1
2
3
lici, v pričevanjih, v umetni- ti, likovne stvaritve mno- ti zaključujemo evropsko škem ustvarjanju, v duhov- gih umetnikov, zapuščina, leto kulturne dediščine. To nem izročilu in običajih, s ki spominja na pesnika dr. leto smo si še posebej prikaterimi smo zrasli. Kakor Franceta Prešerna, na tiso- zadevali, da smo opozarjani človeka brez spomina in če starih razglednic in fo- li na dediščinske zgodbe, osebne življenjske zgodbe, tografij, mnogo izdelkov, s katerimi živimo – pa naj tudi ni človeške skupnosti ki spominjajo na industrij- bodo to igrače našega otrokot tudi ne hiše, vasi, mes- ski razcvet 20. stoletja, pla- štva, nakit t.i. kranjske zlata, pokrajine brez zgodovi- kati, ki so imeli vlogo medi- te dobe, grad Khislstein, V muzejih se prepleta mnogo zgodb. Nastajajo na prene. Naj bomo še tako prepri- ja, predmeti, ki opominja- Gaštejski klanec, naš dr. Prešerenživljenja, ali sestrevojne. Tominulega in še Francenačina čani, daostankih živimo le danes za jo na krutost arheoloških najdišč, jutri, smo ujeti v preteklost, mnogo več najdemo v zak- ljeno ameriško letalo nad nadaljno. ljudskem izročilu, preostankih in industrijskih Bohinjem. Naše dediščinladnici Gorenjskega muze- obrti bližnjo in Več tisoč let staro posod- ja, kjer že petinšestdeset let ske zgodbe smo si prizaobratov. Nastajajo tudi na spoznanjih brezštevilnih ved je in nakit, stare listine in skrbno hranimo, proučuje- devali predstaviti celostno, zato smo sodelovali z razkipi svetnikov, kmečke pomo in interpretiramo ohrain družbenih sprememb kot opomin človeških tragedij in slikane skrinje in staro me- njene sledove preteklosti za ličnimi institucijami in posamezniki. Želelivaseh smo, dain ki ga živimo in za priščanskozmot. pohištvo,Muzeji čudovita sočas, pripovedovalci zgodb o naših bi skupnost in posamezniženska in moška oblačila iz hodnje rodove. mestih, o naših pokrajinah tudi prebivališča čim več deIzteka se leto, in ko državi. smo v kiSospoznali vasi in mesta, množica orodij in pripomočkov, brez ka- Gorenjskem muzeju pra- diščinskih zgodb, zato smo muz človekove umetniške ustvarjalnosti in varuhi zbirk lipetinšestdeseto vas nagovarjali tudi na teh terih našim prednamcem znovali Mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja �
kovne ter drugih umetnosti. V muzejih seveda te zgodbe ohranjamo za naslednje rodove. A za današnji čas jih interpretiramo, da bi dediščino in umetnost spoznal, užival ter soustvarjal širši krog različnih deležnikov.
Iz zbirke Gorenjskega muze
straneh. Svoje mesto mora dobiti dediščina tudi v tu rizmu, kar za Kranj ostaja poseben izziv. Naša dediščina nastaja doma in v naših skupno stih, ko se odločimo drago cen predmet, fotografijo zgodbo, modrost ali hišo staro tovarno in še bi lahko naštevali, ohraniti za naše potomce. To je dediščina, katero živimo in ji pripada mo. Mnogi svojo pripadnos
Muzej so zbirke, so izjemni predmeti lokalne in nacionalne premične dediščine, so številne razstave in katalogi, otroške delavnice, nešteta vodstva po razstavah, muzejski večeri in še kaj bi se našlo. Kljub vsemu pa smo v muzeju ključni ljudje, ki »delamo muzej«, uresničujemo njegovo poslanstvo in smo gibalo njegovega razvoja. Na naslednjih straneh zanimive muzejske zgodbe predstavlja druga generacija ustvarjalcev Gorenjskega muzeja. Ponosni in hvaležni smo, da lahko pišemo zgodbo o Gorenjskem muzeju in nadaljujemo prizadevanja naših predhodnikov, ki so leta 1953 začeli načrtno strokovno muzejsko delo v Kranju. Želimo si, da bi naše ideje in zamisli prispevale k razvoju našega Gorenjskega muzeja in da bi širša skupnost prepoznala našo službo za svojo.
7
