observers, six at climatic and 28 at precipitation measuring stations. At two stations measurements are done automatically: Boršt near Gorenja vas and Rudno polje; in Rateče and Lesce, automatic measurements take place in addition to the manual measurements by observers. The Slovenian Environmental Agency project BOBER includes a plan for setting up more automatic meteorological stations.
Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. (Kmetijske in rokodelske novice, 1844)
Lep, topel pomladanski dan. Sprehajala sem se po spodnjem drevoredu in videla dva citrončka. (Kranj, 22. 2. 1912)
Celo leto nima toliko dni, kolikorkrat mali traven vreme spremeni.
KAKŠNO JE BILO VREME NA GORENJSKEM
(Kmetijske in rokodelske novice, 1844)
Avtorica razstave: mag. Marjana Žibert
Če ima Storžič kapo, bo dež. (Bašelj)
Strokovna sodelavka: Mateja Nadbath
Avtorici postavitve razstave: Ariana Furlan Prijon, Tjaša Štempihar
V Bohinju ima dež mlade.
Besedila: mag. Marjana Žibert, Mateja Nadbath Avtor multimedije: Domen Dimovski Konservatorski in restavratorski posegi: Marjanca Jeglič, mag. Irena Jeras Dimovska Predstavitev prispevkov iz arhiva Radiotelevizije Slovenija: Jan Novak
Če je Tilen meglen, bo grda jesen. (Tuhinjska dolina)
Ajda v rogle, na smn v Voglje.
Če je na Uršulo lepo, imajo pridni in leni dosti stelje. (Besnica)
Dež pa veter pred božičem, jame koplje rad mrličem. (Tuhinjska dolina)
Predstavitev fotografij Gorenjskega glasa: Helena Rant Pregled časopisnega gradiva: mag. Barbara Kalan Priprava fotografskega gradiva: Mateja Likozar Fotografije: Fototeka Gorenjskega muzej, Boštjan Gunčar, Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Helena Rant Jezikovni pregled: Judita Babnik Prevod: David Limon Izvedba razstave: Epigram, d.o.o Šenčur, Vladimir Janc, Stane Perčič Oblikovanje publikacije: Tjaša Štempihar Tisk publikacije: Jagraf, d.o.o Trboje Izdal: Gorenjski muzej, december 2013 Za Gorenjski muzej: Marija Ogrin, direktorica www.gorenjskimuzej. si Naklada: 300 kom Gradivo za razstavo so prispevali: Agencija Republike Slovenije za okolje, Gozdarski inštitut Slovenije, Radiotelevizija Slovenija, Gorenjski glas, Narodni muzej Slovenije, Tržiški muzej,
Dežniki in sončniki (Gorenjski muzej, Metka Pohar, Darja Okorn)
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Mestna knjižnica Kranj, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Janez Štiglic, Milan Napet, Tomaž Jenko, Metka Pohar, Darja Okorn, družina Resman