KAZALO

2

3

V muzejih se prepleta mnogo zgodb. Nastajajo na preostankih arheoloških najdišč, minulega načina življenja, na ljudskem izročilu, preostankih obrti in industrijskih obratov. Nastajajo tudi na spoznanjih brezštevilnih ved in družbenih sprememb kot opomin človeških tragedij in zmot. Muzeji so pripovedovalci zgodb o naših vaseh in mestih, o naših pokrajinah in državi. So tudi prebivališča muz človekove umetniške ustvarjalnosti in varuhi zbirk likovne ter drugih umetnosti. V muzejih seveda te zgodbe ohranjamo za naslednje rodove. A za današnji čas jih interpretiramo, da bi dediščino in umetnost spoznal, užival ter soustvarjal širši krog različnih deležnikov. lici, v pričevanjih, v umetniškem ustvarjanju, v duhovnem izročilu in običajih, s katerimi smo zrasli. Kakor ni človeka brez spomina in osebne življenjske zgodbe, tudi ni človeške skupnosti kot tudi ne hiše, vasi, mesta, pokrajine brez zgodovine. Naj bomo še tako prepričani, da živimo le danes za jutri, smo ujeti v preteklost, bližnjo in daljno.

Več tisoč let staro posodje in nakit, stare listine in kipi svetnikov, kmečke poslikane skrinje in staro meščansko pohištvo, čudovita ženska in moška oblačila iz vasi in mesta, množica orodij in pripomočkov, brez katerih našim prednamcem ti, likovne stvaritve mnogih umetnikov, zapuščina, ki spominja na pesnika dr. Franceta Prešerna, na tisoče starih razglednic in fotografij, mnogo izdelkov, ki spominjajo na industrijski razcvet 20. stoletja, plakati, ki so imeli vlogo medija, predmeti, ki opominjajo na krutost vojne. To in še mnogo več najdemo v zakladnici Gorenjskega muzeja, kjer že petinšestdeset let skrbno hranimo, proučujemo in interpretiramo ohranjene sledove preteklosti za čas, ki ga živimo in za prihodnje rodove.

Izteka se leto, ko smo v Gorenjskem muzeju praznovali petinšestdeseto ti zaključujemo evropsko leto kulturne dediščine. To leto smo si še posebej prizadevali, da smo opozarjali na dediščinske zgodbe, s katerimi živimo – pa naj bodo to igrače našega otroštva, nakit t.i. kranjske zlate dobe, grad Khislstein, Gaštejski klanec, naš dr. France Prešeren ali sestreljeno ameriško letalo nad Bohinjem. Naše dediščinske zgodbe smo si prizadevali predstaviti celostno, zato smo sodelovali z različnimi institucijami in posamezniki. Želeli smo, da bi skupnost in posamezniki spoznali čim več dediščinskih zgodb, zato smo vas nagovarjali tudi na teh straneh. Svoje mesto mora dobiti dediščina tudi v tu rizmu, kar za Kranj ostaja poseben izziv.

Naša dediščina nastaja doma in v naših skupno stih, ko se odločimo drago cen predmet, fotografijo, zgodbo, modrost ali hišo, staro tovarno in še bi lahko naštevali, ohraniti za naše potomce. To je dediščina, s katero živimo in ji pripada mo. Mnogi svojo pripadnost Iz zbirke Gorenjskega muzeja Mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja

Muzej so zbirke, so izjemni predmeti lokalne in nacionalne premične dediščine, so številne razstave in katalogi, otroške delavnice, nešteta vodstva po razstavah, muzejski večeri in še kaj bi se našlo. Kljub vsemu pa smo v muzeju ključni ljudje, ki »delamo muzej«, uresničujemo njegovo poslanstvo in smo gibalo njegovega razvoja.

Na naslednjih straneh zanimive muzejske zgodbe predstavlja druga generacija ustvarjalcev Gorenjskega muzeja. Ponosni in hvaležni smo, da lahko pišemo zgodbo o Gorenjskem muzeju in nadaljujemo prizadevanja naših predhodnikov, ki so leta 1953 začeli načrtno strokovno muzejsko delo v Kranju. Želimo si, da bi naše ideje in zamisli prispevale k razvoju našega Gorenjskega muzeja in da bi širša skupnost prepoznala našo službo za svojo.

7