Uvod
V Gorenjskem muzeju praznujemo zlato obletnico Prešernovega spominskega muzeja, ki je bil za javnost odprt na slovenski kulturni praznik pred 50 leti. Muzej je urejen v hiši, kjer je zadnja leta svojega življenja preživel naš največji slovenski pesnik dr. France Prešeren, ki je Slovencem prešel v narodno in kulturno zavest. Od ustanovitve Gorenjskega muzeja, ki se je sprva imenoval Mestni muzej in je imel sedež v današnji Prešernovi hiši, je vzporedno vse bolj rasla vizija o stalni muzejski postavitvi, ki bi prikazovala delo in življenje dr. Franceta Prešerna. Z veliko zavzetostjo meščanov, muzejskih sodelavcev, predvsem Ceneta Avguština in Črtomirja Zorca, je ideja prerasla v Prešernov spominski muzej, ki je bil za javnost odprt 8. februarja 1964. Pri prenovi hiše in novih postavitvah muzejskih zbirk Gorenjski muzej ves čas sodeluje z Zavodom za spomeniško varstvo Slovenije, enoto Kranj. Konservatorske posege v Prešernovi hiši so vodili dipl. inž. arh. Tone Bitenc, dr. dipl. inž. arh. Peter Fister in dr. Nika Leben. Gorenjski muzej svoje poslanstvo vseskozi gradi na Prešerniani, ki ji je dolga leta svoje strokovno delo posvečala danes upokojena muzejska svetnica Beba Jenčič – idejna mati in začetnica ciklusa razstav z naslovom Prešernovi nagrajenci. Danes je Prešernov spominski muzej eden najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji s prenovljeno in moderno zasnovano muzejsko trgovino. V galerijskih prostorih ddr. Damir Globočnik vsako leto pripravi številne galerijske občasne razstave. Na slovenski kulturni praznik ter veseli dan kulture pa pripravimo tudi dve občasni razstavi, povezani z dr. Francetom Prešernom. Ob praznovanju 50. obletnice Prešernovega spominskega muzeja se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so se nesebično razdajali za muzejsko stroko. Zahvaljujem se tudi ustanovitelju Mestni občini Kranj in Ministrstvu za kulturo ter avtorjem jubilejne razstave. Marija Ogrin, direktorica
Beba Jenčič
Prešernov spominski muzej
Pogled na Prešernovo ulico pred prvo svetovno vojno. Nad vhodom je spominska plošča, ki so jo na pobudo kranjske narodne čitalnice vzidali ob stoti obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna.
Zgodovina hiše Prešernov spominski muzej je urejen v hiši, kjer je od jeseni leta 1846 do smrti 8. februarja 1849 živel pesnik dr. France Prešeren. V času Prešernovega bivanja v Kranju je bila hiša last kranjskega trgovca in pivovarja Franca Mayrja in je nosila katastrsko številko Mesto 181. V spodnjih prostorih, kjer je danes galerija, je imel Švicar Florian Pua kavarno in slaščičarno. Kasnejši lastniki hiše so bili Franc Roblek, Anton Bidovc in od leta 1927 družina Kokl, ki je imela v hiši trgovino. Praznično vzdušje pred Prešernovo hišo med obema vojnama. Kranjska narodna čitalnica se je ob več priložnostih spominjala življenja in dela dr. Franceta Prešerna.
Hiša je sestavljena iz dveh delov s skupnim dvoriščem. Obe stavbi sta bili zgrajeni v času pozne gotike. V 17. stoletju sta bili nekoč ločeni stavbi združeni v eno stavbno enoto in zgoraj povezani z lesenim hodnikom, kar
dokazuje ohranjeni konzolni zaključek. Po požaru leta 1811 je bil zgrajen še danes ohranjen arkadni hodnik. Tlorisna zasnova je pri obeh nekdaj ločenih stavbah enaka, le da je hiša na Prešernovo ulico večja po kvadraturi. Zahodna fasada ima simetrično triosno razdelitev, ki je deljena z venčnim zidcem. Nad vhodnimi vrati in pod oknom v prvem nadstropju je vzidana črna marmorna spominska plošča, ki zaznamuje proslavo ob 100. obletnici pesnikovega rojstva pod pokroviteljstvom Narodne čitalnice v Kranju 16. aprila 1900.
Leta 1927 je današnjo Prešernovo hišo kupila družina Kokl. Prodajali so različne tkanine. Po vojni je bila hiša nacionalizirana. Od leta 1953 so bili v njej prostori Mestnega muzeja Kranj.
Prvotni vhod hiše je bil levo od današnjega, kar se lepo vidi na ohranjenem fragmentu poznogotskega portala, ki je bil odkrit pri obnovi fasade leta 1978. Veža je zavzemala celotno širino hiše in je neposredno povezala vhod z dvoriščem. Vsi drugi prostori so bili tako pomaknjeni iz glavne osi. Sprednji prostor, ki je bil obrnjen na ulico, so uporabljali za trgovske ali delavniške namene, zadnjega pa za skladišče. Prvo nadstropje se je uporabljalo kot stanovanjski del, vendar ima enako tlorisno zasnovo kot pritličje (kuhinja nad vežo in dve sobi). Klet je najstarejši ohranjeni del in je vsekana v konglomeratno skalo. Razdeljena je na dva neenaka dela: manjšega z banjastim lehnjakovim obokom pod nekdanjo vežo in večjega, ki je imel vse do 19. stoletja lesen svod in so ga po vsej verjetnosti po požaru leta 1811 pozidali. Slop kvadratne oblike nosi oba loka, rahlo šilastega in polkrožnega. Ker je takšna oblika lokov značilna za meščansko arhitekturo poznogotske dobe, se nastanek hiše uvršča v čas od druge polovice 15. stoletja do začetka 16. stoletja. Hiša s fasado na Tavčarjevo ulico je v zasnovi podobna zahodni, le da je nekoliko manjša. Fasada je z zidcem deljena v nadstropje s tremi okenskimi odprtinami, pritličje pa ima dvokrilna vrata in eno okno, vendar brez osne razdelitve pročelja. Tudi zidava tega dela hiše spada v čas pozne gotike, kar potrjujeta banjasto obokana veža in prostor kvadratnega tlorisa z gotskim obokom, ki se zaključuje v rahlo šilastih lunetah (verjetno so ga uporabljali za delavnico ali priročno skladišče). Fasada je bila obnovljena leta 1989. Razdelitev pritličja se tudi tu ponovi v stanovanjskem delu prvega nadstropja, kjer je soba s kuhinjo, ki pa se kasneje spremeni v malo sobo. V obeh primerih je bil lesen strop, katerega oblike so bile vzete po poznogotskih primerih in je nastal kasneje, vendar se je do danes ohranil le v večjem prostoru.
Ob 100-letnici smrti pesnika so v današnjo galerijo postavili Prešernov doprsni kip, delo akademskega kiparja Frančiška Smerduja. (Foto A. Ignaščenko)
Pobude za ustanovitev Prešernovega spominskega muzeja Z ustanovitvijo Mestnega muzeja, ki se je kasneje preimenoval v Gorenjski muzej, so v muzejskih zbirkah že zelo kmalu hranili tudi gradivo, ki je po strokovni opredelitvi spadalo na področje kulturne zgodovine. Za ta del premične kulturne dediščine je skrbel že zelo zgodaj ustanovljeni oddelek. Že od ustanovitve muzeja s sedežem v Prešernovi hiši je bila živa tudi ideja o ustanovitvi muzeja, ki bo prikazoval življenje in delo dr. Franceta Prešerna. S selitvijo muzeja v Mestno hišo so bili dani pogoji za uresničitev dolgoletnih prizadevanj nekaterih kranjskih meščanov. Z ogromno zavzetostjo Ceneta Avguština in kustosa Črtomirja Zorca ter s strokovno pomočjo kolektiva in zunanjih sodelavcev je bil Prešernov spominski muzej urejen in odprt za javnost 8. februarja 1964.
Črtomir Zorec (1907-1991) je bil prvi kustos Prešernovega spominskega muzeja. Njegovo zanimanje za Prešerna je segalo že v čas pred drugo svetovno vojno. Po vojni se je zavzemal za postavitev spomenika dr. Francetu Prešernu v Kranju. Opozarjal je na obletnice pesnikovega rojstva in smrti in na njegovo neprecenljivo delo. Zbiral je gradivo za muzejsko postavitev in se zavzemal, da bi Kranj postal Prešernovo mesto. (Foto: A. Ignaščenko)
Leta 1948 se je v Kranju pod vodstvom Črtomira Zorca, zavzetega kranjskega kulturnega delavca, začela akcija za ureditev hiše, v kateri je živel pesnik dr. France Prešeren, v spominski muzej. Hiša je bila tedaj v lasti družine Kokl, vendar naj bi v letu 1949 prešla v last Mestnega ljudskega odbora Kranj. Dipl. inž. arh. Marijan Mušič je izdelal načrt za ureditev Prešernove hiše, a ta načrt ni bil uresničen. Narejen je bil le manjši poseg – ob 100-letnici smrti so v današnjo galerijo, nekdanji trgovski lokal, na sredo vzhodne stene postavili Prešernov doprsni kip, delo akademskega kiparja Frančiška Smerduja. Naslednji načrt za ureditev notranjosti in fasad je v letu 1952 napravil mojster Jože Plečnik z učenci arhitekti: Milico Detoni, Tonetom Bitencem in Nandetom Jocifom. Vendar je bil v tem letu obnovljen le arkadni hodnik in opravljena nekatera nujna zidarska dela. Z ustanovitvijo Mestnega muzeja Kranj v letu 1953 je ponovno nastal problem rekonstrukcije in ureditve Prešernovega spominskega muzeja. Z obnovitvenimi deli, ki so trajala dve leti, so usposobili tudi razstavne prostore. V pritličju ob prehodu iz nekdanje trgovine v skladišče je bil izpod ometa izluščen gotsko oblikovan zidan vhod, obokan je bil današnji drugi galerijski prostor, po starih ohranjenih fotografijah pa so bila izdelana nova lesena vrata za oba vhoda. Na glavni fasadi so zamenjali podboje. Pesnikove sobe pa takrat zaradi pomanjkanja prostora niso uredili.
Odprtje muzeja 8. februarja 1964 Ko je bil leta 1963 ustanovljen Gorenjski muzej,je bila dokončno sprejeta zamisel o postavitvi Prešernovega spominskega muzeja, čeprav šele po petnajstih letih od prve zamisli neutrudnega in zavzetega Črtomira Zorca. Ustanovljen je bil Odbor za ureditev Prešernovega spominskega muzeja, katerega prva seja je bila 5. novembra 1963. Ta odbor so pod predsedstvom takratnega direktorja Gorenjskega muzeja Ivana Bertonclja sestavljali še kustos Gorenjskega muzeja Cene Avguštin, vodja Študijske knjižnice v Kranju Stanko Bunc, predstavnik SAZU Alfonz Gspan, ravnatelj Narodnega muzeja dr. Jože Kastelic, konservator Republiškega zavoda za spomeniško varstvo Ivan Komelj, konservator Gorenjskega muzeja Boris Sajovic, vodja kulturnozgodovinskega oddelka Narodnega muzeja Hanka Štular in kustos Prešernovega spominskega muzeja v Gorenjskem muzeju Črtomir Zorec. Pri sami postavitvi muzeja so se odpirali številni strokovni problemi, kljub temu pa se je posrečila postavitev na visoki muzeološki ravni. Z originalnim pohištvom sta opremljeni dve sobi: Prešernova spalnica (dolgoročno muzejsko posojilo Narodnega muzeja) in odvetniška pisarna (odkup od lastnika dr. Antona Schreinerja leta 1963). Prav ti sobi, ki sta opremljeni z nesporno Prešernovo premično lastnino, sta pravi memorialni muzej, verjetno pa ne bo nikoli mogoče izvesti točne postavitve pohištva, saj ni ohranjen noben zapis iz njegovega časa o prostorski opremljenosti pesnikovega kranjskega stanovanja. Vse druge prostore je odbor namenil izključno muzeološki predstavitvi dr. Franceta Prešerna kot pesnika, odvetnika in človeka ter poudaril njegovo delo, prevode pesmi, dela iz prešernoslovja in njegove uglasbene pesmi. Člani pripravljalnega odbora so se odločili, da bo razstavljeno rokopisno gradivo prikazano s fotokopijami, kopijami in faksimili, v vitrinah s posmrtnimi objavami Poezij, prešernoslovjem in prevodi pa bodo razstavljene tiskane izdaje. V prostorih na Prešernovo ulico so bili predstavljeni eksponati z deli o Prešernu pesniku. V t. i. »sobi rokopisov in prvotiskov« sta bila razstavljena cenzurno-tiskarski rokopis Poezij in izvod originala Poezij iz leta 1847, ki ga je pesnik podaril svojemu pisarju Primožu Sokliču. V vitrinah na severni
Prešernov spominski muzej je bil slovesno odprt 8. februarja 1964. Na fotografiji je Alfonz Gspan, ki je bil eden od članov Odbora za ureditev Prešernovega spominskega muzeja. (Foto: A. Ignaščenko)
steni so bili original in faksimile Krsta pri Savici ter faksimile nekaterih pomembnejših pesmi (Zdravljica, Ukazi, Pod oknom, V spomin Andreja Smoleta, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce, Magistrale in druge). Vitrina s prvotiski je dajala vpogled v časopise, v katerih je Prešeren objavljal svoje pesmi (Carniola, Kmetijske in rokodelske novice, Illirisches Blatt), zvezki Kranjske čbelice. V sobi poleg Prešernove spalnice so bile v vitrinah razstavljene posmrtne izdaje Poezij, izbor iz prešernoslovja, nekatere uglasbene pesnikove pesmi, literarna dela o njegovem življenju in Prešernove pesmi v prevodih. Med najbolj zanimivimi eksponati so prevod Prešernovih pesmi v bengalščino in kitajščino. V delu hiše, kjer je bila odvetniška pisarna, so bili razstavljeni dokumenti biografske vsebine (vpis v matično in krstno ter mrliško knjigo, redovalnica kateheta Dagarina, spričevalo, latinska šolska naloga, pismo staršem z Dunaja), primerki njegovih odvetniških spisov (za Konrada in Valentina Pleiweiss) ter fotografije Ane Jelovšek (1823–1875) in hčerke Ernestine (1842–1917), ki je napisala tudi knjigo »Spomini na Prešerna«. Za likovno opremo so bile v letih 1953 in 1964 narejene različne kopije. Te so: F. K. Goldenstein: Portret Prešerna, 1850 (kopija B. Sajovic), M. Langus: Podoba Julije Primic, 1829 (kopija M. Pirnat), M. Langus: Podoba Matije Čopa, 1829 (kopija M. Belec), M. Langus: Podoba Andreja Smoleta, 1830 (kopija L. Ravnikar), A. Hayne: Panorama Kranja, sreda 19. stol. (kopija H. Marchel), in A. Gangl: Prešeren, 1895 (kopija B. Sajovic). Razstavljene so tudi grafike sv. Janeza v Bohinju in dve z motivom Begunjskega gradu (neznani mojster) ter Kranja (Merian). Hoffmanova Panorama Kranja iz srede 19. stoletja lepo ponazarja velikost mesta v času pesnikovega bivanja v njem. Leta 1985 je Prešernovemu spominskemu muzeju akademski slikar Miha Maleš podaril trideset črno-belih linorezov ilustracij Sonetnega venca. Ta ciklus je slikar ustvaril leta 1937, ko je izšel pri Bibliografski založbi. V zgornji veži je narejena posebna konstrukcija v obliki knjige in v njej so ilustracije razvrščene in razstavljene po osnovni zamisli v Maleševi knjigi. Prešernova soba in odvetniška pisarna ob odprtju Prešernovega spominskega muzeja leta 1964. Opremljeni sta bili z originalnim pohištvom iz časa Prešernovega življenja. (Foto: A. Ignaščenko)
Novi konservatorski posegi Za postavitev Prešernovega spominskega muzeja so bila potrebna tudi določena konservatorska dela. V pritličju hiše so bila opravljena nekatera dela bolj estetskega značaja. Dvorišče so uredili tako, da so po tleh položili kamnite plošče in ga tlakovali s kamenjem – tip »mačje glave«. Leta 1971 pa so na sredino postavili gotski vodnjak, ki je stal v gradu Khislstein. V prvem nadstropju so nekdanjo kuhinjo spremenili v vhodni prostor. Pri pregledu zidu so našli obok, ki je nekdaj povezoval oba dela, v današnji Prešernovi spalnici pa so ob sondiranju ugotovili, da je treba strop znižati za približno pol metra. Hkrati so odkrili in rekonstruirali poslikavo stene, ki je ustrezala času, v katerem je živel pesnik. Dela je vodil dipl. inž. arh. Tone Bitenc.
Sondaža fasade Prešernove hiše leta 1977 (Foto: D. Holynski)
Ob 10. obletnici ustanovitve Prešernovega spominskega muzeja so bili prepleskani vsi prostori razen Prešernove sobe in kleti, v galeriji je bil zazidan prostor za Prešernovim kipom, kar je prispevalo k akustiki prostora, ob stopnišču v klet je bila namesto zidane postavljena lahkotna železna ograja, vzidane so bile riloge in položen tapison. Ta dela je vodil dipl. inž. arh. Peter Fister. Ponovne konservatorske posege v Prešernovi hiši je prineslo leto 1977, ko smo urejali spominsko sobo Simona Jenka.
Dvoriščna fasada atrija Prešernove hiše pred obnovo leta 2000 (Foto: D. Holynski)
Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein: Portret Franceta Prešerna, olje na platno, 1850 Izvirnik najbolj znanega Prešernovega portreta hrani Gorenjski muzej. V Prešernovem spominskem muzeju je razstavljena kopija, delo akad. slikarja Borisa Sajovica. (Foto: D. Holynski)
Nastajajo nove zbirke
Božidar Jakac: Portret Franceta Prešerna, 1946
S postavitvijo Prešernovega spominskega muzeja je Gorenjski muzej pridobil predmete, nekaj arhivskega gradiva in knjižno gradivo, povezano z življenjem in delom pesnika dr. Franceta Prešerna, ter tudi material za osvetlitev Prešerna kot advokata. Seveda pa je bil to le začetek zbiranja gradiva, ki ga še danes dopolnjujemo. Najpomembnejša pridobitev je bil leta 1965 kupljeni oljni portret dr. Franceta Prešerna izpod čopiča slikarja Franza Kurza zum Thurn und Goldenstein (1807–1878). Nastal naj bi bil leto dni po pesnikovi smrti. Za muzej ga je od Levčevih dedičev odkupila Občina Kranj. Prav ta upodobitev je bila osnova številnim likovnim ustvarjalcem, ki so hoteli prikazati zunanjo podobo pesnika. Tako se je začela oblikovati likovna zbirka, ki naj bi zajela čim več pesnikovih portretov in tudi ilustracij njegovih pesmi. Sem pa sodijo tudi reliefi, grafike, risbe, plastike in medalje, ki so povezani s pesnikom ali s kulturno zgodovino Gorenjske. Med pomembnejše pesnikove upodobitve, ki jih hrani Prešernov spominski muzej, sodijo: portret, ki ga je okrog leta 1900 naslikal Ivan Grohar, dokolenski portret Ivana Vavpotiča, portret v profilu Maksima Gasparija iz leta 1948, pesnikovi upodobitvi Frana Klemenčiča in Alojza Gangla ter dve upodobitvi, delo Marjana Belca. Posebno zanimiva je prva kiparska upodobitev pesnika, ki je nastala 1865, njen avtor pa je kipar Franc Ksaver Zajec (1821–1888). V vsem tem času se je zbirka povečala za lepo število grafičnih upodobitev pesnika in ilustracij njegovega življenja (Hinko Smrekar, Ivan Kramar, Anton Koželj, Božidar Jakac, France Mihelič, Peter Jovanovič, Tomaž Kržišnik, Milan Batista).
Pomembna likovna dela je muzej pridobil kot darilo ustvarjalcev in posameznih darovalcev, pri čemer velja posebej omeniti Tatjano in Božidarja Jakca, Miho Maleša, Vladimirja Stovička in Staneta Dremlja. Med dragocene muzejske predmete, ki jih je dobil muzej, vsekakor sodijo tudi Prešernova omara (darilo Cirila in Naceta Reša, 1973) in citre Julije Primic (darilo inž. Tuissant Levičnika, 1976).
Gorenjski muzej vsako leto prireja razstave tudi 3. decembra, ko se spominjamo rojstva dr. Franceta Prešerna. Na fotografiji je utrinek z razstave, na kateri je Božidar Jakac predstavil upodobitve dr. Franceta Prešerna in ilustracije pesnitev. (Foto: D. Holynski)
Posebna pozornost je bila posvečena zbiranju knjig za izpopolnitev zbirk »Posmrtne objave Poezij«, »Prešerniane« in »Prevodi«. V večjem odkupu leta 1983 je muzej pridobil 110 knjig, ki so zapolnile nekatere vrzeli iz obdobja do druge svetovne vojne. Leta 1975 pa je v Prešernov spominski muzej prišel tudi originalni Prešernov rokopis »Tri želje Anastazija Zelenca«. Muzeju ga je v hrambo kot dolgoročno muzejsko posojilo izročila lastnica dr. Alenka Strmšek-Medved.
Občasne razstave Vsako leto so se ob obletnici pesnikovega rojstva in smrti vrstile razstave, ki so bile povezane z njegovim življenjem in delom, z njegovim imenom ali z drugimi pomembnimi gorenjskimi ustvarjalci. Po svoji zasnovi so bile te razstave zelo raznolike. Tematsko zajemajo predvsem literarnozgodovinsko, kulturnozgodovinsko in likovno področje. Prešernov spominski muzej je h kulturnemu utripu v Kranju prispeval tudi z vrsto odmevnih literarnih prireditev v sodelovanju z Osrednjo knjižnico občine Kranj ob pomembnejših obletnicah ali ob knjižnih izdajah, povezanih s Prešernom in drugimi gorenjskimi ustvarjalci.
Razstava Prešernova pot v svetovno slovstvo leta 1969 v Galeriji Prešernove hiše (Foto: A. Ignaščenko)
Senegalec Dieng Jean je ob razstavi Prešernova pot v svetovno slovstvo bral prevod Prešernove pesmi v svojem jeziku. (Foto: A. Ignaščenko)
Prešernovi nagrajenci Leta 1981 se je ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, začel ciklus razstav z naslovom »Prešernovi nagrajenci«. S temi razstavami smo želeli zaznamovati in dokumentirati vse tiste kulturne ustvarjalce, ki so dobili najvišje slovensko priznanje za kulturno ustvarjanje. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947. Pri umetnikih so bila prikazana njihova nagrajena originalna dela, pri reproduktivnih umetnikih pa njihovi dosežki pri določeni izvedbi. Zbrano gradivo je obsegalo različne umetnostne zvrsti: likovna in glasbena dela, fotografsko in dokumentarno gradivo, knjižne izdaje in druge eksponate. To je bilo tudi gradivo, ki nam je bilo podlaga leta 1996, ko smo začeli zbirati in urejati gradivo za zbornik Petdeset let Prešernovih nagrad 1947– 1997. Zbornik sta skupaj izdala Upravni odbor Prešernovega sklada in Gorenjski muzej. Ob 150. obletnici smrti pesnika je bila v Stebriščni dvorani postavljena razstava izvirnih risb (101 po številu) Prešernovih nagrajencev v karikaturi dipl. inž. arh. Boruta Pečarja.
Beba Jenčič se je leta 1973 zaposlila v Gorenjskem muzeju kot kustosinja za kulturno zgodovino in v muzeju delala vse do upokojitve leta 2012. Tri desetletja (od leta 1981 do leta 2010) je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljala razstave o Prešernovih nagrajencih, za 3. december pa v sodelovanju s Študijskim oddelkom Osrednje knjižnice Kranj literarnozgodovinske razstave o Prešernu, kulturnozgodovinske in likovne razstave. Ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva in ob prenovi Prešernovega spominskega muzeja v Kranju je zasnovala novo, sodobno muzejsko predstavitev, ki prikazuje življenje in delo dr. Franceta Prešerna. Vrsto let je opravljala tudi strokovno delo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, kjer je leta 1989 pripravila stalno muzejsko postavitev.
Odprtje prve razstave Prešernovi nagrajenci 1947-1949 v Galeriji Prešernove hiše leta 1981. Udeležili so se je tudi nagrajenci Bratko Kreft, Božidar Jakac in Samo Smrkolj. (Foto: D Holynski)
Zadnja prenova hiše in stalne zbirke leta 2000 Zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka se prenova hiše ni začela v sezoni 1995/96, kot je bilo načrtovano. Zato smo ob 150. obletnici pesnikove smrti pripravili v Galeriji Prešernove hiše razstavo Prešeren in Kranj – »Vzdignite me, zadušiti me hoče«. Razstava je prikazovala čas, utrip življenja in prebivalce mesta Kranja, ko je v njem živel Prešeren. V galerijskih prostorih sta bila prikaz zgodovine mesta in ambientalna predstavitev čitalnice. V razstavo je bila zajeta tudi stalna zbirka, ki smo jo dopolnili z novopridobljenimi predmeti. Prenovo celotne hiše in muzejske razstave smo začeli jeseni leta 2000. Vsa konservatorska in restavratorska dela so bila izvedena po smernicah in pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Odgovorna konservatorka je bila mag. Nika Leben, restavratorske posege pa sta opravila mag. Eva Tršar - Andlovic in mag. Tone Marolt. Slovesno odprtje nove muzejske postavitve je bilo 27. septembra 2001 in se tako ujema s prihodom advokata dr. Franceta Prešerna pred davnimi 155 leti, ko je bil dokončno imenovan za deželnega pravdnega doktorja na Kranjskem s sedežem v Kranju. Stalno muzejsko postavitev je oblikovalo podjetje Quadrat Design, d.o.o. pod vodstvom Vladimirja Pezdirca in s sodelovanjem Snežane Madić Lešnik.
Arheološka izkopavanja v atriju Prešernove hiše (Foto: D. Holynski)
Delo na fasadi Prešernove hiše leta 2001 (Foto: D. Holynski)
Sonde ometov v Prešernovi hiši, ki so jih opravili leta 2000 (Foto: F. Jelenc)
Klet v Prešernovi hiši po obnovi leta 2001 (Foto: M. Kambič)
Fasadi Prešernove hiše po obnovi leta 2001 (Foto: D. Holynski)
Prikaz življenja in dela pesnika in odvetnika dr. Franceta Prešerna je vsebinsko zasnovan na novo. V nekdanji pesnikovi kuhinji so predstavljeni pesnikovo otroštvo v Vrbi, šolanje v Ribnici in Ljubljani ter študij prava na Dunaju, torej čas med letoma 1800 in 1828. V vitrinah so na ogled dokumenti biografske vsebine: krstna knjiga, spričevalo, latinska šolska naloga, pismo staršem z Dunaja. V »Katrini sobi« so prikazani Prešernovo življenje, delo in pesniško ustvarjanje v času njegovega bivanja v Ljubljani – od vrnitve z Dunaja leta 1828 do odhoda v Kranj konec septembra 1846. leta. To obdobje smo razdelili na več sklopov: odvetniško službo, pesnjenje in prijateljstva, Julijino obdobje, Krst pri Savici in iskanje življenjske sreče. Prikaz ljubljanskega obdobja dopolnjujejo izvirni dokumenti, časopisi, knjige in pesmi (npr. Tri želje Anastazija Zelenca, Čopova razprava o abecedni vojni, Sonetni venec, Krst pri Savici itn.). Naslednji prostor je pesnikova stanovanjska soba. Ob zadnji prenovi hiše je bil pod sekundarnim stropom odkrit lesen ometan strop s poslikavo, stene pa so dobile novo poslikavo, ker je izvirna dekoracija ohranjena le fragmentarno. Soba je opremljena z izvirnim pohištvom; postelja, predalnik s tremi predal, mizica in dva stola so last Narodnega muzeja Slovenije. V nekdanji sobi pisarja Andreja Rudolfa so prikazane naslednje teme: Zdravljica, Poezije doktorja Franceta Prešerna in preselitev v Kranj. V tej sobi želimo prikazati tudi fenomen Prešerna v knjigah, posmrtne objave Poezij,
Odprtje nove stalne zbirke Prešernovega spominskega muzeja, 27. september 2001. Slavnostni govornik je bil dr. Jože Kastelic. Častni gost na odprtju obnovljene Prešernove hiše z novo stalno zbirko je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
(Foto: B. Gunčar)
(Foto: B. Gunčar)
prešernoslovje, Prešerna v glasbi, leposlovju in ne nazadnje v prevodih. Prav tu je treba opozoriti na zbirko Prešernova pot v svet, ki prinaša prevode pesmi v tujih jezikih – nemščini, italijanščini, francoščini, angleščini, ruščini, hrvaščini in slovaščini, založnik pa je Mestna občina Kranj. Skozi arkadni hodnik pridemo v Prešernovo odvetniško pisarno, opremljeno z izvirnim pohištvom, ki ga je leta 1963 Gorenjski muzej kupil od mariborskega odvetnika dr. Antona Schreinerja. Na panoju in v vitrini so predstavljeni življenje Prešerna odvetnika, njegovi pravni spisi in nekateri kranjski klienti. Zadnji muzejski prostor prikazuje na panojih in v vitrinah naslednje sklope: Prešeren po Prešernu, Pomembnejši prešernoslovci, Pesnik in državotvornost ter Kranj ob 150. obletnici pesnikove smrti leta 1999. Zavedamo se pomena veličine dr. Franceta Prešerna, zato bomo nadaljevali delo, da ga bomo čim bolje prikazali občinstvu. Ta zapis naj dopolni misel dr. Franceta Kidriča iz leta 1935 v Ljubljanskem Zvonu: »Rad imam portret, ki predstavlja osebnost, in rad imam roman, ki riše življenjsko pot zgodovinskega človeka ... Zavidam urednikom zbranih ali izbranih spisov, če morejo postaviti na čelo knjige portret iz tiste avtorjeve dobe, ko je bil na višku svojih sil ali ustvarjal objavljena dela. Moti pa me na takem mestu portret iz dobe onemoglosti, ker ne more osredotočiti čitatelja na delo. S Prešernovim portretom imamo oboji težave: upodabljajoči umetniki in uredniki Poezij.«
Predstavitev kataloga nove stalne zbirke Prešernovega spominskega muzeja, 19. december 2002. Od leve sedijo konservatorka dr. Nika Leben, akademik dr. Boris Paternu, muzejska svetovalka Beba Jenčič, direktorica muzeja mag. Barbara Ravnik in umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. (Fototeka Gorenjskega muzeja)
Prešernova spalnica z originalnim pohištvom, stalna postavitev Prešernovega spominskega muzeja iz leta 1964 (Foto: D. Holynski)
Obnovljeni Prešernova spalnica in odvetniška pisarna z originalnim pohištvom, stalna postavitev Prešernovega spominskega muzeja, ki je bila odprta 27. septembra 2001 (Foto: D. Holynski)
Prešernova odvetniška pisarna, katere pohištvo je muzej leta 1963 odkupil od dr. Antona Schreinerja (Foto: D. Holynski)
Nova stalna razstava o življenju in delu dr. Franceta Prešerna v obnovljeni Prešernovi hiši, na ogled od leta 2001. (Foto: D. Holynski)
V ir i in l i te r atu r a: • 1. Josip Žontar: Zgodovina mesta Kranja. Ljubljana 1939. • 2. Prešernov spominski muzej v Kranju. Kranj 1964 (uredila Č. Zoreč in A. Gspan). • 3. Prešernov muzej v Kranju. Ljubljana 1974. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 38). • 4. Cene Avguštin: Prešernova hiša v Kranju. 900 let Kranja. Kranj 1960, str. 250–254. • 5. Nace Šumi: Nastanek in razvoj meščanske hiše v Kranju. 900 let Kranja. Kranj 1960, str. 175–182. • 6. France Kidrič: Prešernov album 1949. Ljubljana 1950. • 7. Marjan Mušič: Arhitekturno snovanje v Prešernovem spominskem letu. Tovariš, V/1949, št. 5, str. 112. • 8. Zapisnik seje pripravljalnega odbora za ustanovitev Prešernovega spominskega muzeja z dne 5. 11. 1963. • 9. Hanka Štular: Prešernov spominski muzej v Kranju. Argo IV-VI/1965–1967, str. 90–92. • 10. Sonja Žitko, Špelca Čopič: Kiparske upodobitve Prešerna. Pesnikova podoba, DZS+GEMA 1992, str. 19–29. • 11. Poročila o delu oddelka za kulturno zgodovino Gorenjskega muzeja, 1973–2003. • 12. 40 let Gorenjskega muzeja 1953–1993, Kranj 1993. • 13. Prešernova hiša v Kranju, katalog Gorenjskega muzeja, Kranj 2002.
Razstave o življenju in delu dr. Franceta Prešerna v Prešernovi hiši v Kranju od leta 1964 do leta 2013 Na odprtju Prešernovega spominskega muzeja je Stane Sever recitiral Zdravljico. (Foto: A. Ignaščenko)
Odprtje Prešernovega spominskega muzeja, 8. februar 1964 Prešernov stari Kranj, 1966 Sonetni venec, 1966 Čop in Prešeren, 1966 Prešeren v podobi, 5. februar 1967 Julija Primic in njen rod, 8. februar 1968 Tomo Zupan, 6. junij 1968 Čbeličarji – Prešernovi sodelavci in prijatelji, 3. december 1968 Prešernova pot v svetovno slovstvo, 4. februar 1969 Prešeren v leposlovju, 5. februar 1971 Srečanja pisatelja Janeza Trdine s Prešernom, 17. november 1972 Prešernoslovci – njihova dela in podobe, 7. februar 1973 Ilustracije ob Prešernovih pesnitvah, 27. november 1973 Stane Dremelj in Valentin Scagnetti, Medalje in ilustracije, 4. februar 1974 Božidar Jakac: Portreti slovenskih pesnikov in pisateljev, 26. november 1974 Kraji v Prešernovem času, 7. februar 1975 Prešernove pesmi v delih likovnih umetnikov iz zbirke Mihe Maleša, 6. februar 1976 Nagrobnik v Prešernovem času, 24. november 1978
Ena prvih razstav Mestnega muzeja Kranj v Prešernovi hiši (Foto A. Ignaščenko)
France Prešeren v prevodih 1970–1980: ob 180. obletnici pesnikovega rojstva, 26. november 1980 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj) France Prešeren – Sonetje nesreče v likovni interpretaciji Tomaža Kržišnika, 26. november 1980 Prešernovi nagrajenci 1947–1949, 4. februar 1981
Prešernovi nagrajenci 1950–1956, 3. februar 1982 France Prešeren v luči literarne vede 1970–1982, 25. november 1982 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Prešernovi nagrajenci 1957–1961, 4. februar 1983 Pridobitve Prešernovega spominskega muzeja 1973–1983, 24. november 1983
Razstava Prešernovi nagrajenci za leto 1989 (Foto: D. Holynski)
Prešernovi nagrajenci 1962–1964, 6. februar 1984 Prešernovi nagrajenci 1965–1967, 6. februar 1985 Božidar Jakac: Upodobitve Franceta Prešerna in ilustracije pesnitev, 3. december 1985 Prešernovi nagrajenci 1968–1970, 6. februar 1986 Razstava ob 150. obletnici izida Prešernovega Krsta pri Savici, 27. november 1986 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj) Prešernovi nagrajenci 1971–1973, 4. februar 1987 Prešernovi nagrajenci 1974–1976, 4. februar 1988 Sodobna prizadevanja za likovno opremo Prešernove knjige in Krst pri Savici Ivana Seljaka– Čopiča, 24. november 1988 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Prešernovi nagrajenci 1977–1979, 6. februar 1989 Prešernovi nagrajenci 1980–1982, 6. februar 1990 France Prešeren: ljubezen, jezik in domovina, 27. november 1990 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Prešernovi nagrajenci 1983–1985, 6. februar 1991 Prešeren in poezija odrešitve in Milan Batista: Ilustracije Prešernovih pesmi, 3. december 1991 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj) Prešernovi nagrajenci 1986–1988, 6. februar 1992 Jelka Reichman: Ilustracije Prešernovih pesmi in knjižna oprema Prešernovih poezij, 2. december 1992 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj) Prešernovi nagrajenci 1989–1991, 5. februar 1993 160 let Sonetnega venca, 2. december 1993 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Vhodna veža Prešernovega spominskega muzeja z Ganglovim kipom Prešerna in grafikami Sonetnega venca Mihe Maleša, leta 1993 (Foto: D. Holynski)
Prešernovi nagrajenci 1992–1993, 3. februar 1994 150 let Prešernove Zdravljice, 1. december 1994 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj) Razstava Prešernovi nagrajenci za leto 1996 (Foto B. Gunčar)
Prešernovi nagrajenci 1994, 6. februar 1995 Matija Čop 1835–1995: ob 160-letnici smrti, 30. november 1995 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Glejte ga, to je naš Prešeren!, 11. januar 1996 (v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana)
Prešernovi nagrajenci 1995, 6. februar 1996 Stopetdesetletnica Poezij doktorja Franceta Prešerna, 2. december 1996 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj) Prešernovi nagrajenci 1996, 6. februar 1997 Prešernoslovci in naš čas, 2. december 1997 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Prešernovi nagrajenci 1997, 5. februar 1998 Prešeren in razkošje bibliofilskih izdaj, 2. december 1998 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Prešernovi nagrajenci 1998, 4. februar 1999 (razstava je bila v Mestni hiši v Kranju)
Borut Pečar: Portretne karikature Prešernovih nagrajencev od leta 1964 do 1999, 4. februar 1999 (razstava je bila v mestni hiši v Kranju) »Vzdignite me, zadušiti me hoče«, Prešeren in Kranj, 4. februar 1999 Tema smrti v Prešernovi poeziji, 2. december 1999 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Prešernovi nagrajenci 1999, 3. februar 2000 Prešernovi nagrajenci 2000, 6. februar 2001 (razstava je bila v Mestni hiši v Kranju) Ob 150. obletnici pesnikove smrti je bila v Galeriji Prešernove hiše razstava »Vzdignite me, zadušiti me hoče«, posvečena življenju v mestu Kranj v času, ko je tukaj prebival Prešeren. (Foto: D. Holynski)
Prešernov spominski muzej – Stalna razstava o življenju in delu dr. Franceta Prešerna, 27. september 2001 Izbor iz zbirke Prešernovega spominskega muzeja – upodobitve Prešerna in krajev, povezanih z njim, 27. september 2001
2000 – Prešerno leto za pesnika dr. Franceta Prešerna, 29. november 2001 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj) Prešernovi nagrajenci 2001, 6. februar 2002 Prešeren in kranjske razstave, 28. november 2002 (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Kranj)
Razstava Na gorenjski zemlji, ob 100-letnici slovenskega filma, leta 2005 (Foto: D. Holynski)
Prešernovi nagrajenci 2002, 6. februar 2003 Zdravljica – Žive naj vsi narodi v prevodih, 10. julij 2003 Kako smo snemali nadaljevanko o Prešernu, 27. november 2003 Prešernovi nagrajenci 2003, 5. februar 2004 Pridobitve novih predmetov 2003–2004 za Prešernov spominski muzej, 15. september 2004 Julija Primic: ob 170-letnici Prešernovega Sonetnega venca, 2. december 2004 Prešernovi nagrajenci 2004, 3. februar 2005 Prešernovi nagrajenci 2005, 2. februar 2006 Gradove svetle zida si v oblake: France Prešeren v ljubljanskih latinskih in višjih šolah 1813–1821, 30. november 2006 (v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom in muzejem Univerze v Ljubljani)
Prešernovi nagrajenci 2006, 1. februar 2007 Prešernovi nagrajenci 2007, 6. februar 2008 Pridobitve Prešernovega spominskega muzeja 1998–2008 in Ivan Cankar ob 90-letnici smrti, 3. december 2008 Prešernovi nagrajenci 2008, 5. februar 2009 Prešernovi nagrajenci 2009, 4. februar 2010 Prešeren v sliki in besedi, 1. december 2010 Veliki pesnik malega naroda, 3. februar 2011 Prešeren v slikarskih očeh, 1. december 2011 (v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik)
»V tujem jeziku berejo moje pesmi« – Prešeren v prevodih, 2. februar 2012
Odprtje razstave Prešernovi nagrajenci za leto 2009 (Foto: J. Justin)
Pri pripravi literarnozgodovinskih razstav muzej od leta 1981 tradicionalno sodeluje z Osrednjo knjižnico Kranj. Ves čas je s kustosinjo Bebo Jenčič pripravljal razstave Franc Drolc (1939–2013), ki se je uveljavil kot avtor nagovorov ob obletnicah Prešernove smrti v Prešernovem gaju v Kranju. (Foto: B. Gunčar)
Muzejska Prešerniana, 29. november 2012 (skupaj z mag. Barbaro Kalan) Črtomirov poslednji boj, 3. december 2013 Avtor razstav od leta 1964 do 1973 je Črtomir Zorec, avtorica razstav od leta 1974 do 2012 pa Beba Jenčič. Avtorja razstave v letu 2013 sta ddr. Damir Globočnik in ddr. Verena Vidrih Perko.
A v tor i ca be se d i l a v p u bl i k a c i j i: Beba Jenčič P ubl i kaci j o u r e d i l i: mag. Monika Rogelj, mag. Marjana Žibert S eznam r az st a v p r i p r a vi l i: mag. Barbara Kalan, Helena Rant A v tor i ci r az st a ve : mag. Monika Rogelj, mag. Marjana Žibert S tr okov na so d e l a vk a : dr. Nika Leben,
Zavod za varstvo kulturne dediščine – Območna enota Kranj O bl i kov anj e p u bl i k a c i j e i n r a z st a ve : Tjaša Štempihar P r i pr av a f o t o g r a f sk e g a g r a d i va : Mateja Likozar F otogr af i j e : Fototeka Gorenjskega muzeja, Zavod za varstvo kulturne dediščine – Območna enota Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj Jezi kov ni p r e g l e d : Saša Gojčič Ti s k publ i k a c i j e : Božnar&Partner d.o.o. I zdal: Gorenjski muzej, februar 2014 Z a G or enj s k i m u z e j: Marija Ogrin, direktorica www.gorenjskimuzej.si Nakl ada: 300 izvodov