ОУ "Димитар Миладинов" Општина Центар – Скопје VIIIБ одд.- одд. раководител Аида Петровска
T U T U N
1
Koga Kolumbo vo 1492 god. do{ol na amerikanskiot ostrov Kuba, na{ol Indijanci kako pu{at zavitkani lisja tutun, tokmu onaka kako што deneska postapuvaat pu{a~ite na puri. Drugi istra`uva~i od toa vreme opi{uvaat deka amerikanskite “divjaci” vovlekuvaat ~ad od luliwa, a go ispu{taat niz usta i nos, pa so toa se opijanuvaat. Od toa se gleda deka pu{eweto e mnogu star obi~aj vo tie krai{ta. Amerikanskite Indijanci ne odele ni na lov, ni vo vojna bez tutun. Tutunot se upotrebuval pri verskite i pri zakopnite sve~enosti isto kako i pri dr`avni~kite raboti. Za domorodcite tutunot bil sveto rastenie, dobieno neposredno od samite bogovi. 2
Koga neprijatеlot ke mu podade na neprijatelot “lule na mirot” zapaleno, toga{ toa zna~elo deka neprijatelot ќe go snema, kako {to se izgubil ~adot od luleto na pomiruvaweto. No domorodcite ne samo {to pu{ele tutunov list, tuk u go xvakale i {mrkale. Taka ja gasnele `edta i gladot na bojnite poliwa. Prvite semki tutun vo Evropa gi donesol eden {panski istra`uva~. Francuskiot pratenik vo Lisabon Nikot gi nasadil i tie ubavo porasnale. Po nego tutunot od botani~arite go dobil nau~noto ime “Nikotin”. Se raska`uva deka gotva~ot na pratenikot so oblog od tutunov list mu ja izlekuval ranata na rakata. Toa bilo dovolno Nikot da poveruva vo lekovitosta na tutunot. Vedna{ semeto go ispratil vo Pariz vo kralskiot dvor.
3
Francuskata kralica Katarina Medi~i ottoga{ so tutun go lekuvala svojot soprug Frawo II i toa pottiknalo mnogumina tutunot da go smetaat КАТАРИНА МЕДИЧИ za osobeno lekovito Француска кралица rastenie. Vo edno lekarsko delo od 1565 god. pi{uva deka “tutunot gi rasteruva bolkata i umorta, ja ~isti ustata i glavata,gi ubla`uva zabobolkite i `drigaweto, ~uva od kolera, gi rasteruva vo{kite, lekuva krasta, otoci, rani i nosi son.” Tutunot po svojata lekovitost stana tolku pro~uen, {to nau~nicite od sedumnaesettiot vek raspravaa vo golema mera za toa dali e podobar studen ili topol, vla`en ili suv. Go prepora~uvaa kako sredstvo za 4
defekacija, kako lek protiv kamenot vo bubrezite, protiv vodena bolest, crvite, astmata,epilepsijata, glavobolkata, bolestite na gradite i mozokot, krvareweto i dr. Nekoi drugi pi{uvale deka tutunot gi zgolemuva dobrinata i umot na ~ovekot. Nabrgu tutunot go osvoi Stariot svet. Koga upotrebata na tutunot se ra{iriла niz cela Evropa, doшло i do prvi zabrani na pu{eweto. Angliskiot kral Jakob I vo 1604 god strogo go zabraniл pu{eweto. Siroma{niot narod {to }e bил faten da pu{i ili da {mrka tutun, biduvaл tepan, a blagorodnicite gi stri`eле i bosi gi teraле od London. Kralot li~no napi{aл kniga protiv pu{eweto, xvakaweto i {mrkaweto vo koja veli deka ”toj obi~aj grd za okoto, odvraten za nosot, {teten za `eludnikot, opasen za gradite, go zatapuva mozokot, smrdliviot tutunski ~ad sosem li~i na zadu{liva parea od |avolsk iot pekol. 5
Od tutunot ~ovekot se pijani i stanuva lud. Koj pu{i toj ne mo`e da se otka`e od pu{eweto, zna~i ma|epsan e. Ako vo vas, gra|ani, ima sram, ostavete go pu{eweto”. I vo drugi zemji po~na hajka na pu{a~ite. Ruskiot car vo 1633 god. go zabrani л sadeweto, prodavaweto i pu{eweto n a tutunot. Koj{to }e se ogre{ ил od taa zapoved, mu go se~eле nosot, mu otkinuvaле od usnata, go pretepuvaле i go progonuvaле vo Sibir. Turskiot sultan Murat IV najostro go zabranil pu{eweto. Za da poka`e kolku e toa grda navika, zapovedal na eden Tur~in da mu se protne lule niz nosot, a potoa go {etal po ulicite.Vojnicite {to pu{ele gi kaznuval so besewe do nekoj prometen pat. 6
Vo borbata protiv upotreba ta na tutunot vlegle i crkovnite vlasti. Vo 1624 god. papata Inokenti VIII go prokolnal sekoj {to {mrkal tutun vo crkva. Taa zabrana vo 1690 ja povtoril i negoviot naslednik, a bila simnata duri vo 1724 god. Koga na papskiot prestol do{ol Benedikt XIII golem qubitel na {mrkaweto. Pokraj site zabrani i kazni upotrebata na tutunot se pove}e se {irela. Po ma`ite po~nale da pu{at i `enite. Tie osobeno go prifatile {mrkaweto. Bidej}i zabranite i kaznite ne pomognale, a na dr`avnite upravi im bile nu`ni pari, toga{ tie samite go prezele prodavaweto na tutunot. Prvo Angli~anite, a po niv Portugalcite, Venecijancite, a toga{ i drugi, go otkupuvale tutunot od onie {to go sadele i im go prodavale na potro{uva~ite. Taka tutunot stanal najva`niot izvor na prihodi. Deneska na site dr`avni upravi im nosi milijardi. 7
[to naukata denes znae za tutunot? So nau~ni ispituvawa e doka`ano deka tutunot voop{to ne e lekovito rasteni e. Naprotiv, najdeno e deka sodr`i nekolku otrovni sostojki. Vo nekoi vidovi tutun ima i do 6 % nikotin. Toa e izvonredno silen otrov. Dovolno e da se zemaat 30 - 60 mg nikotin pa da predizvika smrt. Tolku nikotin ima vo edna poma la pura ili pet cigari.^ovekot otruen od nikotin prvo ~uvstvuva poti{tenost,a potoa nastanuva paraliza na nekoi nervi. Krvnite `ili prvo se stegnuvaat, a potoa se pro{iruvaat.Od nikotinot se stesnuvaat zenicite, se stesnuvaat crevata, a se la~i mnogu plun ka i pot. Nikotinot predizvikuva proliv i katar na du{nikot, {tetno dejstvuva na srceto i krvotokot. Doka`ano e deka pu{a~ite po~esto zaboluvaat od bolesti na organite za di{ewe, srceto, krvnite sadovi kako i od najte{kato i 8
najsmrtonosnoto zaboluvawe - rakot. Po podolgo i izobilno pu{ewe doa|a i do nervni i du{evni rastrojstva. Niedno sredstvo za u`ivawe ne se pro{irilo tolku brzo kako pu{eweto. Deneska toa go zarobilo preku pol ovinata od ~ove{tvoto. @rtvi na “kralot na nasladata” stanale i mnogu `eni.Iako mo}ta na navikite dosega bila posilna od site zabrani, kazni i od razumot, da se nadevame deka nau~nite otkritja vo vrska so rakot i so site stra{ni posledici od pu{eweto }e ne spasat od golemi izdatoci, te{ki zaboluvawa i ma~eni~ka smrt.
9
здрави бели дробови
бели дробови на пушач