VPLIV ŽIVALI NA LJUDI
Andreja Zupanc, diplomirana medicinska sestra LJUBLJANA, 14. 3. 2015
UVOD •
V desetletjih po drugi svetovni vojni se je uporaba terapije s pomočjo živali v svetu zelo razmahnila.
•
Bistvo terapije z živalmi je v medsebojnem odnosu med človekom in živaljo ter njuni čustveni povezanosti.
•
Zdravstveni delavci v tujini ugotavljajo, da je uporaba živali za terapijo s pomočjo z živali ugodna: o tako za paciente, o njihove pomembne druge ( svojci, prijatelji…) o kot za osebje.
• Friesen (2009) ugotavlja, da se s terapijo s pomočjo živali vzpostavljajo pozitivne socialne interakcije v razredu in drugih terapevtskih okoljih. • Prisotnost živali ima tudi globok pomirjajoč učinek na otroke, posebno tiste, ki kažejo znake stresa. • Otroci imajo ob prisotnosti živali občutek, da so slišani in razumljeni. • Raziskovalci ugotavljajo, da je terapija s pomočjo živali zelo učinkovita terapija tudi za mlade, adolescente, ki so jih prizadele otroške travme in doživljajo težave z duševnim zdravjem (Balluerka et al. 2014).
Terapija s pomočjo živali je zasnovana tako, da pospešuje izboljšanje človeških: o fizičnih, o psiholoških, o socialnih, o emocionalnih o in/ali kognitivnih funkcij (kognitivne funkcije se nanašajo na mišljenje ter intelektualne sposobnosti). Terapija se izvaja: o o o o •:
v različnih okoljih, individualno ali, skupinsko, v več vnaprej dogovorjenih terminih.
ZGODOVINA • Prve zapise o uporabi živali v terapevtske namene najdemo v Angliji. o Literatura navaja, da so domače ljubljenčke uporabljali kot del terapije že v letu 1792 v »Querker Society of Frends York Retreat in England. o Celo Florence Nightingale je cenila koristi domačih ljubljenčkov, ki so jih imeli bolni posamezniki. o Presenetljivo je, da je pri svojem delu uporabljal psa tudi Sigmund Freud (pes Jingle). o Ameriška vojska je vzpodbujala uporabo psov v terapevtskih institucijah s psihiatričnimi pacienti od leta 1919 v St.Elizabeth’s Hospital v Washingtonu. o Spoznanja o vrednosti povezave človek- žival je prvi zapisal in javno objavil Boris Levinson leta 1961 na kongresu American Psyhological Association.
POZITIVNI VPLIVI Študije dokazujejo, da naveza človek-žival prinaša tako fizične, kot psihološke koristi za človeka. • Avtorji Velde at al. (2005) navajajo,da samo božanje psa povzroča relaksacijo, zniža se krvni tlak in frekvenca srca, poviša pa se periferna temperatura. • Connor in Miller (2000) trdita, da ima uporaba hišnih ljubljenčkov na oddelkih v intenzivnih negah pomirjujoč vpliv na bolnike in poveča nivo kognitivnega mišljenja, nivo čustvovanja, izboljša se samopodoba, izboljša se občutek varnosti in ljudje občutijo, da so zaželeni. • Terapija s pomočjo živali lahko pomaga zmanjšati strah in anksioznost psihiatričnih bolnikov. • Herbert & Green (2001) sta raziskovala, da starejši prehodijo daljše razdalje v spremstvu psa, kakor kadar se sprehajajo sami (Velde at al., 2005 ).
• Velika ciljna skupina, kjer lahko pomagamo s terapijo s pomočjo živali, so tudi otroci: o z različnimi zdravstvenimi težavami, o otroci s posebnimi potrebami, o zlorabljeni otroci, o otroci in mladostniki s psihičnimi in psihiatričnimi težavami (Velde at al., 2005), o otroci z učnimi težavami. •
Ugodni vplivi prisotnosti psa na učnih urah so: o Pomoč učitelju pri vzpostavljanju prvih stikov z učenci, kjer prisotnost in posredovanje psa pomaga ustvariti sproščeno vzdušje. o Psi pripomorejo k ustvarjanju priložnosti za spontan pogovor v času učne ure. o Prisotnost psa blaži stres k podajanju v neznano (sprejemanje novih učnih vsebin. o Prisotnost psa motivira učence k ponovnem obisku učnih ur (Kadilnik, 2014).
OTROK BERE PSU •
Reading Education Assistance (READ®) je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode:
•
Ko pes posluša, se okolje spremeni, otrokov strah zamenja veselo pričakovanje in proces učenja se prične.
•
Vodnik neprisiljeno spodbuja otroke brez pritiska in nudi podporo, medtem pa otrok pridobiva prakso v nadzorovanem branju, ki je potrebno: o da zgradi besedišče, o poveča razumevanje bralne vsebine in o pridobiva sposobnost tekočega branja (www.ambasadorji.org)
Koristi terapije in aktivnosti s pomočjo živali
Telesni nivo
Psihični nivo
Socialni nivo
TELESNI NIVO •
znižanje krvnega tlaka in frekvence bitja srca,
•
globlje dihanje,
•
povečanje apetita,
•
sprostitev mišic,
•
sproščanje endorfinov (lajšanje bolečin),
•
krepitev imunskega sistema;
•
bolj zdrav življenjski slog,
•
manjša poraba protibolečinskih zdravil.
PSIHIČNI NIVO • • • • • • • • • • • •
sredstvo za motivacijo, zmanjšanje napetosti, depresivnosti, boljša samopodoba, občutek sprejetosti, varnosti, skrb za lastno žival naj bi bil zelo dober preventivni dejavnik pri samomorilno ogroženih, “brezpogojna ljubezen”, usmerjanje pozornosti, pomiritev, čustveni katalizator, prehodni objekt.
SOCIALNI NIVO • •
izboljša in poveča komunikacijo (žival kot predmet pogovora),
•
manjši občutek osamljenosti, več stikov z zunanjim svetom,
•
postavljanje meja.
•
UPORABA TERAPEVTSKIH ŽIVALI Terapevtske živali uporabljamo lahko na tri načine: o Živali se uporabljajo, kot spremljevalci za osebe, ki tako lahko živijo same doma, bolj neodvisne ali v prilagojenih življenjskih okoliščinah. o Živali uporabljajo v ustanovah, kjer pomagajo pri vzpodbujanju komunikacije ali so spremljevalci oseb. o Živali privedejo v ustanovo, kjer pomagajo pri doseganju različnih ciljev ter izboljšanju socialnih interakcij.
Živali spremljevalci doma
Uporaba terapevtskih živali Živali spremljevalci v ustanovah
Živali pridejo v ustanovo
ŽIVALI Kar nekaj živalskih vrst je bilo uspešno vključenih v programe terapije s pomočjo živali ali v programe aktivnosti s pomočjo živali, predvsem: o o o o o o o o
akvarijske ribice, ptice, mali glodalci, mačke, psi, konji, delfini, druge živali s kmetije.
PODROČJA, KJER ŠOLANI PSI LAHKO POMAGAJO LJUDEM •Epileptični napad •Zaznavanje hipoglikemije •Zaznavanje alergenov v hrani •Rak •Pomoč pri rehabilitaciji •Psi kot terapevti •Psi pomočniki invalidom •Psi v bolnišnici •Psi v zaporih •Psi reševalci
PREPREČEVANJE OKUŽB IN INCIDENTOV MED TERAPIJO S POMOČJO ŽIVALI •
•
•
• •
Kljub zagotavljanju ustreznih higienskih standardov, ki jih morajo upoštevati vodniki živali, je mogoča okužba z bakterijami in drugimi mikroorganizmi. Ugotovitve študij kažejo, da psi, ki so vključeni v terapijo s pomočjo živali v bolnišnicah bolj verjetno prenašalci MRSA in C. difficile, kot psi v drugih ustanovah. • Prenos MRSA je bolj verjeten, kadar pes liže pacijenta, • za prenos C. difficile pa, da pes skoči na posteljo. Za preprečevanje incidentov se uporabljajo ustrezno izšolane in preverjene živali, ki morajo biti tudi ustrezno veterinarsko pregledane. Tukaj je velika teža tudi na vodniku živali, ki mora imeti ustrezno znanje za opravljanje te dejavnosti. Človek in žival skupaj tvorita terapevtski par in morata usklajeno delovati.
• Se pravi pomembna priporočila vsebujejo; o higieno rok pred in po terapiji s pomočjo živali, o upoštevanje standardov za terapijo s pomočjo živali tako za vodnike šolanih živali, kot za vodnike pacientovih živali, o živali naj ne bi lizale pacienta, o obiske živali je potrebno skrbno beležiti in spremljati (Lefebvre et al., 2009) o ustrezen mikrobiološki nadzor (Žitnik Oitzel in Naraločnik, 2013). • Ta priporočila pripomorejo k zmanjšanju bolnišničnih okužb od in preko živali na minimum. (Lefebvre et al., 2009)
NEPRIMERNA UPORABA TERAPIJE S POMOČJO ŽIVALI
•Vzrok je: o uporabnik o osebje o inštitucija o žival.
ZAKLJUČEK •
Živali sprejmejo ljudi brez pogojev. Zaradi tega je terapija z živalmi toliko bolj uspešna (Marinšek in Tušak, 2007).
•
Žival je v terapevtskem odnosu enakovreden udeleženec, pomaga pri vzpostavljanju pristnih interakcij med terapevtom in uporabnikom.
•
Terapijo s pomočjo živali uporabljamo za doseganje določenih terapevtskih ciljev, ki jih drugače ne bi mogli doseči (ZilhaMano, Mikulincer, Shaver, 2011).
•
Najmanj, kar lahko žival prispeva, je, da že samo s svojo prisotnostjo ponudi neko vrsto razvedrila.
•
Podatki iz strokovne in znanstvene literature, izkušnje na različnih področjih in na koncu tudi naše izkušnje in rezultati kažejo, da bi bilo terapijo s pomočjo psov kot dodatno obravnavo koristno vključiti v celovito zdravljenje in rehabilitacijo (Kovačič, 2008).
• Težave za hitrejše uveljavljanje terapije so tudi v pomanjkanju kadrov in znanja. • V veliko pomoč za izvajanje te dejavnosti bi bilo tudi ureditev ustreznih pravnih podlag na makro, meza in mikro ravni. • Vsi si želimo ustrezno, standardno in kakovostno obravnavo, prav tako pa je pri izvajalcih izražena želja, da bi ponudili zdrave, izšolane živali, ter ustrezno usposobljene vodnike. • Seminarji za vodnike terapevtskih živali so postali že dvodnevni, poleg tega pa je potrebno opraviti izpit iz teorije in šele nato se lahko pristopi k šolanju živali in praktičnemu usposabljanju.
LITERATURA •
Ambasadorji nasmeha. http://www.ambasadorji.org/.
•
Balluerka n, Muela A, Amiano N, Caldentey M A (2014) Influence of animalassisted therapy (AAT) on the attachment representations of youth in residential care. Children and Youth Services Review. 42, 103–9
•
Deltasociety, http://www.deltasociety.org/.
•
Fine A H (2006). Handbook on animal-assisted therapy: theoretical foundations and guidelines for practice. Amsterdam, Boston, 2nd ed. Elsevier/Academic Press Google books
•
Friesen L (2010). Exploring Animal-Assisted Programs with Children in Schooland Therapeutic Contexts. Early Childhood Educ. J 37, 261–7
•
Kadilnik T (2014).Vloga psa pri individualnih učnih urah angleščine in matematike. http://www.barvejezika.org/tomo-kadilnik/html/index.html
•
Kovačič D (2008). Poskusni program rehabilitacije s pomočjo psov. Rehabilitacija. let. VII, št. 2: 23-29.
•
Lefebvre S L, Waltner-Toews D, Peregrine A, Reid-Smith R Hodge L, Weese J. S (2009). Characteristics of programs involving canine visitation of hospitalized people in Ontario Infect Control Hosp Epidemiol. vol. 27, no.7, 754-8.
•
Marinšek M, Tušak M (2007). Človek - žival: zdrava naveza. Maribor : Založba Pivec.
•
Zilha-Mano S, Mikulincer M, Shaver P. R (2011). Pet in the therapy room: An attachment perspektive on animal-assisted therapy. Attach Hum Dev. vol. 13, no. 6: 541-61
•
Žitnik Oitzl T, Naraločnik M (2013). Delovne in terapevtske živali kot možni nosilci bakterijskih povzročiteljev bolezni: prešernova naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta.