Dajana Vodnjov: Aktivnosti in terapija s pomočjo živali - vpliv živali na počutje starejših ljudi by Ambasadorji nasmeha

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI - VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI (Diplomsko delo)

Maribor, 2013

Dajana Vodnjov

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: predav. Milena Pišlar, univ. dipl. org.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

ZAHVALA Vsa zahvala gre moji mami Suzani, ki mi je omogočila dve leti izrednega študija, me ves čas študija spodbujala in mi nudila pomoč in moralno podporo pri pisanju diplomske naloge. Zahvala gre tudi ostalim članom družine, predvsem mojemu fantu Tomažu, za potrpežljivost in izkazano pomoč v času študija in nastajanja diplomske naloge. Najlepše se zahvaljujem mentorici, predav. Mileni Pišlar, univ. dipl. org., za vodenje, usmerjanje, ter vso strokovno pomoč pri oblikovanju diplomskega dela. Zahvaljujem se mojim novim znancem iz Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorjem nasmeha, ki so me prijazno sprejeli medse in mi omogočili, da sem spoznala njihovo delo. Posebej se zahvaljujem terapevtskima paroma, Neži Vilhem in kužku Miniju, ter Zvonetu Babniku in psički Zoji. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v Domu upokojencev Center, Ljubljana (enota Tabor), da so mi v njihovi ustanovi omogočili sodelovanje s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Zahvaljujem se Ani Erjavec, za pomoč pri tehnični ureditvi diplomske naloge in Simoni Cokan za končno lekturo diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi sošolkama Manci Vovk in Neži Jelenko, za vse skupaj preživete trenutke, za vso pomoč in podporo v času študija. Zahvala pa gre še vsem mojim živalskim prijateljem, tudi tistim, ki jih žal ni več z mano, za izkazano brezpogojno ljubezen. Pri pisanju diplomske naloge so bili moje sredstvo za motivacijo.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

POVZETEK Diplomsko delo je usmerjeno v obravnavo aktivnosti in terapije s pomočjo živali ter proučevanje vpliva živali na počutje starejših ljudi. Predstavljen je problem osamljenosti starejših ljudi in pomen pozitivnih vplivov živali na starejše ljudi. V tem kontekstu je središčnega pomena spoznati oziroma ugotoviti spremembe in potrebe v starosti, predstaviti in analizirati aktivnosti in terapijo z živalmi in primerjati njuno razširjenost ter uporabnost v Sloveniji in po svetu. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature. Pridobljeni podatki so bili sistematizirani, analizirani in vključeni v diplomsko delo. Pregled literature je pokazal, da je osamljenost v starosti ena najpogostejših emocij, vzroki zanjo so družbena izolacija in diskriminacija starejših, umikanje starejših iz družbenega življenja, tudi določene telesne motnje. S starostjo se, poleg fizioloških sprememb, pojavijo tudi spremembe v psiholoških značilnostih in čustvovanju. Za premagovanje osamljenosti je zelo primerno druženje z živalmi in skrb zanje. Živali so konstante, ki v hitro spreminjajočem se življenju, ljudem krajšajo čas, jih nasmejijo, jim dajejo občutek varnosti. Bistvenega pomena je dotik živali, ki opogumlja in osrečuje. Živali pomagajo premagovati družbeno izoliranost in vzpodbujajo socialne stike, prinašajo lahkotnost, ljubeznivost in dajejo občutek neogroženosti. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali sta odlični komplementarni metodi dela, ki sta uporabni v vseh okoljih, še posebej v institucionalnih oblikah pomoči. Pod aktivnosti oziroma terapijo s pomočjo živali se razumejo vsa dejanja, pri katerih se z načrtno uporabo živali doseže pozitivne odzive pri uporabniku. Terapija in aktivnosti s pomočjo živali sta v Sloveniji prisotni, vendar v manjšem obsegu kot v tujini. V nekaterih evropskih državah, kot so Avstrija, Italija in Anglija, je terapija s pomočjo živali vključena v zdravstveni sistem. Živali lahko v starosti polepšajo življenje in pomagajo lajšati težave, s katerimi se starejši človek sooča. Živalske moči, ljubezni, energije in drugih pozitivnih lastnosti, bi se morali bolj zavedati in jih koristiti.

Ključne besede: staranje, starostnik, osamljenost, aktivnost s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, terapevtske živali.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

ABSTRACT This thesis presents animal-assisted activities and therapy, and the influence of animals on elderly people. The purpose of the thesis is to present the problem of loneliness of elderly people and highlight the importance of the positive effects of animals on elderly. Further goals are; knowing the changes and needs in the life of elderly people, introducing animal-assisted activities and therapy, and comparing its use in Slovenia to the rest of the world. We have chosen the descriptive method on grounds of expert literature. The data obtained have been systematized, analyzed and included in the thesis. Expert literature shows, that loneliness is the most common emotion when it comes to the elderly. Reasons are: social isolation, discrimination, lack of social life and certain physical disorders. Many physical, psychological and emotional changes occur as people get older. Taking care and spending time with animals is a great way to fight loneliness. Animals are constant and help us spend our time; make us laugh, and offer a feeling of safety in a fast changing world. The physical contact with animals is of great importance, since it encourages us and makes us happy. Animals help relieve social exclusion, encourage social contact, give a sense of ease, kindness and privilege. Animal-assisted activities and therapy are an excellent complementary method, which can be used in all surroundings, especially in institutional care. Under animal-assisted activities and therapy we understand all of the actions, for which the planned use of animals achieved positive responses to the user. Animal-assisted activities and therapy are present in Slovenia, but in a smaller amount than in other countries. In countries like Austria, Italy and England this kind of therapy is included into the health system. Animals can brighten life in old age and helps to alleviate the life difficulties which elderly face. Animal power, love, energy and other benefits, should be more aware of and benefit from.

Key words: aging, elderly person, loneliness, animal-assisted activities, animal-assisted therapy, therapeutical animals.

III

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

KAZALO 1 UVOD.............................................................................................................................1 2 NAMEN IN CILJI .........................................................................................................3 2.1 Namen......................................................................................................................3 2.2 Cilji..........................................................................................................................3 3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA.................................................................................4 4 METODOLOGIJA.........................................................................................................4 4.1 Raziskovalne metode...............................................................................................4 4.2 Uporabljeni viri........................................................................................................4 5 STAROST......................................................................................................................5 5.1 Staranje...................................................................................................................5 5.1.1 Fiziološke spremembe v starosti.......................................................................6 5.1.2 Psihološke spremembe v starosti....................................................................10 2.3 Osamljenost...........................................................................................................12 1.4.1Osamljenost in starostnik.................................................................................14 1.4.2Človekove potrebe v starosti...........................................................................16 6 AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI................................................17 6.1 Aktivnosti s pomočjo živali...................................................................................18 2.4 Terapija s pomočjo živali......................................................................................19 2.5 Razlike med aktivnostmi in terapijo s pomočjo živali..........................................21 2.6 Koristi in prednosti aktivnosti in terapije s pomočjo živali...................................22 2.7 Ustanove, v katerih se lahko izvajajo aktivnosti in terapija s pomočjo živali.......26 2.8 Neprimerna uporaba aktivnosti in terapije s pomočjo živali.................................28 2.9 Terapevtske živali..................................................................................................30 2.10 Medicinske sestre in aktivnosti ter terapija s pomočjo živali..............................36

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

2.11 Preprečevanje okužb med aktivnostmi in trapijo s pomočjo živali.....................38 2.12 Razširjenost aktivnosti in terapije z živalmi pri nas in po svetu.........................40 1.4.3Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov »Tačke pomagačke«..............42 1.4.4Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali »Ambasadorji nasmeha«......43 7 VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI.................................................45 7.1 Vpliv živali na starejše ljudi v bolnišnicah in domovih........................................49 7.4 Primer dobre prakse...............................................................................................53 8 RAZPRAVA.................................................................................................................56 9 SKLEP..........................................................................................................................59

KAZALO TABEL Tabela 1: Pomembni problemi pri starostnikih v domovih in pozitivni vplivi živali......52

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

1 UVOD Zelo težko je časovno opredeliti, kdaj nastopi starost pri ljudeh. Po mednarodnih dogovorih sestavljajo skupino starejših ljudi vsi, ki so stari nad 65 let in več. Pravimo, da je starost jesen življenja. Za starost se moramo oskrbeti s spoznanji in popolno pripravljenostjo na psihične in fizične spremembe.

Večina ljudi si želi starost preživeti doma. Starejši človek je najbolj zadovoljen v svojem domačem okolju, v domu, v katerem je preživel veliko let, kjer je vzgajal otroke. Družina je v življenju starega človeka še posebej pomembna, saj mu daje občutek varnosti. V današnjem času je vedno manj družin, kjer bi se prepletalo več generacij. Posledica tega je, da čedalje več starostnikov živi samih, kar povečuje njihovo stisko, izolacijo in osamljenost. Med ljudmi je še v veliki meri prisotno prepričanje, da je za starega človeka dobro poskrbljeno, če so zadovoljene osnovne materialne potrebe, kot so: potreba po hrani, obleki, stanovanju, zdravstvenem varstvu in podobno. Vendar se moramo zavedati, da je zadovoljevanje nematerialnih potreb enako pomembno kot zadovoljevanje materialnih. Osamljenost v starosti zelo neugodno vpliva na človekovo duševnost. Vsakdanje izkušnje in raziskovalni podatki kažejo, da je osamljenost starih ljudi v današnjem svetu najbolj množična in najbolj pereča socialna motnja. Splošno trdijo, da je zelo osamljen vsaj vsak tretji starostnik. Osamljenost je vsakdanji vzrok za psihosomatsko obolevanje, za klavrno in nezadovoljno človeško življenje (Ramovš, 2003). Zelo pomembno je, da začnemo razmišljati, kako bi starejšim olajšali in olepšali starost, ter jim omogočili kvalitetnejše življenje. Najboljše je vsekakor redno in pogosto obiskovanje sorodnikov in prijateljev, kar pa je včasih težko izvedljivo. Ena od možnosti je tudi stik z živalmi. Lahko so to periodični obiski živali drugih lastnikov,

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

lahko pa postane starostnik tudi sam skrbnik živali, ki potrebuje toliko oskrbe, kot jo je starostnik še sposoben vsakodnevno nuditi. Druženje z živaljo, božanje in ljubkovanje daje starejšim nežnost in toplino, ki jo še kako potrebujejo. Od druženja imajo psihične koristi, pa tudi mentalno in čustveno zadovoljstvo. Odrasle živali dajejo starejšim ljudem občutek varnosti, mlade živali pa jim obudijo spomine na mladost, dajejo energijo za lažje spoprijemanje s tegobami in jih razveseljujejo podobno kot majhni otroci (Marinšek in Tušak, 2007, str. 91-92). V mnogih študijah so življenje s hišnim ljubljenčkom povezali z manj depresije in osamljenosti pri lastnikih. Raziskovalci so pri osamljenih in socialno prikrajšanih starejših ljudeh opazili viden pozitiven čustven odziv ob srečanju z živaljo. Živali vsekakor pomagajo dvigniti kakovost posameznikovega življenja. Kadar so primerne terapevtske živali postavljene v okolje, kjer so bolni, slabotni in umirajoči, je njihova korist za posameznika večja, kot pa možnost za okužbo. Starejši ljudje zaradi pogostih zdravstvenih težav dostikrat obiščejo bolnišnico, nekateri se morajo, zaradi nezmožnosti za samostojno življenje, preseliti v dom za starostnike, kjer pa težko vzpostavljajo socialne stike. V tujini imajo zato že domske živali, saj prisotnost živali v bolnišnicah in domovih povečuje dovzetnost pacientov, jim pomaga, da se vključijo v družbo, zmanjšuje občutke osamljenosti in zavrženosti, pomaga jim tudi, da so aktivni. Obstajata dve organizirani dejavnosti s pomočjo živali: Terapija s pomočjo živali, v angleškem originalu Animal Assisted Therapy (AAT), ki je bolj usmerjena in načrtovana dejavnost, in aktivnosti s pomočjo živali, v originalu Animal Assisted Activities (AAA). Terapija s pomočjo živali je usmerjena v določen cilj, v katerem je žival, ki ustreza določenim kriterijem, enakovreden udeleženec procesa zdravljenja (Marinšek in Tušak, 2007). V Sloveniji se v bolnišničnem okolju ne poslužujejo aktivnosti in terapije s pomočjo živali, razen na nekaterih pediatričnih oddelkih, saj se zdravstveni delavci še vedno bojijo bolnišničnih okužb, zato živali na bolnišničnih oddelkih niso zaželene. V tujini pa se aktivnosti in terapija s pomočjo živali veliko uporablja tudi v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. Tudi medicinske sestre sodelujejo pri aktivnostih in terapiji s

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

pomočjo živali. Vključevanje medicinske sestre v multidisciplinarni tim terapije s pomočjo živali, pripomore h kakovostnejšemu okrevanju, rehabilitaciji in izboljšanju zdravstvenega stanja pacientov. Osebje ustanov, kjer uporabljajo terapevtske ali domske živali, poroča o tem, da jim živali ne prestavljajo nobenega dodatnega bremena, ravno nasprotno, delo občutno olajšujejo (Marinšek in Tušak, 2007, str. 97). Aktivnosti in terapija s pomočjo živali sta v Sloveniji že prisotni, vendar v manjšem obsegu, kot bi si želeli strokovnjaki iz tega področja. Verjetno bodo terapije s pomočjo živali v Sloveniji dobile večji zagon, ko bo dokazano, da ne izboljšujejo samo kakovosti življenja, ampak pomagajo zniževati stroške zdravljenja in rehabilitacije.

2 NAMEN IN CILJI

2.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti problem osamljenosti starejših ljudi, spoznati aktivnosti in terapijo s pomočjo živali in poudariti pomen mnogih pozitivnih vplivov živali na starejše ljudi.

2.2 Cilji

Cilji diplomskega dela so: •

spoznati spremembe in potrebe v starosti;

•

predstaviti problem osamljenosti starejših ljudi v današnjem svetu;

•

predstaviti aktivnosti in terapijo s pomočjo živali;

•

poudariti pomen pozitivnih vplivov živali na starejše ljudi;

•

primerjati razširjenost in uporabnost aktivnosti in terapije s pomočjo živali pri nas in po svetu.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA V diplomskem delu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: •

Zakaj je osamljenost pri starejših ljudeh v današnjem času tako razširjena?

•

Kako lahko aktivnosti in terapija s pomočjo živali vplivajo na kakovost življenja starejših in na problem osamljenosti?

•

Kako razširjene so aktivnosti in terapija s pomočjo živali v Sloveniji?

4 METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

V diplomskem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela na podlagi strokovne literature, ki je dosegljiva v knjižnicah in bibliografskih zbirkah. Za iskanje literature je bil izbran splošni iskalnik Google, pregledane so bile spletne strokovne baze podatkov kot so Cobbis, Medline in Medscape. Ključne besede za iskanje virov so bile: staranje, starostnik, osamljenost, aktivnost s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, terapevtske živali. Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč, ki smo jih predstavili v strukturni obliki, pridobljeni podatki so bili sistematizirani, analizirani in vključeni v diplomsko delo. Na zastavljena raziskovalna vprašanja smo odgovorili z analizo in primerjavo dosedanjih znanstvenih spoznanj na področju aktivnosti in terapije s pomočjo živali.

4.2 Uporabljeni viri

Upoštevala se je predvsem novejša literatura od leta 2000 do leta 2012, zaradi zanimivosti in strokovnosti pa se je med literaturo uvrstilo tudi nekaj starejših virov. Pri

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

izbiranju literature s področja aktivnosti in terapije s pomočjo živali je bil poudarek predvsem na tistih virih, ki so izražali pogled na aktivnosti in terapijo s pomočjo živali v povezavi s starejšimi ljudmi.

5 STAROST Merila za starost so vse prej kot enotna. Mejniki, kot so na primer 50, 60 ali 65 let, so dogovorjeni iz praktičnih razlogov, za določanje upokojitve. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se je odločila za 65 let in to mejo upošteva tudi večina gerontologov (Pečjak, 2007, str. 13).

5.1 Staranje

Vsi ljudje se ne staramo enako, vsak doživlja staranje drugače, pri nekaterih je staranje spontan proces, ki ga niti ne opazijo, drugi pa staranje in spremembe v starosti prenašajo kot breme in se s tem težko soočijo. Staranje ni samo biološki proces, temveč vplivajo nanj psihični, socialni, kulturni, ekološki in politični dejavniki (Ramovš, 2003, str. 13). Staranje je strnjen dinamični proces z nekaterimi pospeški in zastoji, poteka od rojstva naprej, z najrazličnejšimi spremembami v strukturi organizma. Je neizogibno, pri vseh živih bitjih. Starost ljudi se povečuje, dvig skrajnih starostnih meja je posledica boljšega zdravja, zdravstva, bivališč, higiene, prehrane in drugih življenjskih razmer. Leta pa ne morejo biti zanesljivo merilo drugih vidikov starosti, enako stari ljudje se namreč lahko zdijo različno stari. Iz tega lahko ugotovimo, da se biološka ura razlikuje od koledarske, še bolj pa se med seboj razlikujejo enako stari ljudje glede na psihološke značilnosti (Pečjak v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 83 ).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Pečjak (v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 84) opisuje tri vidike staranja: •

koledarski oz. kronološki (rojstni datum) - poteka pri vseh ljudeh in v vsakem življenjskem obdobju enako hitro, nanj človek nima vpliva;

•

biološki oz. funkcionalni (koliko človek zmore samostojno opravljati temeljna življenjska opravila in koliko je zdrav) - funkcionalno se različni ljudje starajo različno hitro, nanj ima človek velik vpliv z načinom svojega življenja;

•

psihološki oz. doživljajski (kako človek sprejema in doživlja svojo trenutno starost in vse kar je povezano z njo) - tu so razlike med ljudmi največje, je povsem odvisno od človeka samega.

Pečjak (v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 8) deli življenje po petdesetem letu v štiri obdobja: •

pozna srednja leta (50-60 let) - obdobje »neviht in stresov«;

•

mlajša starost (60-70 let) - obdobje prilagajanja na nove razmere;

•

srednja starost (70-80 let) - obdobje hitrejšega spreminjanja življenjskih funkcij;

•

visoka starost (80-90 let) - obdobje pogoste oslabelosti.

Prehod v tretje življenjsko obdobje je za večino ljudi eden od najbolj bolečih prehodov. Tu človeka čakajo travmatični dogodki in siloviti stresi, kot so odhod zadnjega otroka iz družine, upokojitev in prej ali slej smrt enega od zakoncev. Nastopijo tudi finančne težave, sprememba bivališča in osamljenost. Kakovostna starost je v veliki meri odvisna od navad, sprejemanja in načina življenja že v zgodnjih aktivnih letih. Splošni preventivni in drugi ukrepi, ter prizadevanja za zdrave življenjske navade in zdrav način življenja, nas torej vodijo v zdravo staranje.

5.1.1 Fiziološke spremembe v starosti Telesne starostne spremembe napredujejo postopoma in se ne izrazijo enako močno pri vseh starejših. Stara se ves organizem, čeprav posamezni deli in organi različno hitro.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Nekatere spremembe spreminjajo videz in so opazne že na zunaj, druge pa se kažejo kot spremembe v delovanju organov in telesni zmogljivosti Koža Najvidnejši del telesa je koža, zato so spremembe na koži hitro opazne. Odrasla oseba »nosi« okoli 3 kg kože. Odlikuje jo velika občutljivost na dražljaje, elastičnost in trajnost. Sestoji iz treh plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja. Celice povrhnjice neprestano nastajajo in propadajo, do sedemdesetega leta človek odvrže okoli 20 kg kože. V starosti je propadanje hitrejše kot nastajanje, zato se koža tanjša, kar pripomore h gubanju. Atrofija in nagubanost kože sta povezani z zmanjšanjem kakovosti in količine vezivnega tkiva. Na koži rok, čela, tudi na hrbtu se pojavijo temnejše rjavkaste lise starostnega barvila lipofuscina. Zaradi propadanja kapilar se spremeni barva kože; postane rahlo rumena ali rožnata, mnoge žile postanejo vidne. Dlake pod pazduho in na osramju se s starostjo izgubljajo, zgostijo pa se v nosu, v ušesih, pri ženskah na bradi, pod nosom. Lasje posivijo, kar je eden od najbolj neizpodbitnih znakov staranja. Pri moških se pojavi plešavost. Maščobno podkožno tkivo se s starostjo prerazporedi. S staranjem se zmanjša tudi število, velikost in s tem aktivnost kožnih žlez (Pečjak, 2007, str. 24). Skeletno-mišične funkcije Manj vplivajo na zunanji videz spremembe mišičnega tkiva in kostne mase, čeprav lahko povzročijo nenavadno držo in hojo. Te spremembe lahko povzročijo bolečine, zaradi njih se starostnik manj giblje. Pojavljajo se spremembe v konstituciji in postavi, mišičje atrofira, kostnina je oslabljena. Z leti upada količina mineralov v kosteh, zato kostno tkivo izgublja gosto zgradbo in čvrstost. Kosti postanejo šibke, fizične obremenitve in udarci jih hitreje nalomijo ali zlomijo. Staranje ne prizanese kitam in sklepom. V kitah se rahljajo vlakna kolagena in elastina, tako postanejo manj sposobne prenašati pritiske. Pri sklepih se obrablja hrustanec in porablja tekočino za mazanje kosti, ki se drgnejo. Zaradi sesedanja hrustanca v hrbtenici, spremenjene drže telesa, nagnjenosti hrbtenice in ukrivljenosti kolen se zmanjša telesna velikost. Vsi ti pojavi vplivajo na otrdelost organizma in otežujejo gibanje. Pešati začne tudi mišična moč,

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

zaradi zmanjševanja mišične mase. S staranjem se pomembno skrajšujejo reakcijski časi in hitrost mišičnega reagiranja (Pečjak, 2007, str. 27) Respiratorne funkcije Število vdihov v minuti se zmanjšuje vse življenje. V starosti se zmanjša količina absorbiranega kisika. Posebno nezadostna je izmenjava zraka v spodnjem delu pljuč. Nezadostno oksidirana kri pa slabo prehranjuje tkivo, predvsem med fizičnimi napori. S staranjem so opazne spremembe na torakalni steni in dihalnih poteh. Obseg prsnega koša se zmanjša, je tudi slabše gibljiv, zaradi izgube prožnosti v steni prsnega koša. Sapnični in bronhialni epitelij, ki ima nalogo zavračati prašne delce iz zgornjih dihalnih poti, s staranjem propada, nadomesti ga vezivno tkivo (Pečjak, 2007, str. 31). Kardiovaskularne funkcije S staranjem se zmanjšuje elastičnost v vseh tkivih. V krvožilnem sistemu to najbolj prizadene aorto in arterije, ki se odebelijo, njihov premer se zmanjša, stene pa postanejo manj elastične in prilagodljive spremembam. Ena od posledic je zvišan krvni tlak, za katerim trpi okoli 20 % starejših. S staranjem slabi tudi srčna mišica. Načrpa manj krvi in postane manj sposobna, da priskrbi potrebni kisik. Zaradi odebeljenih sten ventrikla se zaklopke ne zapirajo več tako tesno kot prej. Atrij se počasneje napolnjuje s krvjo, pogostost srčnega utripa upade. S starostjo narašča tudi možnost za srčni in možganski infarkt (Pečjak, 2007, str 30). Gastrointestinalne funkcije Počasi se nabirajo tudi spremembe v prebavnih organih. V ustih izločajo žleze slinavke manj sline, zato postane ustna votlina bolj suha, šibkeje se občutijo okusne kvalitete. V želodcu oslabijo gladke mišice, spremeni se sestava želodčne tekočine. V debelem črevesju opešajo mišice, ki potiskajo vsebino naprej do danke, zato so starejši nagnjeni k zaprtju oziroma obstipaciji. Pomembnejše spremembe nastopijo pri delovanju tankega črevesja, kjer se zmanjša absorbcijska površina in upade sposobnost absorbiranja hrane in drugih sestavin v krvni obtok. Pomembno se spremeni telesna teža. Pri moških narašča do petdesetega leta, potem pa upada, še posebno po sedemdesetem letu. Pri

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

ženskah narašča do poznih šestdesetih let, potem upada nekoliko počasneje kot pri moških (Pečjak, 2007, str 31). Genitourinarne funkcije S starostjo se krvni pretok skozi ledvice zmanjša, zato je »čiščenje« manj učinkovito, odpadni produkti se prepočasi odstranjujejo. Zmanjšuje se tudi teža ledvic, atrofija je najbolj izražena na območju skorje, število nefronov se zmanjša za polovico. V mehurju oslabi vezivno tkivo in mišice, ki ga širijo in krčijo, kar lahko povzroči nepopolno praznjenje mehurja. Kapaciteta mehurja s starostjo pada, frekvenca mikcije pa narašča. Senzorni in živčni sistem tudi slabše »zaznava« potrebe z odvajanjem urina, zato lahko pride do nehotenega mokrenja. Pri moških se pojavlja benigna hiperplazija prostate, ki povzroča motnje pri mikciji (Pečjak, 2007, str. 32). Čutila S staranjem se splošno poslabša ostrina vida. Številne ljudi že pred štiridesetem letom doleti daljnovidnost in morajo brati z očali. Tipičen starostni očesni pojav je siva mrena (katarakta). Očesna leča postaja s starostjo rumenkasta, zato se zmanjša sposobnost razlikovanja barv. Nič manj ni prizadet sluh, pri katerem se zniža občutljivost, zlasti na visoke tone. Naglušnost je ena od tipičnih starostnih simptomov, pogosto je okvarjena tudi zmožnost razumevanja govorjene besede. Podobno upada občutljivost za okus, v starosti je potrebno več molekul okusne snovi, da vzburijo okusni organ. Izguba prizadene vse vrste okusov in predel jezika ter ust enakomerno. Občutljivost čutila za voh pade po petdesetem letu starosti, zaradi vsesplošne atrofije olfaktornih žlez in nevronov. Tip je glede na pomembnost v življenju tretji čut. V koži so čutnice tipa, temperature in bolečine. S staranjem čutnice odmirajo, zato smo manj občutljivi na njihove dražljaje. Poškodujejo se tudi živčna vlakna, ki prenašajo informacije s kože v možgane (Pečjak, 2007, str. 24). Nevrološke funkcije Mali možgani uravnavajo gibe in hojo, v njih v življenju propade okoli 25 % celic in ena od posledic je, da se starejši ljudje gibljejo počasneje, težje ohranjajo ravnotežje in pokončno držo, dostikrat padejo. Drobni gibi postanejo manj natančni. Zaradi propada

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

nevronov osrednjega živčnega sistema se s starostjo teža možganskega tkiva zmanjša. Atrofira predvsem »bela substanca«, v visoki starosti pa tudi »siva substanca«. Senzomotorične spremembe vplivajo na zmanjšan reakcijski čas, oslabljene reflekse in spremembe proprioreceptorjev. Kljub vsemu, v starosti ostanejo kognitivne sposobnosti zdravega posameznika nedotaknjene. Pojavljajo se manjše okvare kratkotrajnega spomina, spremembe v spalnih vzorcih, raztresenost, komunikacijske motnje, povečana incidenca za psihiatrične motnje, vendar do sprememb osebnosti v starosti normalno ne prihaja (Pečjak, 2007, str 33). Hormonske funkcije Pri ženskah prihaja do največjih hormonskih sprememb v obdobju klimakterija. Postopoma ugaša funkcija hormonskega sistema, delovanje hipofize, ščitnice, jajčnikov. Spreminja se tudi endokrino delovanje trebušne slinavke, kar je očitni vzrok za pogosto sladkorno bolezen v starosti. S staranjem progresivno usiha funkcija androgenih hormonov ter uplahne dejavnost spolnih žlez. Predvsem pri ženskah se že med štiridesetim in petdesetim letom občutno zmanjša izločanje estrogena (Pečjak, 2007, str. 35). Imunski sistem S starostjo pada delovanje imunskega sistema, kar vodi k povečanemu tveganju za posamezne bolezni. Opazne so spremembe v delovanju T celic pomagalk, ki so odgovorne za imunski odziv celic. S starostjo naraščajo tudi številna protitelesa, kar poveča tveganje za razne avtoimune bolezni. Starejši ljudje so bolj podvrženi infekcijam sečil, dihal in ran (Ihan, 2000, str. 26).

5.1.2 Psihološke spremembe v starosti

Psihološke spremembe so posledica starostnih sprememb v možganih in se kažejo v zmanjševanju senzoričnih in intelektualnih funkcij. S starostjo se zmanjša zmogljivost za duševno delo, miselni procesi se upočasnijo, pojavljajo se težave s spominom in pozornostjo. Stari ljudje se hitreje utrudijo, spe manj trdno, bolj so podvrženi

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

emocionalnim motnjam, njihova percepcija je manj realna, zmanjšuje se tudi sposobnost za prilagajanje novim okoliščinam. Na te spremembe vplivajo še mnogi drugi dejavniki, kot so stopnja izobrazbe, inteligentnost, splošno zdravstveno stanje, poklic, (ne)spodbujajoče okolje, samopodoba, odnos do življenja, okolja, sveta, pozitivna naravnanost. Spomin spada med najbolj prizadete psihične funkcije ali pa njegovo pešanje najhitreje opazimo (Pečjak, 2007, str. 103). Starostna izguba spomina se kaže s pozabljanjem imen, iskanjem denarnice, ključev, vendar ob tem starostnik popolnoma normalno deluje, je samostojen pri vsakodnevnih opravilih, kot so umivanje, oblačenje, hranjenje. Starejši ljudje tudi slabše ohranjajo in obnavljajo informacije iz bližnjega spomina. Na starost se zmanjša mehanični spomin, ki pa ga nadomeščajo z razvitim logičnim spominom. Človek naj bi ostal intelektualno in osebnostno ohranjen do smrti, če ne pride do hujše duševne ali telesne bolezni, ki vpliva na kognitivne funkcije (Pečjak, 2007, str. 106). Za tretje življenjsko obdobje je značilno polno stresov, kot so odhod zadnjega otroka, smrt prijatelja ali zakonca, upokojitev, spremenjen telesni videz, upad telesnih in razumskih funkcij, socialna izolacija in stigmatizacija, manjši dohodki in različne degenerativne bolezni. Najhuje doživljajo starši odhod zadnjega otroka od doma, ker se s tem njihova starševska vloga prekine. Ker v hiši ni več mlade osebe, se starša počutita stara, ne glede na njuno koledarsko starost (Pečjak, 2007, str. 82). Stresom se starejši ljudje težko prilagodijo, posledice so lahko hude in dolgotrajne negativne emocije, ki poslabšajo njihovo telesno in duševno stanje (Pečjak, 2007, str. 148). S staranjem se ne spreminjajo samo razumske funkcije, temveč tudi emocije, motivacija in celostna osebnost. Emocionalne in osebnostne spremembe se pojavijo pri ženskah že ob koncu srednjih let v zvezi z menopavzo, vendar so medosebne razlike velike. Psihološke posledice so: depresija, tesnoba, razdražljivost, napadi strahu, spremembe razpoloženja, slaba koncentracija, jok, upadanje spolne želje. Danes govorimo tudi o moški menopavzi, ki se pojavlja počasi in postopoma med štiridesetim in petdesetim letom. Mnogi znaki so podobni kot pri ženskah. (Glej Pečjak, 2007, str. 148.) Starejšim

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

ljudem se praviloma znižuje samopodoba, zlasti fizična in socialna. V ogledalu opažajo, kako so se postarali, stikov z drugimi imajo vedno manj, prilagajajo se normam, ki veljajo za starostnike, in se ocenjujejo glede na druge starostnike podobnih let. Na starostno podobo zelo vpliva posameznikovo zdravstveno stanje. Bolezni jo znižujejo, dobro počutje in zdravje pa zvišujejo (Pečjak, 2007, str. 74). Najpogostejše negativne emocije v starosti so torej depresija, osamljenost, občutek nemoči in nebogljenosti. Starejše osebe se dostikrat ne zavedajo, da jih muči depresija, njene znake imajo za neizogibne spremljevalce staranja. Depresija ne pomeni kratkotrajne žalosti, ki jo običajno doživljajo vsi ljudje. Pomeni dolgotrajno ali ponavljajoče se negativno emocionalno stanje, ki ovira normalne aktivnosti starega človeka (King v: Pečjak, 2007, str. 149). Vzroki za nastanek depresije so stres, smrt bližnjega, poslabšanje zdravja, pojemanje fizične moči, izguba dela, upokojitev. Pogosto nastopi pomanjkanje motivacije, nič več se ne izplača, ni več volje in vztrajnosti. Glavni znaki depresije so: sprememba navad hranjenja, spanja, upad energije in trajajoča utrujenost. Starostniki z depresijo, posebno moški, so pogosteje samomorilno ogroženi. Bolezen pomembno vpliva na kakovost življenja starostnika in njegove družine. Niso pa vse emocije v starejših letih tako izrazito neprijetne. V stiku z vnuki lahko starejši ljudje doživljajo veselje in srečne trenutke, v njih vidijo svoje potomce in njihovo življenje spet dobi smisel. Zadovoljstvo in pozitiven vpliv na počutje jim dajejo tudi razni hobiji, druženje z živalmi, skupine za samopomoč, potovanja, sprehodi. Potrebno je spodbujanje starejših, da aktivno preživijo svoj čas in se vključijo v različna društva.

2.3 Osamljenost

Osamljenost je čustveno stanje, v katerem oseba občuti močna čustva praznine in izolacije. Osamljenost je več kot samo želja po družbi nekoga drugega. Je občutek, da si odrezan od ljudi ali odtujen od njih (Hvalič Touzery, 2006, str. 46).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

V življenju občutek osamljenosti izkusi skoraj vsak človek, ne glede na to, koliko je star. S trajno in hudo osamljenostjo po svetu živi mnogo ljudi. K osamljenosti so nagnjeni tisti, ki imajo nizko samozaupanje, so razočarani, zapuščeni, trpinčeni, bolni ali stari. Osamljenost dostikrat ne ločimo od samote. Razlikujeta se v tem, da je občutek osamljenosti neprijeten in mukotrpen. Bolečina zaradi osamljenosti človeka sili v globoko žalost, jok, željo po smrti in celo v samopoškodbena vedenja. Občutek samote je bolj nevtralen in pomeni predvsem odmaknjenost iz družbe. Res pa je, da samota v veliko primerih botruje nastanku osamljenosti. Pomembno je razlikovanje med osamljenostjo in samoto. V človekovi naravi je potreba, da je včasih tudi sam. Samota je lahko pozitivna in prijetna izkušnja, če se zanjo odloči posameznik sam (Hvalič Touzery, 2006, str. 47). Ni vsaka osamljenost enaka, ne po nastanku in ne po intenziteti. Ločimo naslednje vrste osamljenosti (Podnar in Torre, 2005): •

situacijska osamljenost - najblažja oblika osamljenosti, kaže se kot začasna odmaknjenost od bližnjih oseb zaradi zunanjih dejavnikov (bolezen, potovanje, selitev). Občutek osamljenosti ni tako intenziven, po navadi ne ogroža resno našega razpoloženja in zdravja;

•

kronična osamljenost - pojavlja se ne glede na zunanje okoliščine. Oseba doživlja občutke hude osamljenosti, ne glede na to ali je v družbi, kjer se ne počuti ugodno, ali ko je izven socialne okolice in ne zmore navezati ustreznih medosebnih odnosov;

•

osamljenost med ljudmi - pojavi se, če oseba doživlja osamljenost, tudi kadar je obkrožena z ljudmi. V takšnem primeru gre verjetno za depresijo, saj velik odstotek osamljenosti nastane kot posledica depresivnosti, ki jo je vsekakor potrebno ustrezno zdraviti. V to kategorijo uvrščamo tudi ljudi, ki jih njihovi bližnji, s katerimi živijo, zapostavljajo in zanemarjajo.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Osamljenost s samoto poznamo v dveh oblikah: o kot posledico pomanjkanja veščin za kontakte z ljudmi. Ta oblika je redka ter ob ustreznem učenju medosebnih veščin in komunikacije hitro prinese želene učinke; o kot posledico preobčutljivosti za medosebne pritiske. Nekateri ljudje so že po naravi veliko bolj občutljivi na stres v medosebnih odnosih, so tudi bolj pozorni na neprijetne reakcije iz okolice, ki jih tudi bolj prizadenejo. So manj zmožni videti lepe in prijetne strani medosebnih odnosov, čeprav si tega vseskozi želijo. Stopnjo občutka osamljenosti bi lahko razdelili na: •

blažjo stopnjo osamljenosti – pojavljajo se občutki dolgčasa, brezvoljnosti, duševne otopelosti in nemira;

•

težjo osamljenost – s seboj prinaša hujše simptome, kot so potrtost, žalost, obžalovanje, obup, brezup, občutki brez vrednosti, zapuščenost in odvečnost na tem svetu (Podnar in Torre, 2005).

1.4.1

Osamljenost in starostnik

Človek predstavlja telesno in duševno celovitost. Torej se starostne spremembe kažejo tudi v njegovi duševnosti. Danes smo bolj pozorni na človekove potrebe, kakor smo bili nekoč, zato bolj vidimo in občutimo tudi osamljenost, ki je drugo najpomembnejše čustvo v starosti. Razloge za to lahko najdemo v tem, da je človek v obdobju starosti povezan z manjšim številom oseb, ter da ga lahko spremlja občutek, da drugim ni več tako potreben kot nekoč. Pomemben je tudi stik z svojci, saj je videvanje enkrat na teden premalo. Starostnik se lahko počuti tudi osamljenega in odvečnega, če se mu vsiljuje stil življenja, ki mu je tuj. Posameznik ne živi sam v svojem ožjem okolju, temveč v družbi, ki ga oblikuje od rojstva do pozne starosti. Nekateri psihologi menijo, da ima človek čredni nagon oz. nagon po družabnosti, a drugi, da je njegova družabnost posledica življenja v družbi.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Rad je v družbi drugih ljudi in težko prenaša samoto. Starejši ljudje so dostikrat izločeni iz skupin, izločuje jih njihov življenjski položaj: odselitev otrok, upokojitev, ki jih izloči iz delovne enote, s tem upade zanimanje za stroko in druge interese (Pečjak, 2007, str. 76). Osamljenost v starejših letih razlagata dve teoriji: po prvi jih družba izolira, diskriminira, izključuje in poriva v »kotičke«, po drugi se sami umikajo iz družbenega življenja, ki jih odklanja ali se tako spremeni, da ne najdejo v njem več svojega kotička (Pečjak, 2007, str.77). Osamljenost je za starega človeka tako huda, kakor telesna podhranjenost. Tudi posledice so podobne, začne hirati in napadejo ga bolezni, izgubi tek in spanec. Možen odziv starega človeka na osamljenost pa je tudi, da začne duševno čedalje bolj životariti. Osamljenost se premaga v bližini nekoga od svojih ljudi (Ramovš, 2003, str. 80). Vzrokov za osamljenost je veliko. Določene telesne motnje so lahko vzrok za bolj ali manj izraženo osamljenost. Naglušnost, težave z zobno protezo lahko povzročijo težave s komunikacijo. Bolezni gibal in inkontinenca so pogostokrat vzrok, da se starostnik začne izogibati prijateljev, ne zahaja rad v družbo in tako posledično izgublja stik z okoljem. Pomembna prelomnica je tudi upokojitev, saj upokojenec ne ve, kam s prostim časom, kar je lahko vir dolgočasja, nezadovoljstva. Značilna oblika osamljenosti je tudi vdovstvo. Oseba, ki živi osamljeno in nedejavno, se v začetku počuti zdolgočaseno in jezno. Ko se to duševno stanje stopnjuje, postane starostnik še bolj pasiven, apatičen in neaktiven. V starejših letih se ljudje velikokrat ozirajo v preteklost, listajo po družinskih albumih, ocenjujejo uspehe in neuspehe. Uspehi prinašajo zadovoljstvo, neuspehi pa zagrenjenost in umik samega vase (Pečjak, 2007, str.78). Za premagovanje osamljenosti so zelo primerni konjički ter druženje z živalmi in skrb zanje. Žival dela družbo človeku in mu predstavlja stik s svetom. Druženje, božanje in ljubkovanje daje nežnost in toplino, ki jo starejši ljudje še kako potrebujejo. Od druženja imajo psihične koristi, pa tudi mentalno in čustveno zadovoljstvo. Odrasle

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

živali dajejo starejšim ljudem občutek varnosti, mlade živali pa jim obudijo spomine na mladost, dajejo energijo za lažje spoprijemanje s tegobami in jih razveseljujejo podobno kot majhni otroci. Žival sicer ne more nadomestiti medčloveških odnosov, nudi pa odnos, ki ga ljudje ne morejo: je ves čas z lastnikom, vedno vrača ljubezen, tiho posluša, se ne prepira (Marinšek in Tušak, 2007, str. 91). V mnogih študijah so življenje s hišnim ljubljenčkom povezali z manj depresije in osamljenosti pri lastnikih. Živali poskrbijo za udobje svojega človeškega sopotnika, ter ga tolažijo, in očitno služijo kot blažilec ali zaščita pred nesrečo (po Fine, 2000, str. 65).

1.4.2

Človekove potrebe v starosti

Dober pristop k razumevanju človeka so njegove potrebe. Kakovost človeškega življenja se meri po tem, koliko in v kakšni medsebojni skladnosti so zadovoljene vse njegove potrebe. Pogosta današnja izkušnja je, da imajo stari ljudje dobro zadovoljene materialne potrebe, so zdravi in duševno čili, vendar so nezadovoljni, ker so osamljeni in frustrirani na področju medčloveških odnosov (Ramovš, 2003, str. 88). Maslow (v Pečjak, 2007, str. 155) v svojem hierarhičnem modelu potreb razlikuje več skupin oziroma ravni potreb. Najbolj temeljne so fiziološke, sem sodijo potrebe po hrani, vodi, spanju, počitku in spolna potreba. Sledijo potrebe po varnosti, nato potrebe po socialni pripadnosti, potrebe po spoštovanju in samospoštovanju. Na vrhu lestvice so potrebe po samoaktualizaciji, kamor sodi izpopolnjevanje samega sebe, avtonomnost, uresničitev svojih možnosti, potencialov in ustvarjalnost. Potrebe, ki so na vrhu lestvice, posameznik zadovolji kasneje v življenju, najkasneje potrebe po samoaktualizaciji. Ob prehodu v tretje življenjsko obdobje sta močno ogroženi potrebi po varnosti in socialni pripadnosti. Pri starih ljudeh se poraja občutek, da so ogroženi in od drugih zapuščeni. Zdrav star človek je lahko povsem na tleh, ker nima nikogar, ob katerem bi se počutil sprejeto, nikogar, ki bi prisluhnil njegovi besedi in cenil njegove življenjske

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

izkušnje. Potreba po osebnem medčloveškem odnosu je pri današnjih starostnikih med najmanj zadovoljenimi. Če se ljudje pred upokojitvijo, ko so še v ekonomsko in psihosocialno stabilni situaciji, ne pripravljajo na življenje po upokojitvi, zelo obrambno reagirajo na svoje okolje in ljudi. Izgubijo zaupanje v druge in se ne znajdejo v novi situaciji. Pomembno je, da se stari ljudje naučijo na nov način zadovoljevati svoje temeljne potrebe in sproti ohranjajo svoje ravnotežje. Če v tem ne uspejo, postanejo vedenjsko in čustveno moteni in se zapirajo vase (Marinšek in Tušak, 2007, str. 86). Dobro je, če imajo kakšno skrb, vsakodnevno opravilo, kakšen hobi, krožek, srečanje z upokojenci, skrb za vnuke, pravnuke, skrb za živali. Karkoli, da se počutijo koristne. V splošnem je dokazano, da pri tistih ljudeh, ki so do poznih let v službi in v neprestanem intelektualnem delu, miselne funkcije kasneje upadejo. Tisti, ki so neprestano v fizični kondiciji, pa so dlje gibčni in imajo manj težav zdravjem. To pomeni, da je prav, da imajo starejši ljudje vsakodnevne skrbi in opravila, če le-ta niso pretežka za njihove telesne in psihične sposobnosti in zdravje. To jih ohranja dalj časa vitalne, polne energije, s pozitivnim gledanjem na starost.

6 AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI

Pod aktivnosti oziroma terapijo s pomočjo živali se razumejo vsa dejanja, pri katerih se z načrtno uporabo živali doseže pozitivne odzive pri uporabniku. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali temeljijo na odnosu med človekom in živaljo. V tovrstne aktivnosti in terapije so lahko vključene skoraj vse živalske vrste. Področje izvajanja aktivnosti in terapije s pomočjo živali je široko v smislu preventive, podpore, družabništva ali prave terapije.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

6.1 Aktivnosti s pomočjo živali

Aktivnosti, kjer sodelujejo živali (ang. Animal assisted activity, AAA, slo. ASŽ), dajejo možnost za motivacijske, izobraževalne, sprostitvene in terapevtske koristi, ki izboljšujejo kvaliteto življenja. ASŽ so postavljene v določeno okolje s posebej izučenimi strokovnjaki in tudi prostovoljci v povezavi z živalmi, ki ustrezajo določenim kriterijem (Marinšek in Tušak, 2007, str. 136). Aktivnosti s pomočjo živali temeljijo na stiku človeka z živaljo, v splošnem so to »meet and greed« (spoznaj in pozdravi) aktivnosti, ki vključujejo živali, ki obiskujejo ljudi (Ambasadorji nasmeha, 2004). Enake aktivnosti se lahko ponavljajo z različnimi ljudmi, za razliko od terapevtskega programa, ki je oblikovan za določeno osebo s povsem specifičnim zdravstvenim stanjem (Marinšek in Tušak, 2007, str. 136). Bistvene značilnosti aktivnosti s pomočjo živali so: •

specifični cilji zdravljenja niso oblikovani za vsak obisk posebej;

•

specialistom in prostovoljcem na tem področju ni potrebno beležiti poteka obiska;

•

potek obiska je spontan in traja tako dolgo, kolikor je v določenem trenutku potrebno (Ambasadorji nasmeha, 2004).

Primer aktivnosti s pomočjo živali skupina prostovoljcev pripelje svoje živali (psa, mačko) enkrat na mesec v dom starostnikov. Obisk poteka v večji skupini s točno določenimi navodili in s pomočjo domskega osebja, ki vodi evidenco, kdo od starostnikov je bil obiskan. Zdravstveno osebje je prisotno pri teh obiskih, vendar ne gre za nikakršne cilje zdravljenja, ki naj bi jih dosegli s prisotnostjo živali. Zabeležijo si še čas prihoda in odhoda (Ambasadorji nasmeha, 2004).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

2.4 Terapija s pomočjo živali

Terapija s pomočjo živali (ang. Animal-assisted therapy, AAT, slo. TSŽ) je usmerjena v določen cilj, v katerem je žival, ki ustreza določenim kriterijem, enakovreden udeleženec procesa zdravljenja. Izvajajo jo posebej za to izučeni strokovnjaki, namenjena je splošnemu izboljšanju človekovega fizičnega, socialnega, čustvenega in miselnega oziroma intelektualnega funkcioniranja. Lahko se izvaja v različnem okolju, na individualni ali skupinski ravni. Celoten proces se dokumentira, tako kot pri vseh terapevtskih posegih, na koncu se ovrednoti učinkovitost terapije tako, kot zahtevajo standardi (Marinšek in Tušak, 2007, str. 140). TSŽ je uporabljanje živali kot terapevtskega načina za pospeševanje zdravljenja oziroma rehabilitacije bolnikov z akutnimi ali pa kroničnimi boleznimi. TSŽ omogoča terapevtu, da naenkrat vpliva na več funkcionalnih ciljev, lahko se osredotoči na povečevanje bolnikove moči, povečevanje njegove vztrajnosti, stopnjo gibljivosti sklepov, ravnotežja, okretnosti in pozornosti. Hkrati lahko pride tudi do izboljšanja na psihičnem področju – na primer: grajenje odnosov, povečevanje zaupanja, motiviranost, zmanjševanje stresa. TSŽ je formalen program zdravljenja, kjer je določenemu pacientu dodeljena določena žival z vodnikom. Vodnik živali in terapevt se najprej dogovorita za točno določene cilje, ki morajo biti doseženi in naredita načrt, kako te cilje doseči. Tu gre za konkretne cilje in za merjenje napredka v doseganju teh ciljev (Marinšek in Tušak, 2007, str. 140). Pri terapiji s pomočjo živali so živali izbrane pod strogimi kriteriji, posebej izšolane za spremljanje svojih lastnikov na obiskih v različnih ustanovah, poleg tega so še redno veterinarsko pregledane, izšolane za poslušnost, uspešno so morale zaključiti poskusno dobo v različnih socialnovarstvenih in zdravstvenih ustanovah. Živali, ki so namenjene za terapijo s pomočjo živali, uporabljajo strokovnjaki pri zdravljenju. Cilji, ki jih določi strokovni tim glede na potrebe posameznika, so vnaprej določeni in namenjeni kot pomoč pri doseganju optimalnega učinka zdravljenja.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Terapija s pomočjo živali se vedno izvaja pod nadzorom strokovnjaka s področja zdravstva ali socialnega dela. Ta oseba je lahko zdravnik, delovni terapevt, fizioterapevt, medicinska sestra, socialni delavec, logoped, psihiater. Vodnik živali je lahko strokovna oseba ali pa prostovoljec, ki ga obvezno spremlja strokovna oseba. O terapiji s pomočjo živali govorimo takrat, ko strokovna oseba žival uporablja na področju svoje stroke (Ambasadorji nasmeha, 2004). Bistvene značilnosti terapije s pomočjo živali: •

za vsakega posameznika so predvideni specifični cilji;

•

proces se beleži, dokumentira;

•

proces se vrednoti (Ambasadorji nasmeha, 2004).

Pri TSŽ cilje delimo na fizične oziroma telesne, mentalne, izobraževalne in motivacijske. Sledi nekaj primerov ciljev TSŽ. Fizični cilji: •

izboljšanje fine motorike;

•

izboljšanje upravljanja invalidskega vozička;

•

izboljšanje ravnotežja.

Mentalni cilji: •

povečanje medsebojne komunikacije med člani skupine;

•

povečanje pozornosti (pozorno poslušanje, vztrajanje pri nalogi);

•

razvoj sprostitvenih in razvedrilnih spretnosti;

•

izboljšanje samopodobe, povečevanje samozaupanja;

•

zmanjševanje strahu, zaskrbljenosti;

•

zmanjševanje občutkov osamljenosti.

Izobraževalni cilji: •

povečanje besednega zaklada;

•

pomoč pri dolgoročnem in kratkoročnem spominu;

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

•

izboljšanje poznavanja pojmov, kot so velikost ali barva.

Motivacijski cilji: •

izboljšanje pripravljenosti za sodelovanje v skupinskih aktivnostih;

•

izboljšanje medosebne interakcije;

•

izboljšanje interakcije z osebjem;

•

povečanje aktivnosti (po Ambasadorji nasmeha, 2004–2011).

Primer terapije s pomočjo živali prostovoljec pripelje svojega psa v dom starostnikov, kjer skupaj z delovnim terapevtom pomagata starostniku, ki s težavo opravlja naloge fine motorike. Za izboljšanje uporabnikove fine motorike si terapevt pomaga z zaponkami na povodcu in ovratnici. Starostnik sam odpira posodo s priboljški in daje majhne koščke hrane psu (Ambasadorji nasmeha, 2004).

2.5 Razlike med aktivnostmi in terapijo s pomočjo živali

Marinšek in Tušak (2007, str. 141) o razlikah ugotavljata, da so sicer pri ASŽ in TSŽ živali enako izbrane pod strogimi kriteriji, posebej izšolane za spremljanje svojih lastnikov na obiskih v različnih ustanovah. Poleg tega so še veterinarsko pregledane, izšolane za poslušnost, uspešno pa so morale zaključiti še poskusno dobo v različnih socialnovarstvenih in zdravstvenih ustanovah. Razlike so, da ASŽ ponuja različne možnosti za učenje, rekreacijo in motivacijo za izboljšanje kvalitete življenja uporabnikov. Glavni cilj programa je socializacija. Živali, namenjene za TSŽ, uporabljajo pri zdravljenju strokovnjaki. Cilji, ki jih določi strokovni tim glede na potrebe posameznika, so vnaprej določeni in namenjeni kot pomoč bolnikom pri doseganju optimalnega učinka. Oba avtorja se strinjata, da je ASŽ in TSŽ na prvi pogled težko razlikovati.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

2.6 Koristi in prednosti aktivnosti in terapije s pomočjo živali

Terapija s pomočjo živali vpliva tako na telesni, psihični in socialni nivo. Telesni nivo: znižanje krvnega tlaka in frekvence bitja srca, globlje dihanje, povečanje apetita, sprostitev mišic, lajšanje bolečin, krepitev imunskega sistema, bolj zdrav življenjski slog, manjša poraba protibolečinskih zdravil (Fine, 2006, str. 49). Psihični nivo: sredstvo za motivacijo, zmanjšanje napetosti, tesnobnosti, depresivnosti, boljša samopodoba, občutek sprejetosti, varnosti, »brezpogojna ljubezen«, usmerjanje pozornosti, pomiritev, čustveni katalizator, prehodni objekt (Fine, 2006, str. 50). Socialni nivo: izboljša in poveča komunikacijo (žival kot predmet pogovora), manjši občutek osamljenosti, več stika z zunanjim svetom, postavljanje meja (ibid., 50). Študije dokazujejo, da naveza človek - žival prinaša tako fizične kot psihološke koristi za človeka. Connor in Miller (2000) ugotavljata, da ima uporaba hišnih ljubljenčkov na oddelkih intenzivnih enot pomirjujoč vpliv na paciente. Pospešuje razmišljanje, pozitivno čustvovanje, izboljšuje samopodobo, zagotavlja občutek varnosti in sprejetosti. Medicinske sestre uporabljajo terapijo s pomočjo živali v predoperativnih oddelkih, da znižajo predoperativno anksioznost, izboljša se pozitivna naravnanost pacienta, potreba po predoperativnih zdravilih se zmanjša. Raziskave za ljudi, ki potrebujejo dolgoročno oskrbo in zdravstveno nego, kot na primer v domovih za starejše občane in drugih ustanovah, so potrdile, da se po terapiji s pomočjo živali ljudje počutijo manj osamljene. Moški, ki so potrebovali dolgotrajno oskrbo, so postali po terapiji s pomočjo živali verbalno bolj dejavni (Velde et.al., 2005, str. 45). Fiziološke koristi stika z živaljo Stik z živaljo pozitivno vpliva na osnovne funkcije našega telesa. Večina ljudi se ob prisotnosti živali lažje in bolj sprosti, kar je za današnjega človeka, ki je pogostokrat

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

pod močnim stresom, pomembno spoznanje. V takih primerih pride do zmanjšanja hitrosti srčnega utripa in znižanja krvnega tlaka. Celo opazovanje rib, ki plavajo v akvariju, lahko deluje pomirjujoče in zmanjšuje stres (Delta Society, 2008). Razvijanje sposobnosti empatije Empatija je zmožnost posameznika, da zazna in razume občutje ter razmišljanja druge osebe, vendar se z njo ne poistoveti. Ljudje v domovih, kjer hišno žival obravnavajo kot člana družine, so sposobni več empatije, kot ljudje v domovih brez hišne živali. Pri živalih obstaja preprosto pravilo: kar vidiš, to dobiš. Ljudje niso tako neposredni. Razumeti živalska čustva je lažje kot dognati človeška čustva, saj so živali resnično iskrene in živijo za trenutek (Ambasadorji nasmeha, 2004). Izboljšanje socialnih veščin Živali so odlični promotorji za vzpostavljanje kontaktov in s tem izboljšanje možnosti za komunikacijo ter navezovanje stikov. Žival ni samo nekdo, s komer se lahko pogovarjamo, o njih se lahko tudi kramlja. V različnih ustanovah, kjer izvajajo aktivnosti in/ali terapijo s pomočjo živali, je možnost za nova poznanstva in prijateljstva še večja, saj ogromno ljudi želi sodelovati pri skrbi za žival, zato je več možnosti, da navežejo stike (Ambasadorji nasmeha, 2004). Raziskave so pokazale, da je ob obisku živali v zdravstvenih ustanovah veliko več interakcij med ljudmi, kot med katero koli drugo terapijo ali razvedrilnim programom. Živali spodbujajo interakcije med uporabniki terapije, med uporabniki terapije in osebjem, med uporabniki terapije, osebjem in družino ali drugimi obiskovalci. Osebje pravi, da je lažje komunicirati s pacienti med obiskom živali in po njem. Veliko sorodnikov pride ravno med prisotnostjo živali in vsi pravijo, da je to zelo primeren trenutek za obiske (Marinšek in Tušak, 2007, str. 145). Izboljšanje sposobnosti skrbi zase V enotah, kjer živijo ljudje z različnimi potrebami (domovi za starostnike, zavodi, zapori, bolnišnice), se po uvedbi terapevtskih živali pomembno izboljša samostojnost v skrbi zase. Lažje se je na novo ali ponovno naučiti skrbeti zase skozi skrb za žival.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Splošne potrebe živali in ljudi se ne razlikujejo veliko: vsi potrebujemo hrano, vodo, varno okolje, primeren prostor za življenje, primerno higieno, primerno skrb za zdravje in seveda interakcije z drugimi (prijateljstvo, družbo in naklonjenost). S skrbjo za zagotavljanje teh nujno potrebnih stvari za ljubljeno žival, uporabniki lažje in hitreje spoznajo, da tudi oni potrebujejo podobne stvari. Tako postanejo samostojnejši pri skrbi zase. Ker je debelost visoko na lestvici vzrokov za različne smrtno nevarne bolezni, je izrednega pomena tudi dejstvo, da živali pripomorejo tudi k zmanjšanju telesne teže (Cusack in Smith, 1984, str. 35). Občutek varnosti in zaščite Živali vlivajo ljudem občutek varnosti, kadar so prisotne. Živali bolj in prej začutijo spremembe, neznane zvoke ter druge vibracije, katerih ljudje sploh ne moremo zaznati. Živali fizično poskrbijo za našo varnost s svojim oglašanjem ali govorico telesa. Gre pa tudi za globlji psihični pomen vpliva živali na občutek varnosti, predvsem pri tistih, ki živijo sami ali se kako drugače počutijo osamljene. Prisotnost vsaj nekoga (živali) jim namreč daje občutek, da niso sami. Ljudje se počutimo bolj varne, kadar nismo sami (Cusack in Smith, 1984, str. 37-38). Sprejemanje Živali sprejemajo človeka brezpogojno in ne poznajo nobenih predsodkov. Ne zanima jih, kako je človek videti, ali ima obe roki ali samo eno, ali vidi ali je slep, še manj jih zanimajo vrednostno opredeljene kategorije. Njihovo sprejemanje je brez obsojanja in ni obremenjeno s psihološkimi igricami, ki jih po navadi igrajo ljudje. Odnos živali do človeka ni preračunljiv, brezpogojno so vdane človeku. Zaradi tega je terapija z živalmi toliko bolj uspešna, namreč vsak lahko v živali najde sočutje, prijateljstvo, družbo, poslušalca, zaveznika (Marinšek in Tušak, 2007, str. 143). Razvedrilo Najmanj kar lahko žival prispeva je, da že samo z svojo prisotnostjo ponudi neko vrsto razvedrila. Celo ljudje, ki ne marajo živali, uživajo ob gledanju živali. Še posebej v ustanovah, kjer so ljudje primorani ostati dalj časa, je opaziti, da vsakdo najde nekaj razvedrila ob obisku živali. Med dolgotrajno hospitalizacijo lahko obisk živali pomeni pomembno razvedrilo. Enako tudi tistim, ki živijo v različnih zavodih in domovih za

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

starostnike. Prisotnost živali povečuje komunikacijo med ljudmi, vzbuja spomine in spodbuja razmišljanje. V morečih situacijah živali razvedrijo atmosfero, spodbujajo smeh in igro (Marinšek in Tušak, 2007, str. 143). Živali so zelo zabavne, lahko jih naučimo različnih trikov, ki jih bodo vedno pripravljene pokazati in nas s tem osrečiti, poleg tega je njihovo naravno obnašanje za človeka samo po sebi komično. Živali uživajo v družbi ljudi in so zadovoljne, da lahko ustrežejo kadar koli. V zavode, bolnišnice in druge ustanove za ljudi s posebnimi potrebami prinašajo raznolikost, saj tam dnevi sicer potekajo rutinsko (Cusack in Smith, 1984, str. 40-41). Osredotočanje na okolico Posameznikom, ki trpijo za katero koli mentalno boleznijo ali imajo izredno nizko samopodobo, živali lahko pomagajo s tem, da jih osredotočajo na okolico. Namesto da bi razmišljali in govorili o sebi in svojih težavah, opazujejo in se pogovarjajo z ali o živalih (Ambasadorji nasmeha, 2004). Za vsakega posameznika je izrednega pomena, da se nauči, da mora skrbeti za rast in razvoj drugega živega bitja. Ta skrb za drugega ni prirojena, ampak je človekova priučena lastnost (Marinšek in Tušak, 2007, str. 145). Medsebojni odnosi Živali imajo sposobnost odpiranja kanalov čustveno varne in negrozeče komunikacije med uporabnikom in terapevtom. Pri terapijah živali pomagajo ustvariti čustveno varno ozračje. Prisotnost živali odpira poti skozi človekovo prvotno zadržanost. Posebno otroci največkrat projicirajo svoje občutke in izkušnje na živali (Ambasadorji nasmeha, 2004–2011). Fizični kontakt, dotik Danes je veliko znanega o vplivu dotikov na zdravljenje. Številni terapevtski pristopi se tega zavedajo in temu posvečajo precejšnjo pozornost. Otroci, ki se jih nihče ne dotika, se ne razvijejo normalno. Stari ali osameli posamezniki so mnogokrat na tem področju

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

nepotešeni. Za nekatere ljudi dotikanje drugega človeka ni sprejemljivo, topel »kosmat« dotik živali pa je. V bolnišnicah, kjer je večina dotikov bolečih in neprijetnih, je dotik živali prijeten in varen (Marinšek in Tušak, 2007, str. 144). Obstaja veliko programov za ljudi, ki so bili fizično ali spolno zlorabljeni, kjer terapevtom in prostovoljcem ni dovoljeno dotikanje varovancev. V takšnih primerih je možnost držanja, objemanja in dotikanja živali neprecenljive vrednosti za ljudi, ki v nasprotnem primeru ne bi imeli možnosti izkusiti pozitivnega in primernega fizičnega kontakta.

2.7 Ustanove, v katerih se lahko izvajajo aktivnosti in terapija s pomočjo živali

Domovi za starostnike Za večino ljudi je odhod v dom za starostnike stresen, zato je obisk živali zanje zelo koristen, saj družba živali, božanje in pestovanje zmanjšujejo stres ter njegove učinke. Glede na težave in potrebe ljudi v domovih, aktivnosti in terapija s pomočjo živali nudijo idealne možnosti za socialno interakcijo in neprestano senzorno stimulacijo. Redno tedensko delo drži ljudi v stiku, prisiljeni so, da sledijo dnevom in poteku dneva, da vedo, kdaj in katero uro pride žival. Tu gre za dolgoročno skrb za stare ljudi, za to, da občutijo varnost v oskrbi in da je njihovo počutje dobro v telesnem, socialnem in psihološkem pogledu. Interakcije starostnikov z živalmi ugodno delujejo na krvni obtok, upadeta krvni pritisk in pulz, zmanjšujejo se efekti stresa. Poleg tega pridobivajo na zaupanju, zadovoljstvu, občutku varnosti, povečuje se njihova pozornost in sposobnost daljše koncentracije, izboljšuje se komunikacija in prihaja do zmanjšanja depresivnosti. Nenazadnje pa starostniki pridobijo nekoga, ki jim za nekaj časa dela družbo. Dejstvo je, da vsi ne marajo živali, zato je pomembno, da terapevti in drugi sodelujoči raziskujejo in se pogovarjajo z varovanci, da ugotovijo, kdo si želi sodelovati pri tovrstni terapiji ali aktivnostih (Marinšek in Tušak, 2007, str. 153).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Bolnišnice V državah (Avstrija, Italija, Anglija), kjer sta terapija in aktivnosti s pomočjo živali razširjeni ter bolj razviti, ju uporabljajo tudi v bolnišnicah. Tu gre za številne koristi stika med bolniki in živaljo. Izboljšajo se morebitne težave v komunikaciji, socialne interakcije, izboljša in poveča se gibljivost, samopodoba, motorične sposobnosti, spomin, reducira se tudi stres. Še posebne koristi imajo bolniki z anksioznostjo, hiperaktivni, bolniki s kroničnimi in hudimi bolečinami in tisti z visokim krvnim pritiskom. Velikokrat je tistim, ki prihajajo k bolniku na obisk, ali so z njim kakor koli v stiku, nelagodno, če bolnik kašlja, se trese, slini ali bruha. Živalim je vseeno. Človeka sprejemajo brezpogojno, se mu pustijo božati in ljubkovati. S tem bolnika sprostijo, pomirijo in mu lajšajo občutek osamljenosti (Marinšek in Tušak, 2007, str. 153). Šole Šola je eno zelo široko področje, kjer lahko terapija in aktivnosti s pomočjo živali zelo učinkovito in uspešno delujeta. V tujini, pa tudi v Sloveniji, uspešno delajo z avtističnimi otroci, prav tako se pokaže opazen napredek pri otrocih s čustvenimi in telesnimi problemi. Posebna učinkovitost se pokaže pri vse vrstah zlorabljenih in zanemarjenih otrocih. Otroci, ki zaradi različnih razlogov niso sposobni nežnosti in kontrole ter reguliranja svojega vedenja, preko živali začenjajo razvijati empatijo in jo prenašati na druge. Njihovo samozaupanje v stiku z živaljo narašča in na tak način razvijejo tudi večjo zaupanje pred novimi nalogami (Marinšek in Tušak, 2007, str. 154). Psihiatrične ustanove Uporaba živali v psihiatričnih ustanovah nudi možnost kreiranja socialnih interakcij pri posameznikih, ki se stikov z drugimi ljudmi izogibajo. Marinšek in Tušak (2007, str. 155) poročata, da se tisti pacienti, ki imajo stike z živaljo, manj nagibajo k samomoru in so manj nasilni od tistih, ki stikov z živaljo nimajo. Pri prvih se poveča tudi sposobnost empatije. Opazili so, da se ob prisotnosti živali zmanjša tudi hrupno oglašanje pacientov, poleg tega le-ti bolje in več sodelujejo z bolnišničnim osebjem.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Zapori V zaporih določeni programi vključujejo zapornike, da učijo pse za vodnike slepih, obstajajo pa še drugi programi z vključitvijo živali. Pokazalo se je, da se pri vseh zapornikih, ki so v stiku z živaljo, pomembno zmanjšuje stopnja depresivnosti. Jetniki spoznajo vzgojno vlogo, naučijo se odgovornosti, samostojnosti in kontroliranja lastnega vedenja. Ti zaporniki imajo veliko manj prekrškov, manj sporov, manj zlorab, in kar je najpomembnejše, poveča se sposobnost njihovega obvladovanja (Marinšek in Tušak, 2007, str. 156). Cusak je že v 80-ih letih, v zgodnjih fazah razvoja tega področja, govoril, da živali lahko pomembno vplivajo na različne skupine ljudi v družbi, kot so na primer zaporniki, bolniki v psihiatričnih bolnišnicah, starejši v domovih za ostarele. Njegovi zaključki so nesporni, aktivnosti s pomočjo živali v domovih za starejše in podobnih institucijah pomagajo, da se varovanci spet počutijo kot ljudje – to pa je prva stopnja na poti k ozdravitvi in k spremembi.

2.8 Neprimerna uporaba aktivnosti in terapije s pomočjo živali

Kljub vsem ugodnim učinkom pa aktivnosti in terapije s pomočjo živali niso vedno primerne za vsako situacijo. Poznamo več vzrokov, ko aktivnosti in terapije s pomočjo živali niso primerne. Vzrok za neprimerno uporabo aktivnosti in terapije s pomočjo živali so lahko uporabniki: •

kadar je žival vzrok za rivalstvo in tekmovanje v skupini;

•

kadar nekdo postane posesiven in namerava posvojiti žival, ki ga obiskuje;

•

kadar lahko zaradi neprimernega rokovanja, izbire živali ali pomanjkanja nadzora pride do različnih poškodb;

•

kadar ljudje s poškodbo možganov, razvojnimi nepravilnostmi ali senilnostjo dražijo žival, ne da bi se tega zavedali;

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

•

kadar ljudje z nerealnimi pričakovanji mislijo, da jih žival zavrača, kar lahko še bolj poglobi njihovo slabo samopodobo;

•

kadar alergije na živali povzročijo težave z dihanjem kot na primer astmo;

•

kadar se nekdo boji določene živali; zaradi različnih kulturnih ozadij, lahko ljudje različno sprejemajo določene vrste živali (Ambasadorji nasmeha, 2004).

Vzrok za nepravilno uporabo aktivnosti in terapije s pomočjo živali so lahko zdravstveni delavci ali osebje (aktivnosti in terapije s pomočjo živali imajo za neprimerne v naslednjih primerih): •

kadar ne smejo sodelovati pri odločitvah poteka procesa ASŽ/TSŽ ali nimajo ustreznih napotkov;

•

nekateri štejejo prisotnost živali v ustanovi za popolnoma neprimerno;

•

nekateri ne marajo živali ali se jih celo bojijo;

•

zdravstveni delavci in osebje so lahko alergični na živali (Ambasadorji nasmeha, 2004).

Vzrok za neprimerno uporabo aktivnosti in terapije s pomočjo živali je lahko institucija (aktivnosti in terapije s pomočjo živali imajo za neprimerne v naslednjih primerih): •

kadar gre za pravno odgovornost za nesrečo ali poškodbo, v katero je vpleten pacient ali nekdo od osebja;

•

kadar je potrebno premagati legalne prepreke;

•

kadar

gre

vprašanje

hrupa,

sanitarnih

ukrepov,

bolezni

ter

ostalih

okoljevarstvenih skrbi; •

kadar je potrebno pretehtati stroške (Ambasadorji nasmeha, 2004).

Vzrok za neprimerno uporabo aktivnosti in terapije s pomočjo živali je lahko žival (aktivnosti in terapija s pomočjo živali je neprimerna za živali): •

kadar lahko pride do poškodb zaradi grobega ravnanja ali s strani druge živali;

•

kadar ne moremo zagotoviti osnovnega dobrega počutja živali (to vključuje veterinarsko oskrbo, dostop do vode in površine za razgibavanje);

•

kadar žival ne uživa v obiskih (Ambasadorji nasmeha, 2004).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

2.9 Terapevtske živali

Terapevtske živali lahko uporabljamo na tri načine: •

živali se uporabljajo kot spremljevalci za osebe, ki živijo same doma, bolj neodvisne ali v prilagojenih okoliščinah;

•

živali se uporabljajo v ustanovah, kjer pomagajo pri spodbujanju ali so spremljevalci oseb;

•

živali privedejo v ustanovo, kjer pomagajo pri spodbujanju različnih interesov ter komunikaciji (Velde et al., 2005).

Pri izboru živali se upoštevajo številni dejavniki in okoliščine ter namen, ki ga z izbrano živaljo želimo doseči. Pomembno je da se vprašamo ali bo žival občasni obiskovalec ali stalni sopotnik v nekem konkretnem primeru. Če naj bi bila žival stalni sopotnik, moramo vedeti, ali si ta posameznik sploh želi določeno žival, ali je sposoben in pripravljen skrbeti za njo in ali ima sploh osnovne pogoje za to. Izbor je odvisen tudi od tega, ali želimo, da bi žival povečala občutek varnosti posameznika, ali pa naj žival prispeva k fizični vadbi posameznika oziroma k povečanju telesne kondicije. Zato moramo pri izbiri zelo dobro poznati posamezne vrste živali, njihove fizične in duševne značilnosti. Potrebno je poznati tudi osebnost posameznikov, ki bodo s tako izbrano živaljo prihajali v stik. Tudi pri živalih govorimo o karakternih značilnostih in temperamentu (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 105). Kar nekaj živalskih vrst je bilo uspešno vključenih v programe aktivnosti in terapije s pomočjo živali. Pri nas v Sloveniji se večinoma uporabljajo psi, konji in mačke. Vsaka vrsta ima svoje sposobnosti in s tem tudi prednosti ter slabosti za uvajanje v aktivnosti in terapijo s pomočjo živali. Psi Pes je med vsemi živalmi človekov najzvestejši spremljevalec oziroma sopotnik. Psi so izjemno različni, od zelo velikih do zelo malih. So bolj dnevne živali, spijo lahko podnevi ali ponoči. Njihov spanec je kratek, rahel, prebudi jih vsak najmanjši šum. Zelo hitro se navadijo na čistočo, med vsemi čutili imajo najboljši voh, tudi vidijo in okušajo

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

zelo dobro. Nekatere pasme so bolj učljive, druge bolj trmaste in se dolgo upirajo. Kljub številnim različnostim pa je ena karakterna poteza značilna za vse pse, to je zvestoba. Za svojega gospodarja bo pes storil vse, zanj se bo boril do smrti. Čeprav večina živali sproži med ljudmi pomemben socializacijski učinek, so psi v tem pogledu res izjemni. Človeku so ves čas sopotniki, delujejo kot magnet za druge ljudi, so osrednja tema pogovora tudi pri ljudeh, ki imajo omejene fizične in komunikacijske sposobnosti. Psi so zelo pozorni do svojega gospodarja, vendar izrazijo veselje tudi do drugih ljudi – postane jim normalno, da služijo kot socialni psi, ki srečujejo in pozdravljajo nove ljudi. Zadostuje le ena oseba z dobro pripravljenim psom, da obišče dom za starejše občane, ga poživi ter razvedri stanovalce, ki psa ljubkujejo in se z njim pogovarjajo. Pri večini psov lahko opazimo zelo močno dobro voljo, voljo do življenja, zabave, vsakdanjih majhnih trenutkov nežnosti. Takoj morajo v tek, v igro. Dajejo nam misliti, kako se je treba veseliti vsakega lepega trenutka, kako se moramo veseliti življenja (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 119-124). Ravno pri aktivnostih in terapiji s pomočjo živali se najbolj pogosto uporablja pse, saj so edini voljni biti neprestano na razpolago, poleg tega so sposobni postati tudi delovni partnerji. So zelo interaktivni, pozorni prijatelji, izredno predani in pripravljeni ustreči. Pse lahko učimo opravljati zelo različne naloge, pogosto se čisto spontano naučijo opravil, ki so za človeka koristna, pri tem pa očitno uživajo. Pes, ki ga želimo vključiti v katero koli terapijo ali aktivnost s pomočjo živali, mora biti star vsaj leto in pol. Do takrat naj bi imel opravljeno vsaj osnovno šolanje, pri čemer sta se pes in njegov spremljevalec naučila ustreznega obnašanja. Biti mora čist, cepljen, zdrav, veterinarsko pregledan in socializiran, da sprejema okoli sebe druge živali in nove ljudi (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 121). Mačke Mačka je domača žival, ki je brez dvoma zelo ljubka. Je izredno okretna, gibčna in hitra. Čeprav je dobra plavalka, se mačka izogiba vode, tudi dežja. Mnogo raje je na soncu, na toploti, kjer drema in se preteguje. Njena vrlina je, da je zelo čista žival v vseh pogledih. Kar naprej se umiva in oblizuje. Njen voh je slab, dobro pa vidi, še boljše

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

sliši. Je odličen lovec. Če imamo z mačko dober odnos, nam bo marsikam sledila. Mačke zahtevajo manj truda in so manj zahtevne kot psi, so zabavne, lepe in nudijo druženje z nežnimi in mirnimi interakcijami. So socialno samozadostne, kar bi bilo za večino psov zelo stresno. Na splošno se mačke vedejo neodvisno od človekovih pričakovanj, počnejo svoje stvari (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 124). Mačke zagotavljajo poživljajočo, prijetno družbo, ki ima tudi psihosocialne zdravstvene koristi, kot je na primer blažilni učinek na osamljenost. Ljudje še posebej cenijo nežnost, ljubeznivost, prisrčnost mačk in njihove igrive interakcije. Mačke znajo jasno izraziti želje človeškemu sopotniku, privlačijo pozornost in s svojim uganjanjem norčij spravljajo ljudi v smeh (po Fine, 2006, str. 111). Mačke so idealna družba, ko si oseba želi nižji nivo interakcij ali manj aktivne, živahne interakcije. Mačke zahtevajo manj fizičnih naporov kot psi, ne potrebujejo sprehodov, lahko se jih za krajši čas pusti same. Mačke večinoma najdemo v domovih za starejše občane, predvsem za namene socialnih interakcij med stanovalci. V terapijo s pomočjo živali se jih vključuje takrat, ko pes ni ustrezen za določenega posameznika. Mačka je primerna za terapijo s pomočjo živali ravno zaradi svoje narave, saj kar naprej zbuja pozornost, si želi družbe in božanja. Človek jo lahko vzame v naročje, jo boža po celem telesu in mačka je pri tem sproščena in zadovoljna (glej Marinšek in Tušak, 2007, str. 125). Pri božanju mačk se posamezniku izboljšuje motorika, pogosteje so vključene v aktivnosti s pomočjo živali kot v terapijo. Konji Mogoče res ni živali, ki bi bila tako skladna, kot je konj. Ni skladno samo njegovo telo ampak sta skladna njegova telesnost in duševnost. Človek se kar ne more načuditi njegovi elegantnosti, imajo tudi odličen vid, voh in sluh. Konji dajejo možnosti za edinstvena doživetja in veliko vrst uporabe v terapiji. Izrednega pomena je že sam stik s konjem in skrb zanj. Konji imajo izreden spomin. Tudi če gredo po neki poti le enkrat,

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

si jo bodo zapomnili za vse življenje. Tako si zapomnijo tudi vsakega človeka posebej, pri čemer imajo močan občutek za njegovo namero (Marinšek in Tušak, 2007, str. 126). Terapevtsko jahanje konj in hipoterapija sta obliki terapije s pomočjo živali, ki zahtevata dobro dresiranega konja, profesionalne okoliščine ter strokovno supervizijo. Na splošno oseba, ki želi uporabljati terapevtsko jahanje ali hipoterapijo, prihaja v center, kjer se terapija izvaja na periodična srečanja s konjem. Izbrani konji morajo biti popolnoma zanesljivi in vredni zaupanja (ibid., 126). Osebna varnost je pri tej obliki terapije pomembna; potrebna je večja skrb kot pri terapiji z manjšimi živalmi, ki imajo dober temperament. Za prejemnika terapije pa ta oblika prestavlja izkušnjo izrednega pomena, ki ji mogoče ni para med drugimi oblikami terapije (po Fine, 2006, str. 123). Hipoterapija je oblika medicinske pomoči za ljudi vseh starosti z neko gibalno disfunkcijo. Uporablja se ritmično, dinamično gibanje konja, kar ugodno vpliva na držo, ravnotežje, in mobilnost posameznika. Jezdec pri hipoterapiji ostaja v odnosu do konja popolnoma pasiven, ne vpliva na njegovo gibanje, nima možnosti vplivanja in kontrole. Konjevo gibanje se prenaša nanj in s tem jezdecu sprošča telo, krepi mišice in izboljšuje cirkulacijo krvi. Profesionalni praktiki hipoterapije so različnih osnovnih poklicnih profilov, izobraženi so tudi za izvajanje te terapije. Najpogosteje so to delovni terapevti, psihologi, zdravstveni delavci, specialni pedagogi, socialni delavci (Marinšek in Tušak, 2007, str. 161). Ptiči, mali sesalci in ribe Manjši sesalci imajo prednost, daj se jih lažje zapre v omejen prostor, kar je lahko bolj sprejemljivo v blokih in različnih institucijah. Še vedno pa se odzivajo na skrb zanje in na hranjenje. Mnoge vrste ptičev se navežejo na določenega skrbnika in se odzivajo na človekovo pozornost in govor na način, ki je za osebo nagrajujoč (Kidd in Kidd v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 127). Akvarijske živali so zanimive, ker opazovanje njihovega plavanja deluje izredno pomirjujoče. Prednosti uporabe akvarijskih živali v namene terapije je v barvitosti in veliki izbiri živali, ki lahko živijo v akvariju, prednost je tudi, da je njihovo vzdrževanje

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

lahko. Upoštevati je treba, da pri akvarijskih živalih ni fizičnega kontakta, kar je pri določenih uporabnikih lahko prednost, pri veliki večini pa ne. Od teh živalic lahko poleg barvitosti in umirjajočega opazovanja pričakujemo še kreativno stimulacijo. Ne bomo pa dobili sočutja, aktivne družbe in fizičnega kontakta (Cusack in Smith, 1984, str. 85). Ptice so podobno kot akvarijske živali raznolike v svoji barvitosti. So izredno živahne, ljudje jih dojemamo kot zabavne, predvsem zato, ker pojejo. S svojo pristnostjo prispevajo k uporabnikovi večji sproščenosti, zmanjšujejo človekovo pasivnost in zagrenjenost (Cusack in Smith, 1984, str. 89). Majhni sesalci – glodalci (miši, podgane, hrčki) so zelo živahni, neprestano nekaj počnejo. Zaradi mehkega kožuščka so prijetni na dotik in primerni za božanje. Njihovo vzdrževanje ni zahtevno, tudi stroški so nizki. Te živali niso pri miru na ukaz kakor psi, zato jih je težje pestovati in božati, kadar si to stanovalci, pacienti, uporabniki želijo. Za učenje trikov so manj dovzetne, z izjemo podgan, ki so zelo inteligentne in lahko učljive, te se tudi navežejo na človeka. Oviro pri uporabi teh živali za namen terapije in drugih aktivnosti lahko predstavljajo stanovalci, pacienti, uporabniki, saj podgane in miši nekaterim vzbujajo gnus (Cusack in Smith, 1984, str. 87). Zajčki in morski prašički so večji, zato je pri njih več možnosti za fizični kontakt. Na splošno so to manj aktivne in bolj mirne živali. Zajčki lahko postanejo zvesti družabniki in prijatelji, podobno kot psi in mačke. Z malo več vztrajnosti jih lahko marsikaj naučimo, brez težav jih lahko pestujemo in božamo. Slabost bi lahko bila, da potrebujejo nekoliko več časa za socializacijo kot mačke in psi, tudi njihova življenjska doba je precej krajša (Cusack in Smith, 1984, str. 88). Delfini Večina nas ne bo nikoli imela priložnosti, da bi pobližje spoznali delfine in tako zaznali vse tiste občutke, ki te preplavijo ob stiku s to čudovito živaljo. Delfini so po stilu učenja in kognitivnih sposobnostih verjetno bližje človeku kot katera koli druga žival. Te živali so za terapijo primerne predvsem zaradi svoje inteligence in zmožnosti

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

redukcije stresa, pri čemer ima voda svoj vpliv. Voda je zelo koristen medij za različna področja: izboljšuje motorične veščine, pripomore k večji fleksibilnosti v gibanju, in zmanjšuje anksioznost in depresijo. Zato terapija s pomočjo delfinov povečuje motivacijo, obseg pozornosti, izboljšuje grobo in fino motoriko, govor ter jezik (Marinšek in Tušak, 2007, str. 129). Delfinov se ne uporablja toliko za terapijo, ker jih je v ta namen potrebno imeti zaprte v ujetništvu, pa tudi zato, ker je njihovo vzdrževanje drago. So pa ugotovili mnogo dobrih in pozitivnih učinkov, s katerimi delfini zdravijo in učijo ljudi: sočutje, spontanost, kreativnost, pristnost in zabavnost. Še posebej svojo naklonjenost posvečajo šibkim, bolehnim in ljudem v stiski. Njihova bližina v ljudeh izzove ekstremna čustva veselja in varnosti. Ne gre prezreti tudi zdravilne moči zvokov, ki jih sprožajo delfini, imenujejo se kliki in ko jih delfin usmeri v človeka, gredo skozi celo telo. Zračne vibracije lahko izrazito ugodno vplivajo na telesno in mentalno stanje človeka (glej Marinšek in Tušak, 2007, str. 129). Druge živali Tudi druge domače živali, torej krave, prašiči, ovce, gosi, koze, kokoši, race, piščanci, imajo ugoden vpliv na človeka. Velikokrat so primerne za ljudi, ki so intelektualno ovirani in za ljudi s težavami v čustvovanju. Skrb za živali predstavlja pomembno terapevtsko komponento. V stiku z njimi se povečuje sposobnost komunikacije, zvišuje se tudi samospoštovanje (glej Marinšek in Tušak, 2007, str. 131). Večina domačih živali je primernih za terapijo ali pa vsaj za to, da pozitivno učinkujejo na človeka ob stiku. Ljudje smo si med seboj različni, vsak na svoj in edinstven način dojema svet okrog sebe. Vsak ima tudi svoj edinstven stik s posameznimi živalmi. Nekomu so pri srcu psi, drugemu mačke, konji, prašiči, ptice, tretji si za svojega življenjskega sopotnika izbere želvo, kuščarja, kačo. Ti zdravilni, pozitivni učinki živali so velikokrat prezrti in premalo se zavedamo, koliko jih lahko uporabimo v namene pomoči ljudem v stiski, pa naj si bodo to otroci, odrasli, starostniki ali posebne rizične skupine ljudi.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

2.10 Medicinske sestre in aktivnosti ter terapija s pomočjo živali

Vloga medicinske sestre se skozi desetletja spreminja, odvisna pa je tudi od okolja in številnih drugih okoliščin. Medicinska sestra se v odnosu do pacienta velikokrat znajde v položaju, ko si je prisiljena pomagati z drugimi vlogami iz različnih strok, področij, če želi neposredno zadovoljiti potrebe človeka (Henderson v: Panjkihar, 1999, str. 7-10). Glede na definicijo, ki jo je leta 2002 objavil ICN, lahko sklepamo, da mora medicinska sestra sodelovati pri dejavnostih za promocijo, ohranjanje in povrnitev zdravja pri posamezniku, v družini, skupini in skupnosti. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali omogočajo medicinski sestri, da lahko v svojih prostočasnih aktivnostih deluje v dobrobit posameznika, družine, skupine in skupnosti, ter tudi širše v družbi, v smislu povrnitve in ohranjanja zdravja. Vloga medicinske sestre je v dejavnostih, kot so aktivnosti in terapija s pomočjo živali, pomembna, predvsem za posameznika in tudi za skupino. Lahko deluje pri varovanju in podpiranju zdravja, dobrega počutja in ugodja, tako v telesnem in duševnem smislu. V zadnjih dvajsetih letih se je uporaba terapije z živalmi v Ameriki zelo razmahnila v različnih zdravstvenih ustanovah in oddelkih, kot so: intenzivni oddelki, oddelki z dolgotrajnim zdravljenjem, intenzivni oddelki za koronarne bolnike, psihiatrični oddelki, otroške bolnišnice in druge institucije. Ta alternativa in relativno poceni dopolnilna oblika zdravljenja pomaga pacientom pri psihični, fizični in socialni rehabilitaciji (DeCourcey et. al., 2010, str. 135). Medicinske sestre v intenzivnih enotah uporabljajo terapevtske živali kot pomoč zmedenim pacientom, da se vrnejo v realnost. V procesu terapije s pomočjo živali se jim izboljša njihova samopodoba, zmanjša se stres, stimulirajo se nezavestni bolniki, izboljša se čustvovanje, poveča se socialna interakcija, zmanjša se globina depresije, pacienti in njihovi svojci se počutijo bolj udobno in bolniško okolje postane bolj domače. Prav tako terapevtske živali služijo, da zamotijo paciente pred posegi, ki povzročajo tesnobo, kot je na primer odvajanje od ventilatorja, ter ponudijo veliko

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

razlogov za motivacijo pri vračanju v normalno življenje, tudi izven bolnišnice (DeCourcey et. al., 2010, str. 137). V Sloveniji se terapija s pomočjo živali, razen na pediatričnih oddelkih, šele razvija. V nekaterih evropskih državah, kot so Anglija, Avstrija, Italija, pa je le-ta vključena v zdravstveni sistem. Medicinske sestre v tujini imajo kompetence, da lahko same pacientom ponudijo terapijo s pomočjo živali. Raziskovalci ugotavljajo, da so pacienti ob prisotnosti živali bolj veseli in dejavni, bolj se odzivajo in so bolj komunikativni. Ob prisotnosti živali je torej več socialne interakcije med pacienti, osebjem in svojci (Wells, 2007, str. 123). Miller in Ingram (2000) ugotavljata, da je terapija s pomočjo živali pomembna tudi za zdravstveno osebje, ker se ob prisotnosti živali zniža stres. Poročata pa tudi o zmanjšani uporabi analgetikov po operacijah med terapijo s pomočjo živali. Pomembno je, da je komunikacija med osebjem in pacienti boljša. Hildegard Peplau (1952) je v svoji knjigi Interpersonal Relations in Nursing razvila model medosebnih odnosov v zdravstveni negi. Osnovni element modela je medosebni odnos med medicinsko sestro in pacientom. Cilji zdravstvene nege so lahko doseženi le s sodelovanjem v dobrem medosebnem odnosu med medicinsko sestro in pacientom. Ta odnos avtorica pogosto imenuje terapevtski medsebojni odnos, kajti oba udeleženca se razvijata, spreminjata, spoznavata skozi odnos. Komunikacija in navezava stika z uporabnikom nam v določenih primerih omogoča tudi žival v terapevtskem odnosu s pacientom, kadar je ta za komunikacijo nedostopen. Najnovejša in posodobljena definicija zdravstvene nege, ki jo je sprejela ICN iz leta 2012, se glasi: »Zdravstvena nega zajema avtonomno in sodelujočo skrb za posameznike vseh starosti, za družine, skupine in skupnosti, za bolne in zdrave v vseh okoljih. Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za obolele, invalidne ter umirajoče. Ključne naloge zdravstvene nege so zagovorništvo, spodbujanje varnega okolja, izobraževanje, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

zdravstvene politike ter sodelovanje v obravnavi pacientov in upravljanje zdravstvenih sistemov.« (Anon, 2011). Iz zgornje definicije lahko sklepamo, da (ker medicinske sestre skrbijo za bolne, zdrave, invalide, umirajoče) je pomembno, da se vključujejo v zagotavljanje varnega okolja in spreminjanje ter upravljanje zdravstvenih sistemov. To pomeni, da se lahko medicinske sestre vključujejo tudi v promocijo aktivnosti in terapije z živalmi, v njej sodelujejo. V tujini medicinske sestre pacientom same predlagajo terapijo s pomočjo živali, da zmanjšajo anksioznost, strah in stres zaradi hospitalizacije in pred večjimi diagnostičnoterapevtskimi posegi. Lahko pa pacienti sami izražajo željo za obisk živali. Uporabnikom aktivnosti in terapije s pomočjo živali lahko z obiskom prinesemo v institucionalno okolje stik z naravo, ki je za ljudi zelo pomemben. V tujini tovrstno dejavnost vzpodbujajo zaradi pozitivnih vplivov na ljudi, zmanjša se potreba po zdravilih, čas rehabilitacije pri določenih primerih pa je krajši. Žival paciente motivira, da lažje sodelujejo pri rehabilitaciji, njihov stres se zmanjša, izboljša se njihovo zdravstveno stanje. Medicinske sestre lahko s svojo strokovno izobrazbo, znanjem in kompetencami vplivajo

vse

življenjske

aktivnosti.

Vključevanje

medicinske

sestre

multidisciplinarni tim terapije s pomočjo živali pripomore h kakovostnejšemu okrevanju, rehabilitaciji in izboljšanju zdravstvenega stanja pacientov.

2.11 Preprečevanje okužb med aktivnostmi in trapijo s pomočjo živali

Programi terapije s pomočjo živali so čedalje bolj razširjeni v svetu. Vsi se zavedajo, da morajo biti živali, ki sodelujejo pri aktivnostih in terapiji s pomočjo živali, zdrave. Enkrat letno imajo vse živali, ki so vključene v aktivnosti in terapijo s pomočjo živali, poleg z zakonom predpisanega obveznega pregleda in cepljenja, tudi obsežen specialni pregled. Živali pregledujejo, če so okužene s povzročitelji zoonoz (jajčeca, gliste, trakulje) ali z vektorji bolezni, kot so klopi in bolhe (Lefebvre et. al., 2006, str. 754).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Kanadska avtorica Lefebvre in sodelavci (2008) opozarjajo, da organizatorji aktivnosti in

terapije

pomočjo

živali

premalo

pozornosti

posvečajo

patogenim

mikroorganizmom, ki se lahko prenašajo z ljudi na pse in obratno. V bolnišnicah so še posebej

nevarni

MRSA

(Methicillin-resistant

Staphylococcus

aureus),

VRE

(Vancomycin-resistant Enterococcus), bakterije ESBL (ekstended spectrum beta laktamaze), ki so odporne na antibiotike širokega spektra. Pomembno je, da so lastniki živali, ki so vključene v aktivnosti in terapijo s pomočjo živali, in tudi zdravstveni delavci, pozorni na možen prenos nozokomialnih in drugih okužb med njihovimi ljubljenčki in človekom. Navodila za preprečevanje okužb med terapijo s pomočjo živali so naslednja: higiena rok, primernost živali (periodično preverjanje zdravstvenega stanja živali in njenega temperamenta), zahteva, da vodnik žival ustrezno pripravi na terapijo s pomočjo živali, uporaba sprejemljivih kontaktov med pacientom in živaljo, ter kraj obiskov. Pomembna priporočila vsebujejo higieno rok pred in po terapiji s pomočjo živali, upoštevanje standardov za terapijo s pomočjo živali tako za vodnike šolanih živali kot za vodnike pacientovih živali: živali naj ne bi lizale pacienta; obiske živali je potrebno beležiti in spremljati. Ta priporočila pripomorejo k zmanjšanju nozokomialnih okužb od in preko živali na minimum (Lefebvre et. al., 2008). Večina strokovnjakov v tujini, med njimi tudi medicinske sestre, se strinjajo, da naveza človek – žival prinaša pozitivne učinke na ljudi. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali se v tujini veliko uporablja tudi v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah, v Sloveniji se zdravstveni delavci bojijo bolnišničnih okužb, zato živali na bolnišničnih oddelkih niso zaželene. Di Salvo s sodelavci (2006) pa ugotavlja, da je korist za paciente, ki so vključeni v terapijo s pomočjo živali v bolnišnicah, večja, kakor je tveganje za okužbe. Potrebno je upoštevati priporočila za vedenje in standarde za preprečevanje prenosa okužb.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

2.12 Razširjenost aktivnosti in terapije z živalmi pri nas in po svetu

Prvi zapiski o uporabi živali v terapevtske namene so v Belgiji nastali že v osmem stoletju, prve strokovne objave na to temo pa so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Terapija z živalmi je danes najbolj razširjena v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Angliji, skandinavskih državah, Nemčiji, Švici, Avstriji, Romuniji, na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem (Ambasadorji nasmeha, 2004). Literatura navaja, da so domače ljubljenčke uporabljali kot del terapije že v letu 1792 v Querker Socitey of Frends York Retreat v Angliji. Celo Florence Nightingale je cenila koristi domačih ljubljenčkov, ki so jih imeli bolni posamezniki. Zanimivo je, da je pri svojem delu uporabljal psa tudi Sigmund Freud. Spoznanja o vrednosti povezave človek - žival je prvi zapisal in javno objavil Boris Levison leta 1961 na kongresu American Psyhological Association. Izzval je mešane reakcije, kasneje so ugotovili, da kar 16 % psihologov – psihoterapevtov uporablja živali pri svojem delu. V zadnjih dvajsetih letih se je uporaba aktivnosti in terapije s pomočjo živali zelo razmahnila v različnih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah v Ameriki. Ta alternativa in relativno poceni dopolnilna oblika zdravljenja pomaga pacientom pri fizični, psihični in socialni rehabilitaciji (De Courcey et al., 2010, str. 135). V Avstriji in ZDA je možno dobiti terapijo s pomočjo živali na napotnico. Pri nas v Sloveniji se te metode ne poslužujemo veliko, pa čeprav rezultati raziskav in mnenja strokovnjakov potrjujejo, kako je terapija s pomočjo živali nezahtevna, iz tehničnega in cenovnega vidika. V Sloveniji so bili že narejeni prvi neinstitucionalizirani poskusi posameznikov na tem področju, saj člani kinoloških društev občasno s svojimi psi obiskujejo pediatrično bolnišnico, domove za stare ljudi ter društva slepih in slabovidnih (Ambasadorji nasmeha, 2004). Raziskovanje in razvijanje je pomemben del pri ustvarjanju novih programov, torej tudi pri uvajanju terapije in aktivnosti s pomočjo živali.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Učinki terapij in aktivnosti s pomočjo živali morajo priti na ušesa pravim ljudem, ki bodo pomagali pri uveljavljanju tega področja, predvsem pa je treba strokovno izobraziti ljudi in njihove živali. Verjetno bodo terapije s pomočjo živali v Sloveniji dobile zagon, ko bo dokazano, da ne izboljšujejo samo kakovosti življenja, ampak pomagajo zniževati stroške zdravljenja in rehabilitacije (Ambasadorji nasmeha, 2004). Terapija in aktivnosti s pomočjo živali sta prisotni v Sloveniji, vendar v manjšem obsegu, kot bi si želeli strokovnjaki, ki že delajo na tem področju. Programe je težko zaslediti, saj je strokovnjakov malo, so pa primerno izšolani in strokovno podkovani. Zaradi dobre strokovne usposobljenosti sodelavcev na področju ASŽ in TSŽ, ter njihove želje po izboljšanju stanja na tem področju v Sloveniji, se je v zadnjem času mogoče tudi pri nas izšolati in pridobiti certifikat za terapevtski par. Strokovno izvajanje dela strokovnjakov pri nas je skladno s tujo strokovno literaturo in prakso iz držav, kjer sta ASŽ in TSŽ bolj razviti. Lažje dosegljiva strokovna literatura in standardi ter večja izmenjava izkušenj je tisto, kar v našem prostoru strokovni delavci na področju aktivnosti in terapije s pomočjo živali najbolj pogrešajo. Znak, da se stvari premikajo na bolje, je, da so naše javne institucije vedno bolj odprte za prisotnost terapevtskih živali. V zadnjem času sta med bolj aktivnimi in poznanimi na področju ASŽ in TSŽ društvi, Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha in Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, tudi v smislu seminarjev in tečajev, poleg poznanega Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki se s terapijo s pomočjo konjev ukvarja že več let. Uporabniki so ljudje s posebnimi potrebami, otroci s cerebralno paralizo, otroci z avtizmom, otroci v bolnicah, mladostniki z različnimi težavami, starostniki v domovih ali bolnicah, tudi osamljeni starostniki na domu.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

1.4.3

Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov »Tačke pomagačke«

Društvo je bilo ustanovljeno leta 2007, njihov cilj je pomoč pri rehabilitaciji in izboljšanje počutja otrok, mladostnikov, starostnikov ter oseb s posebnimi potrebami. Društvo je humanitarno, prostovoljno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, z delovanjem v javnem interesu. Izvajajo naslednje programe: terapijo s pomočjo psov (AAT), aktivnosti s pomočjo psov (AAA), družabništvo, šolanje psov vodnikov slepih, šolanje psov pomočnikov, organiziranje botrskih družin, osveščanje otrok in mladostnikov v vrtcih in šolah, program R.E.A.D. Terapijo in aktivnosti s pomočjo živali izvajajo na področju pediatrije v Pediatrični kliniki v Ljubljani in v Inštitutu za rehabilitacijo Ljubljana, na področju mladostnikov v Klimatskem zdravilišču Rakitna in na področju starejših v Domu upokojencev Vrhnika. Projekte trenutno izvaja sedemnajst sodelavcev s svojimi živalmi, vsi delujejo prostovoljno. Prepoznavni so po rozeti z dvema trakovoma, z imenom prostovoljca in psa, s katerim se dela. Poleg prostovoljcev v projektu sodelujejo še kinologi, delovni terapevti, fizioterapevti in vodniki. Psi, ki sodelujejo pri terapiji ali aktivnostih, so prepoznavni z ličnimi oprsnicami, z znakom društva. To dokazuje, da se redno usposabljajo, da so veterinarsko pregledani, da so jim dvakrat letno odpravljeni notranji in zunaji zajedalci ter da so cepljeni proti aktualnim boleznim. Nameni in cilji društva so: •

olajšanje počutja starostnikov, otrok in ljudi s posebnimi potrebami;

•

ohranjanje in izboljšanje psihofizičnega počutja ter s tem pomoč starostnikom, otrokom in ljudem s posebnimi potrebami ter omejitvami;

•

zadovoljevanje nematerialnih potreb starostnikov, otrok in ljudi s posebnimi potrebami ter omejitvami;

•

priprava starostnikov, otrok in ljudi s posebnimi potrebami ter omejitvami na njihovo sprejemanje svojih omejenih zmožnosti v delovanju;

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

•

skrb za dobre odnose in solidarnost med starostniki, otroki in ljudmi s posebnimi potrebami z ostalo populacijo in zdravstvenim osebjem;

•

usposabljanje in izobraževanje članov društva za vzgojo in šolanje psov terapevtov;

•

organizacija in vodenje usposabljenja ter izobraževanja članov društva, vodnikov psov terapevtov za delo in pomoč s starostniki, z otroki in ljudmi s posebnimi potrebami;

•

usposabljanje

izobraževanje

zunanjih

zainteresiranih

ljudi

pomoč

starostnikom, otrokom in ljudem s posebnimi potrebami; •

dvig kakovosti dela, znanja in doseganje kratkoročnih ter dolgoročnih ciljev delovanja na delovnoterapevtskem, fizioterapevtskem, negovalnem in kinološkem področju za potrebe starostnikov, otrok in ljudi s posebnimi potrebami;

•

sodelovanje s sorodnimi centri, društvi, zvezami in združenji ter strokovnimi organi, znanstvenimi, medicinskimi in pedagoškimi institucijami doma ter v tujini.

Njihovo delo poteka tako, da enkrat tedensko terapevtski par obišče uporabnike, delo poteka individualno ali skupinsko. Eno srečanje traja od 30 do 45 minut, odvisno je tudi od zahtevnosti dela in od zmožnosti uporabnika ter psa (Tačke pomagačke, 2007).

1.4.4

Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali »Ambasadorji nasmeha«

So prvo slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali, saj delujejo že od leta 2004. Ime Ambasadorji nasmeha najbolje predstavi njihovo poslanstvo – kamor koli pridejo, želijo vzbuditi nasmeh na obrazu, pa čeprav le za trenutek. Društvo je prostovoljno, neprofitno društvo v javnem interesu, ki se strokovno ukvarja z izobraževanjem ter raziskovanjem pospeševanja učinkov terapije z živalmi. Namen društva je prizadevanje, da se terapija in aktivnosti s pomočjo živali ustalijo in izvajajo kot priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in na drugih primernih področjih, ki jih pokrivajo ustrezne ustanove v Sloveniji, kot tudi v obliki individualnih obiskov na domu v sodelovanju z za to usposobljenim osebjem in ustanovami. Za doseganje namena društva so položene smernice za izobraževanje inštruktorjev in terapevtskih ekip, sestavljenih iz vodnika ter ene ali več živali, ki izvajajo terapijo s pomočjo živali. Poleg tega društvo omogoča

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

nadaljnje izobraževanje ekip s pomočjo prireditev ter publikacij. Namen društva je tudi šolanje in uporaba psov pomočnikov ljudem s posebnimi potrebami. Zavedajo se odgovornosti, ki jo nosijo, zato so njihovi pari (tako psi terapevti kot vodniki) preverjeni: par mora opraviti poseben preizkus, terapevtski pes pa je vsako leto zdravstveno pregledan in testiran na njihovih preverjanjih aktivnih članov. Tudi to je razlog za njihovo uspešno delovanje v ustanovah, kot so: Dom starejših občanov Ribnica, OŠ Vide Pregarc (Ljubljana), CIRIUS Kamnik, Psihiatrična klinika Ljubljana, razvojni Vrtec Kolezija (enota Murgle, Ljubljana), OŠ Lucija, Dnevni centri aktivnosti Ljubljana, Dom starejših občanov Tabor (Ljubljana), Dom za starejše občane Horjul, OŠ Jela Janežiča, OŠ Janka Kersnika Brdo, Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Organizirajo izobraževalne seminarje, strokovna predavanja, predstavitvene obiske v ustanovah, z namenom širjenja in zagotavljanja kvalitetne terapije in aktivnosti s pomočjo živali v Sloveniji. Ustanoviteljice društva Ambasadorji nasmeha, Katarina Vertin, Petra Štrus in Špela Juršič, so se jeseni, leta 2004, odločile svojo ljubezen do ljudi in živali razdajati na drugačen način. Izšolale so se v avstrijskem društvu »Tiere als Therapie« in njihov okvir šolanja terapevtskih parov in načine izvajanja obiskov prenesle na slovenska tla. Ustanovile se organizacijo, ki bi starejšim, osamljenim in invalidnim ljudem ter otrokom nudila popestritev pustega vsakdanjika oz. rehabilitacije v različnih ustanovah ali doma. Trenutno v društvu sodeluje 18 aktivnih terapevtskih parov, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. Vodniki živali so prepoznavni po oranžnih majicah in jopicah z znakom društva, psi, ki sodelujejo pri terapiji ali aktivnostih, so prepoznavni z ličnimi oranžnimi ruticami in oprsnicami, z znakom društva. Osnovne naloge društva so: •

vzgoja in izobraževanje inštruktorjev, vodnikov in živali na področju terapije in aktivnosti s pomočjo živali;

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

•

preverjanje in vzdrževanje ter višanje kvalitete usposobljenosti izučenega kadra in terapevtskih parov z organizacijo izobraževalnih seminarjev, strokovnih predavanj, preverjanj, raznih drugih prireditev in publikacij na državni in mednarodni ravni;

•

organizacija dela izšolanih parov (obiskov in izvajanja terapije/aktivnosti v institucijah, ki so ali bodo z društvom v pogodbenem razmerju);

•

sodelovanje in povezovanje z drugimi organizacijami za uvajanje in izvajanje terapije/aktivnosti z živalmi, državnimi organi, organi lokalnih skupnosti, veterinarskimi organizacijami in drugimi pri vpeljevanju te terapije v Sloveniji in tujini.

Njihovo delo poteka tako, da se najprej sestanejo z vodjo projekta v instituciji, ki se je odločila za sodelovanje z njimi. Z njimi se dogovorijo o tem, kaj želijo doseči in na podlagi tega določijo cilje. Določi se tudi termin srečanj, ki je običajno enkrat na 14 dni. Pri terapiji s pomočjo živali je vedno prisoten še strokovnjak s področja, na katerem se želi doseči napredek ali izboljšanje, pri aktivnostih s pomočjo živali pa to ni potrebno (Ambasadorji nasmeha, 2004).

7 VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI Imeti doma žival, je vsekakor dobra naložba za boljše počutje, vendar je pomembno vedeti, da žival poleg veselja prinaša tudi odgovornost. Zato je lastništvo živali osebna odločitev vsakega posameznika, saj ni nikakršnih zagotovil, da bo taka odločitev pripomogla k boljšemu zdravju. Stari ljudje se srečujejo z mnogimi težavami: z raznimi boleznimi, oslabelostjo, odpovedjo telesnih funkcij, bolečino in osamljenostjo. Če imajo koga, ki mu lahko potožijo, so te tegobe manjše. Pomembno je, da si otroci, vnuki in drugi znanci vzamejo vsaj nekaj časa za njih, da se ne počutijo tako osamljene in pozabljene. Dobro je, če imajo kakšno skrb, vsakodnevno opravilo, da se počutijo koristne. Ena od možnosti za kvalitetnejše življenje v starosti je tudi stik z živalmi. Lahko gre za periodične obiske živali drugih lastnikov, lahko pa starostnik tudi sam postane lastnik živali, ki potrebuje

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

toliko oskrbe, kot je je starostnik še sposoben nuditi. Živali jim krajšajo čas, zanjo skrbijo, veliko starim ljudem se takrat pokaže nov smisel življenja. Živali imajo zelo ugoden vpliv na počutje in zdravje ljudi. Pri nekaterih imajo živali pomembnejšo vsakodnevno vlogo v človekovem življenju; na primer pri slepih. Ravno psi so najpogosteje ne samo sopotniki, ampak tudi delovni partnerji (Marinšek in Tušak, 2007, str.9). S tem ko so živali človeku v podporo, so zvesti prijatelji in družabniki svojemu lastniku, pozitivno vplivajo na njegovo stabilnejše življenje in s tem na stabilnejše psihično zdravje, kar je pomemben dejavnik za kardiovaskularni sistem. Prav harmonično staranje s hišno živaljo sproža v starejših ljudeh edinstveno ugodje. Življenje z živaljo je enostavno. S svojo vdano prisotnostjo nas žival motivira, opogumlja in razgibava, vliva nam zaupanje in nas osrečuje. Med sožitjem s hišno živaljo se posredno privarčuje zdravstveni blagajni, saj so tisti starejši ljudje, ki svoje stanovanje delijo z živalmi, disciplinirani, fizično aktivni in psihično uravnoteženi, mnogi ponosno odklanjajo obiske patronažnih služb, potrebujejo manj zdravil in manj vsestranske podpore potomcev. Veliko se jih do zadnjega brani premestitve v dom za starejše občane zaradi ločitve od svoje živali, saj v teh ustanovah družabništvo in sobivanje s psom ali mačko ni zaželeno. Nekatere prav to dejstvo motivira, da ostajajo vitalni in samostojni (Kralj, 2010). S staranjem se pri ljudeh postopoma kaže tudi vedno bolj izrazita navezanost na življenjski prostor, lastnino, ljudi in hišne živali. Starejši ljudje svojega doma z leti ne želijo več zapuščati, osveževati in spreminjati, njihova bivališča zato leta in leta ostajajo enaka. Raziskave kažejo, da so najbolj cenjeni predmeti, preko katerih starejši ljudje obujajo pretekle dni: pohištvo, dekorativni predmeti, fotografije, knjige, nakit in hišni ljubljenčki. Navezanost starih ljudi na hišne ljubljenčke namreč ni enaka navezanosti na sorodstvo in ljudi, ki jih obkrožajo. Hišni ljubljenec se uvršča med lastnino, saj ponuja raznovrstno, a znano dogajanje. Fizično se živali starajo, psihično pa ostajajo enake, zato je dnevna rutina sožitja z živaljo jasna in enostavna, pristnost pa igra vlogo

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

konstante in doprinaša k ohranjanju duševnega ravnovesja starejših ljudi. Tudi kadar je žival obravnavana kot predmet, je način sožitja s starejšo osebo znan obema in zato zanju kakovosten. Hišni ljubljenec človeka ne bo zapustil zaradi zapostavljanja, tudi če ima to možnost. Živali namreč svojega življenja ne primerjajo z življenjem drugih živali, dani način bivanja je edini, ki ga poznajo (Kralj, 2010). Raziskovalci so ugotovili, da se veliko negativnih vedenj ne pojavlja pri starih ljudeh, ki imajo doma žival, ali pri takih, ki se vsaj redno srečujejo z živalmi. Ena od takih lastnosti je ravnodušnost. Po navadi se ravnodušnost ne pojavlja pri takih ljudeh, čeprav imajo le ptiča v kletki. Tudi zmedenost je pogost pojav pri starih ljudeh, žival lahko takemu človeku pomaga, da se orientira. Ptičje petje zunaj mu pove, da je jutro, mačka, ki mijavka, ga spomni na to, da mora sebi in njej pripraviti obrok. Potrtost lahko prav tako preženejo z živaljo, saj žival človeka prisili, da misli nanjo in zanjo skrbi, tako ne misli le na stvari, zaradi katerih je potrt. Pes, ki hoče na sprehod, pripravi starega človeka h gibanju. Gibanje je izredno pozitivno, pa če gre le za božanje mačka ali psa, hranjenje živali ali sprehod s psom (Marinšek in Tušak, 2007, str. 91). Žival lahko pomaga tudi pri starostni demenci. Nadaljnje koristi stika med človekom in živaljo so še: družabnost, večji občutek varnosti, več energije za lažje spoprijemanje s tegobami in boljše razpoloženje. Stari ljudje se prav tako bojijo vlomilcev, ki v današnjem času niso redkost. Žival jih opozori ali prepodi. Znano je namreč, da se večina vlomilcev premisli, če sliši lajanje psa ali kričanje papagaja v stanovanju. Stari ljudje se pogosto srečujejo z izgubami, žival pa predstavlja stik s svetom in dela družbo človeku, ki je ostal sam. Druženje, božanje in ljubkovanje, daje nežnost in toplino, ki jo starejši ljudje še kako potrebujejo. Tako imajo od druženja z živalmi psihične koristi, prav tako pa tudi mentalno in čustveno zadovoljstvo. Odrasle živali dajejo ljudem občutek varnosti, medtem ko jim mlade živali obujajo spomine na mladost, po drugi strani pa jim take živali polne mladosti, radosti in gibanja, dajejo energijo za lažje spoprijemanje s tegobami in jih razveseljujejo, podobno kot majhni otroci (Marinšek in Tušak, 2007, str. 91).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Splošno znano je, da sesalci s svojo mehko dlako in telesno toplino ter ptiči s svojim petjem ali lepim videzom vzbujajo več pozitivnih čustev kot plazilci ali ribe. Ni pa določeno, katera žival je tista, ki bolj pozitivno vpliva na starejše ljudi. Po navadi si ljudje izbiramo tiste živali, ki so nam dosegljive – denarno in prostorsko. V manjših stanovanjih imajo ljudje po navadi kakšnega ptiča, hrčka, ribe, manjšega psa ali mačko. Starejši ljudje v vaseh in na kmetijah pa imajo večkrat živino, tako jim mladi kozlički, prašički in telički izpopolnjujejo osamljene ure (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 92). V zadnjih letih so raziskovalci posvetili veliko časa ugotavljanju terapevtskih učinkov živali na starostnike. Tudi zaradi tega, ker so pri osamljenih in socialno prikrajšanih starejših ljudeh opazili viden pozitiven čustven odziv ob srečanju z živaljo. Znanih je mnogo primerov boljšega počutja, boljše volje, pozitivnega razpoloženja ob druženju z živaljo (Corson in Gwynne v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 94). Ugotovili so tudi, da hišni ljubljenček zmanjšuje razvoj srčnih obolenj pri starih ljudeh, upočasni napredovanje bolezni ter vpliva na preživetje tistih, ki so imeli srčni napad. Dokazano je bilo namreč, da je statistično pomembno več takih, ki so imeli srčni napad in imajo doma hišnega ljubljenčka, preživelo naslednje leto, kot pa tistih, ki doma nimajo nobene živali. 28 % srčnih bolnikov, ki imajo doma žival, je preživelo srčni napad, medtem ko je le 6 % srčnih bolnikov, ki doma živali nimajo, preživelo srčni napad (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 97). Judith Siegel (v: Marinšek in Tušak, 2007, str. 94) je v raziskavo vključila skoraj tisoč starostnikov, ki so živeli doma, ne v domovih ali bolnišnicah. Tisti, ki so imeli hišnega ljubljenca, so kazali manj žalosti, stiske ter so potrebovali manj obiskov pri zdravniku kot tisti brez živali. Lastništvo živali je imelo pozitiven vpliv, vendar pa so večje koristi odkrili pri tistih, ki so imeli doma psa. Večina lastnikov je povedala, da jim žival nudi družbo, daje občutek varnosti, ter možnost za zabavo, igro in sprostitev. Živali omogočijo ljudem občutek povezanosti, navezanosti. Lahko bi torej rekli, da imajo živali sposobnost zmanjševanja stresa. Zaradi tega so v Ameriki podprli možnost za starejše ljudi, da imajo živali tudi v skupnostih, ter spodbujajo živalski kontakt s tistimi, ki so priklenjeni na dom in imajo malo obiskov.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Ob skrbi za živali starostniki ponovno občutijo, da jih nekdo potrebuje, zaradi česar se jim poveča občutek vrednosti. Mnogi posamezniki, zaradi pozitivne naklonjenosti svojega ljubljenčka, kar vzcvetijo. V nekaterih primerih postane odnos med človekom in živaljo zelo pomemben dejavnik, ki zmanjšuje občutke osamljenosti ter izolacije. Prisotnost živali lahko postane predmet pogovora z naključnimi mimoidočimi, poleg tega pa sprehodi izboljšajo posameznikovo fizično stanje in vitalnost (po Fine, 2000, str. 65).

7.1 Vpliv živali na starejše ljudi v bolnišnicah in domovih

Do nedavnega je veljalo, da živali ne spadajo v okolje, kjer so bolni, slabotni in umirajoči. Danes lahko temu nasprotujemo in dokažemo, da živali pomagajo dvigniti kakovost posameznikovega življenja. Ljudje, ki živijo na podeželju, se ob odhodu v dom težko ločijo tudi od živali. Marsikomu so bili pes, muca, kokoši edina družba in hkrati tudi obveznost preko dneva. Tudi v mestih se ljudje pogosto odločamo, da z nami bivajo razne hišne živali. Ko se nanje navadimo, in oni na nas, postanejo nepogrešljive. Dom upokojencev, bolnica in druge podobne ustanove seveda niso naravno okolje, vendar se vedno bolj uveljavlja miselnost, da je potrebno v to okolje vnesti čim več elementov, ki so bili prisotni doma. To pozitivno vpliva na počutje in posredno na zdravje (Mali, 2008, str. 171). Terapija in aktivnosti s pomočjo živali sta lahko odlični komplementarni metodi dela, ki sta uporabni v vseh okoljih, kjer ljudje živijo, posebno pa v institucionalnih oblikah pomoči. V domovih za starostnike sta lahko terapija in aktivnosti s pomočjo živali sodobnejša vira pomoči pri tistih stanovalcih doma za starostnike, ki so, na primer, doma imeli eno ali več živali, v domu za starostnike pa te možnosti nimajo, zaradi česar je kvaliteta njihovega bivanja nižja. Konstantni obiski živali lahko pri takih uporabnikih pomembno prispevajo k zviševanju zadovoljstva in hitrejši prilagoditvi ter vključevanju v novo okolje.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Stari ljudje so pogosto v bolnišnicah, veliko pa jih živi v domovih za starejše, kjer pa težko vzpostavljajo socialne stike. V tujini imajo zato že domske živali ali pa izvajajo aktivnosti in terapijo s pomočjo živali. Ugotovili so, da prisotnost živali v bolnišnicah povečuje dovzetnost pacientov, jim pomaga, da se vključijo v družbo, in zmanjšuje občutek osamljenosti in zavrženosti, pomaga jim tudi, da so aktivni. Druge raziskave, ki so potekale v domovih za starejše, so dale podobne rezultate. Pri stanovalcih se je povečalo socialno vedenje, občutili so zmanjšano napetost, zmedenost, zmanjšale pa so se tudi utrujenost in depresije (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 97). S pomočjo živali se lahko veliko hitreje in uspešneje opravi proces integracije stanovalcev doma. Živali imajo zmožnost navdihniti in motivirati ljudi, da se lotijo konstruktivnih aktivnosti, ki se jih drugače ne bi, hkrati pa so zadovoljene še potrebe po nežnosti in naklonjenosti. V Sloveniji se sicer v bolnišničnem okolju ne poslužujejo aktivnosti in terapije s pomočjo živali, razen na pediatričnih oddelkih. V tujini pa medicinske sestre sodelujejo pri aktivnostih in terapiji s pomočjo živali. Terapijo s pomočjo živali uporabljajo pred kirurškimi posegi, za zmanjševanje strahu in stresa. Razne študije dokazujejo, da je potreba po opiatih in analgetikih manjša po terapiji s pomočjo živali v bolnišnici. Terapija s pomočjo živali je koristna tako za otroke, bolnike na dolgotrajnem zdravljenju in starejše ljudi. Osebje ustanov, kjer uporabljajo terapevtske ali domske živali, poročajo o tem, da jim živali ne predstavljajo nobenega dodatnega bremena, ravno nasprotno, delo občutno olajšujejo. Študije v Nemčiji, Ameriki in Avstraliji so pokazale, da živali v domovih delujejo tudi proti sindromu izgorevanja oziroma premočni emocionalni obremenitvi ljudi v podobnih poklicih, ki nastaja zaradi dolgotrajnega stika z boleznimi in smrtjo in zaradi občutka, da nismo vedno sposobni učinkovito pomagati. Prav tako imajo živali radi obiskovalci domov in bolnišnic. Opazili so celo povečano frekvenco obiskov. Predvsem otroci in mladostniki rajši prihajajo k sorodnikom, če so prisotne živali. Z njimi se lahko igrajo in pogovarjajo, tudi ozračje je bolj sproščeno (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 98). V tujini ima precej domov za starostnike živali, pri nas je to še zelo neobičajno. V tujini pa je to že praksa, saj so ugotovili, da je življenje toliko starih in bolnih ljudi precej

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

lepše, kvalitetnejše in polnejše, kadar je prisotna kakšna žival (Marinšek in Tušak, 2007, str. 98). Živali v nekem smislu predstavljajo nadomestne negovalce in tudi prijatelje. Veliko starejšim in bolnim ljudem žival nadomešča otroke in vnuke, ki poredko prihajajo na obisk. Starejši ljudje, ki nemo sedijo v svojih sobah in zrejo skozi okno, se v družbi živali nenadoma razživijo, čutijo namreč, kako se jim žival sproščeno približa, in uživajo njeno pozornost. Zavedajo se, da lahko tudi sami osrečijo žival. V nekaterih domovih v tujini izvajajo aktivnosti in terapijo s pomočjo živali, druga možnost so domske živali, ki ji namestijo posebej za to. Tretja možnost pa je, da človek ob prihodu v dom s seboj pripelje svojo žival. To imajo stanovalci doma najraje, da gredo z živaljo, ki ji zaupajo, veliko lažje v novo okolje in se tam precej bolje počutijo (Marinšek in Tušak, 2007, str. 98). Pri nas je takih programov malo, v nekaterih domovih sicer izvajajo terapijo s pomočjo živali, nekaj več pa je aktivnosti s pomočjo živali, saj imamo dva društva, ki se s tem aktivno ukvarjata. Skupinska dinamika aktivnosti s pomočjo živali prinese v dom starostnikov skupno sprostitev ob opazovanju in igranju z živaljo. Božanje živali prinese prijaznejši in bolj topel odnos do sostanovalcev, namesto prepira se pogovarjajo o živalih in se smejijo. Izboljša se tudi komunikacija, stanovalci se lažje pogovarjajo in navezujejo kontakte. Poraste tudi frekvenca obiskov sorodnikov zaradi živali. Živali nudijo možnost kontakta z živo naravo tudi za tiste stanovalce doma, ki so priklenjeni na posteljo (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 99).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Tabela 1: Pomembni problemi pri starostnikih v domovih in pozitivni vplivi živali

POMEMBNI PROBLEMI

POZITIVNI VPLIVI – NAPREDKI Živali podpirajo orientacijo v prihodnost,

Prevladuje občutek nekoristnosti in ljudje

namesto da dnevi minejo statično. Namesto

živijo brez ciljev iz dneva v dan.

življenja v preteklosti začnejo živeti za prihodnost.

Organizacija doma zaradi zmogljivosti in množice ljudi zmanjša zasebno sfero posameznika na minimum.

Skozi osebni odnos z živaljo uspe starostnik ustvariti zasebno sfero in intimnost.

Živali sicer ne morejo popolnoma nadomestiti Pomanjkanje taktilnih dražljajev in možnosti

človeške družbe in naklonjenosti, s fizičnim

dajanja in prejemanja nežnosti.

kontaktom (božanje, ljubkovanje, negovanje) pa se zadovolji osnovna potreba po nežnosti.

Domovi za ostarele so v veliki meri organizirani, zato je osebna odgovornost izključena.

Starostniki se velikokrat sramujejo svojega zunanjega videza in posledično starosti.

Domače živali vsak dan zahtevajo odgovornost, pogosto so edino, za kar je starostnik sploh še sposoben prevzeti odgovornost. Pri živali štejejo le notranje kvalitete. Živali ne delajo razlik med starimi in mladimi, med grdimi in lepimi.

Okolje v domovih ne omogoča, da bi

Živali so živa bitja, za katera lahko in mora

starostniki skrbeli sami zase in posledično

starostnik skrbeti. Živali jih imajo rade ne

pridobivali spoštovanje in ljubezen drugih.

glede na njihove hibe in bolezni.

Odnosi med varovanci in osebjem so mnogokrat napeti.

Skupno veselje in smeh ob živalih sprošča in povezuje. Pacienti nimajo več tako močnih potreb po pozornosti osebja.

Vir: Marinšek in Tušak (2007, str. 98)

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

7.4 Primer dobre prakse

AMBASADORJI

NASMEHA

DOMU

UPOKOJENCEV

TABOR,

LJUBLJANA Ambasadorji nasmeha že od njihovega začetka (2004) sodelujejo z Domom upokojencev Center (enota Tabor). Stanovalcem doma z aktivnostmi in terapijo s pomočjo živali pomagajo odpreti ali vsaj zmanjšati motnje na področju fizičnega, psihičnega in socialnega počutja. V času sodelovanja avtorice z Ambasadorji nasmeha sta v domu upokojencev aktivno delovala dva terapevtska para: N. V. in njen irski seter Mini ter Z. B. in njegova zlata prinašalka Zoja. Gospod Zvone je v domu tudi zaposlen. Z obema terapevtskima paroma je imela avtorica možnost nekajkrat obiskati skupino stanovalcev doma in sodelovati pri aktivnostih s pomočjo živali. Skupina stanovalcev, ki sodeluje pri aktivnostih s pomočjo živali, običajno šteje od 12 do 15 ljudi. Oba terapevtska para prihajata v dom upokojencev enkrat na 14 dni, običajno na isti dan, nato prevzameta vsak svojo skupino na določenem oddelku. Oba vodnika psov sta pred prihodom v dom zelo pozorna na pasjo higieno. Minija in Zojo pred prihodom očistita, s seboj imata robčke in brisače, da jima lahko v primeru slinjenja obrišeta gobček. Aktivnosti s pomočjo živali se običajno izvajajo po končanem zajtrku, med 9. in 10. uro, ko je večina stanovalcev v najboljši kondiciji. Srečanje traja približno 45 minut. Obisk poteka s pomočjo domskega oziroma zdravstvenega osebja, ki vodijo evidenco, kdo od starostnikov je bil obiskan. Pri teh obiskih ne gre za nikakršne cilje zdravljenja, osebje si zabeleži še čas prihoda in odhoda. Gre za aktivnosti spoznaj in pozdravi, ki temeljijo na stiku človeka z živaljo. Skupina se zbere v primernem, malce večjem prostoru, da se lahko posedejo v krog. V skupini so starostniki z različnimi težavami, od popolnoma mobilnih, do takšnih s tehničnimi pripomočki za hojo, starostniki na vozičku, tudi starostniki s

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

slušnimi in vidnimi težavami. Vsem pa je skupno veselje do druženja z živalmi. Ves čas skupnih aktivnosti je nekdo zadolžen za Minija in Zojo (vodnik ali terapevt), da nikoli ne tekata prosto po domu. Posebej pazijo na varnost starostnikov, da psa starostnika ne prekucneta ali se mu usedeta v naročje, gre le za težka psa, kosti starostnikov pa so krhke. Večina starostnikov zaradi 14-dnevnega razmika med obiski že malce pozabi, kaj se je na prejšnjem srečanju dogajalo. Terapevtski par zato na začetku obiska s skupino stanovalcev vse ponovi. Vodnik živali stanovalcem postavlja vprašanja na primer: kako je kužku ime, koliko je star, kdaj ima rojstni dan, katere pasme je, kdaj sta bila nazadnje na obisku. Ob pogledu na kužka se stanovalcem zopet prikrade spomin, z navdušenjem hitijo odgovarjat na vprašanja, če kdo pravilno odgovori, je seveda zelo ponosen. Ko se spomnijo vsega iz prejšnjih obiskov, se začne prijetno crkljanje in božanje kužka. Ob stiku z Minijem in Zojo se stanovalci doma raznežijo, vidno postanejo boljše volje, manj so depresivni. Z njima se tudi pogovarjajo, veliko lažje navežejo stik – pri tem niso nič zadržani. Poveča se tudi njihova gibljivost oziroma mobilnost, tudi če se zelo težko pripognejo, želijo Minija in Zojo pobožati in jima metati žogico. Kdor želi, dobi v roko pasji priboljšek, ki ga Mini in Zoja nežno vzameta iz roke, kar je za stanovalce zelo prijetna izkušnja. Vodnika nato starostniku ponudita robček, da si po dajanju priboljškov obriše roke. Psa z veseljem stanovalcem podata tudi tačko, tu sta vodnika še posebej pozorna, da pes starostnika ne popraska, saj je koža starostnikov posebej občutljiva in tanka. Terapevtski par ima vedno s sabo še druge uporabne pripomočke, kot so razne žogice, krtača za dlako, povodec. Nekateri stanovalci Minija in Zojo skrtačijo, najbolj pogumni pa ju lahko v spremstvu vodnika tudi malce sprehodijo. Med pogovorom pridejo na dan zgodbe stanovalcev o njihovih domačih živalih, ki so jih imeli, ko so še živeli doma. To pomeni, da jim obisk kužka vrne tudi spomin na preteklost. Za konec terapevtski par vedno pripravi še kakšno zabavo. Neža in Mini sta bila pri teh igrah zelo domiselna.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Primer: Neža je Miniju vrgla žogico, da jo je šel iskat, medtem pa se je dobro skrila. Ko je Mini žogico ujel, se je obrnil in Neže ni bilo nikjer. Začel jo je panično iskati, kar je stanovalce spravilo v smeh, spodbujali so ga, da jo išče. Ko je Mini Nežo našel, je bil zelo vesel, neutrudno je mahal z repom, s tem je svoje veselje razširil še na stanovalce. Zaključki srečanj so vedno zabavni, stanovalci ne ostanejo ravnodušni, o srečanju se še nekaj dni pogovarjajo in se že veselijo naslednjega. Uspehi stika stanovalcev z živaljo so: sprostitev pri božanju, povečanje gibalne sposobnosti, krepitev motoričnih sposobnosti pri metanju žogice in krtačenju, obujanje spomina na preteklost. Po končanih skupinskih aktivnostih, terapevtski par še individualno obišče katerega od stanovalcev doma, v njegovi sobi, če si kdo tega želi. Ti obiski so krajši, trajajo nekje 15 minut, odvisno od zmožnosti osebe in psa. V tem kratkem času se pri starostniku prav tako opazi boljša volja, pripravljenost za pogovor, obujanje spominov ob stiku s kužkom. Prednost individualnega obiska je, da se kuža posveča samo eni osebi. Starostnik se v družbi kužka sprosti in razživi ter uživa njegovo pozornost. Kužka Mini in Zoja na stanovalce doma vsekakor delujeta zelo pozitivno in pomirjujoče. Skupinska dinamika aktivnosti s pomočjo živali prinese v dom sprostitev, ob opazovanju in igranju z živaljo. Z obiski živali je zadovoljno tudi domsko osebje in zdravstveni delavci. Vse to pa izboljšuje kvaliteto življenja starostnikov v Domu upokojencev Center.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

8 RAZPRAVA V diplomskem delu smo želeli dodobra spoznati staranje, spremembe v starosti in s tem povezano osamljenost pri starostnikih. Zanimalo nas je predvsem, zakaj je osamljenost pri starejših ljudeh v današnjem času tako razširjena, kako lahko aktivnosti in terapija s pomočjo živali vplivajo na kakovost življenja starejših in na problem osamljenosti. Zanimalo nas je tudi, kako razširjene so pri nas v Sloveniji aktivnosti in terapija s pomočjo živali. Po pregledu literature smo prišli do naslednjih ugotovitev, na sposaj navedena raziskovalna vprašanja. 1. Raziskovalno vprašanje: Zakaj je osamljenost pri starejših v današnjem času tako razširjena? Osamljenost je drugo najpogostejše čustvo v starosti, saj je človek v obdobju starosti povezan z manjšim številom oseb. Starejše ljudi spremlja tudi občutek, da drugim niso več tako potrebni kot nekoč. Umik iz družbe, zaprtost vase in omejevanje stikov na čedalje redkejše prijatelje, so značilnost mnogih pripadnikov starejše generacije. Vzroki za izraženo osamljenost so tudi določene starostne fiziološke spremembe, na primer naglušnost in težave z zobno protezo, ki lahko povzročita težave s komunikacijo; bolezni gibal in inkontinenca so lahko vzrok, da se starostnik začne izogibati prijateljev in izgublja stik z okoljem. Pomembna prelomnica je upokojitev, saj upokojenec ne ve, kam s prostim časom. Značilna oblika osamljenosti je tudi vdovstvo. Starejši ljudje so dostikrat izločeni iz skupin, izločuje jih njihov življenjski položaj: odselitev otrok, upokojitev, ki jih izloči iz delovne enote, s tem upade zanimanje za stroko in druge interese (Pečjak, 2007, str. 76). Osebe, ki živijo osamljeno in nedejavno, se počutijo zdolgočaseno in jezno. Starejši ljudje se srečujejo z mnogimi težavami, če imajo nekoga, ki mu lahko potožijo, so tegobe manjše. Ker imajo otroci, vnuki in drugi znanci v današnjem hitrem svetu, premalo časa za svoje starejše člane družine, je ena od možnosti za kvalitetnejše življenje v starosti in premagovanje osamljenosti, stik z živalmi.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

2. Raziskovalno vprašanje: Kako lahko aktivnosti in terapija s pomočjo živali vplivajo na kakovost življenja starejših in na problem osamljenosti? S starostjo naraščajo potrebe po zdravstveni negi in oskrbi, vedno več je starejših, ki niso več zmožni za samostojno življenje, zato potrebujejo strokovno pomoč in se odločajo za institucionalno varstvo. Domovi za starejše in bolnišnice seveda niso naravno okolje, se pa zaposleni trudijo, čim bolj upoštevati življenjske navade stanovalcev, to pomeni, da je potrebno v novo okolje vnesti čim več elementov, ki so bili prisotni doma. Za starostnike, ki so imeli doma živali, v domu in v bolnišnici pa te možnosti nimajo, to pomeni nižjo kvaliteto njihovega bivanja. Tu sta lahko aktivnosti in terapija s pomočjo živali sodobnejša vira pomoči in odlični metodi dela, ki sta uporabni v vseh okoljih, še posebej v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Konstantni obiski živali lahko pri uporabnikih pomembno prispevajo k zviševanju zadovoljstva in hitrejši prilagoditvi ter vključevanju v novo okolje. Aktivnosti in terapija s pomočjo živali v domovih za starejše in v bolnišnicah nudita idealne možnosti za socialno interakcijo in neprestano senzorno stimulacijo. V bolnišnicah, kjer je večina dotikov bolečih in neprijetnih, je »kosmat« dotik živali prijeten in varen. Nenazadnje pa starostniki pridobijo nekoga, ki jim za nekaj časa dela družbo. Živali v nekem smislu predstavljajo nadomestne prijatelje in negovalce (Marinšek in Tušak, 2007, str. 153). Druženje z živalmi in skrb zanje predstavlja starostnikom neko vsakodnevno skrb in opravilo, ob tem se počutijo koristne. Živali sprejemajo človeka brezpogojno, ne zanima jih, kako človek izgleda, ne poznajo nobenih predsodkov. So tudi odlični promotorji za vzpostavljanje kontaktov in s tem izboljšanje možnosti za komunikacijo in navezovanje stikov (Ambasadorji nasmeha, 2004). Stari ljudje so pogosto srečujejo z izgubami, žival pa predstavlja stik z svetom, in dela družbo človeku, ki je ostal sam. Druženje, božanje in ljubkovanje dajejo nežnost in toplino, ki jo osamljeni starejši ljudje še kako potrebujejo (Marinšek in Tušak, 2007, str. 91).

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

3. Raziskovalno vprašanje: Kako razširjene so aktivnosti in terapija s pomočjo živali v Sloveniji? V Sloveniji je opazen trend naraščanja uporabe živali v takšne namene, čedalje več je ljudi, ki se ukvarjajo z aktivnostmi in terapijo s pomočjo živali. Žival sicer ne more nadomestiti medčloveških odnosov, nudi pa odnos, ki ga ljudje ne morejo: je ves čas z lastnikom, tiho posluša, se ne prepira (Marinšek in Tušak, 2007, str. 91). Trenutno sta v Sloveniji aktivna dva društva na področju ASŽ in TSŽ, Društvo za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha in Društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki si prizadevata, da bi se aktivnosti in terapija s pomočjo živali v Sloveniji ustalile in izvajale kot priznana oblika pomoči v zdravstvu in na drugih področjih. Kar nekaj živalskih vrst je bilo uspešno vključenih v programe ASŽ in TSŽ, večinoma pa se v Sloveniji uporabljajo psi, konji in mačke. Ker je delo prostovoljno, se večina strokovnih delavcev srečuje s pomanjkanjem časa. V Sloveniji primanjkuje tudi primerne strokovne literature s področja aktivnosti in terapije s pomočjo živali. Strokovno izvajanje terapije s pomočjo živali je v Sloveniji skladno s tujo strokovno literaturo in prakso iz držav, kjer sta TSŽ in ASŽ bolj razviti. Med zdravstvenimi delavci v Sloveniji je še vedno prisoten strah pred nosokomialnimi oziroma bolnišničnimi okužbami, zato pri nas odsvetujejo prisotnost živali v bolnišničnem okolju. Programi ASŽ in TSŽ se izvajajo samo na nekaterih pediatričnih oddelkih v Sloveniji. Z upoštevanjem priporočil vedenja in standardov terapije s pomočjo živali se lahko tudi te okužbe zmanjšajo na minimum. V slovenskih domovih za starejše se že izvaja terapija s pomočjo živali, nekaj več je aktivnosti s pomočjo živali. Veliko prostovoljcev po vsej Sloveniji s svojimi ljubljenčki deli nasmehe in dobro voljo tistim, ki jim življenje ni najbolj naklonjeno. Njihov skupni cilj je tudi ozavestiti širšo javnost ter s skupnimi močmi vseh, ki so za to pristojni, uradno vpeljati terapijo s pomočjo živali v zdravstvene institucije.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

9 SKLEP Staranje je del življenja, ki je usojeno vsakemu živemu bitju. Staranja ne moremo preprečiti, lahko pa pripomoremo k temu, da je življenje v starosti polnejše in kvalitetnejše. V življenju občutek osamljenosti izkusi skoraj vsak človek, ne glede na to, koliko je star. Z trajno in hudo obliko osamljenosti po svetu živi mnogo ljudi. K osamljenosti so nagnjeni tisti, ki imajo nizko samozaupanje, so razočarani, zapuščeni, trpinčeni, bolni ali stari. Osamljenost je eden najbolj perečih problemov današnjih starostnikov, saj zaradi modernega način življenja vedno težje navezujejo stike z ljudmi. Osamljenost lahko starejši uspešno premagajo v družbi živali, ki jim nudijo vsakodnevno rutino. Skrb za živali da starostnikom občutek, da so koristni in pomembni, da jih nekdo potrebuje. Živali starejšim nudijo tudi razvedrilo, občutek varnosti in zaščite, ter orientacijo v prihodnost, osredotočajo jih na okolico in jim dajejo brezpogojno ljubezen. Starejši ljudje, ki bivajo v bolnišnicah in domovih za starejše, potrebujejo dolgotrajno oskrbo in zdravstveno nego. V kliničnih okoljih jim lahko z aktivnostmi in terapijo s pomočjo živali nudimo možnosti za motivacijske, sprostitvene in terapevtske koristi. Terapija s pomočjo živali lahko prispeva k pospeševanju zdravljenja in hitrejšemu doseganju rehabilitacijskih ciljev. Prav tako se starejši s pomočjo živali lažje vključijo v novo okolje, preko živali ohranjajo stik z naravo, ki je za ljudi zelo pomemben. V nekaterih evropskih državah je terapija s pomočjo živali vključena v zdravstveni sistem, prav tako imajo v domovih za starejše nameščene domske živali s katerimi izvajajo aktivnosti s pomočjo živali. Medicinske sestre imajo v kliničnih okoljih pomembno vlogo pri kakovosti življenja starostnika, zato so v tujini že vključene v multidisciplinarne time terapije s pomočjo živali.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Večina avtorjev se strinja, da aktivnosti in terapija s pomočjo živali pozitivno vplivajo na psihično, fizično in socialno področje. Posebej primerni so za paciente z okvarami ali motnjami osnovnih funkcij, kot so gibanje, zaznavanje, pozornost, motivacija; za paciente, ki so depresivni, anksiozni, manj komunikativni ali osamljeni; glede na starost pa so primerni za otroke, mladostnike in starejše. Živali ne morejo nadomestiti medčloveških odnosov, nudijo pa pristen odnos, ki ga ljudje ne morejo, ves čas so z lastnikom, tiho poslušajo in se ne prepirajo. V starosti pomagajo lajšati težave, s katerimi se človek sooča. Pomembno je, da se tega začnemo čim prej zavedati in koristiti. Škoda bi bilo zanemariti moč, ljubezen, energijo in druge pozitivne lastnosti, ki lahko polepšajo življenje v zrelih letih in ga pomagajo narediti kvalitetnejše.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

LITERATURA Acceto B. Starost in staranje. Ljubljana: Cankarjeva založba. 1987. Anon. Posodobljena definicija zdravstvene nege. Utrip 2011; 19 (2): 12. Connor, K, Miller, J. Help from our animal friends: give critical care patients the benefits of animal-assisted therapy. Nurse Manage 2000; 31(7): 42-6. Cusack, O, Smith, E. Pets and the eldery: The terapeutic bond. New York: Haworth Press, 1984. Dosegljivo na: http://books.google.si/books? id=U7ZKX15epXgC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0 #v=onepage&q&f=false (13. 11. 2012). DeCourcey, M, Coakley, A, Mahoney, E. Animal-assited therapy evaluation and implementation of complenetary therapy to improve the psychological and physiological health of critically ill patients. 2010. Dosegljivo na: www.anthrozoology.org (23. 9. 2012). Di Salvo, H., Haiduven, D., Johnson, N., Reyes, V.V., Hench, C. P., Shaw, R., in Stevens, D. A. Who let the dogs out? Infection control did: Utility of dogs in health care settings and infection control aspects. Am J Infect Control 2006. Dosegljivo na: http://azs.no/pdf/Who%20let%20the%20dogs%20out%20Infection%20control.pdf (18. 4. 2012). Fine, A, H. Handbook on animal-assisted therapy: theoretical foundations and guidelines for practice. 2nd ed. Amsterdam, Boston: Elsevier/Academic Press Google books, 2006. Dosegljivo na: http://books.google.si/books? id=2PruqyaDw6wC&printsec=frontcover&dq=Fine,+A,+H.++Handbook+on+animalassisted+therapy: +theoretical+foundations+and+guidelines+for+practice.&hl=sl&sa=X&ei=VZOT52qEOjP4QS1v62FDw&ved=0CCsQ6AEwAA#v=onepage&q=Fine%2C%20A

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

%2C%20H.%20%20Handbook%20on%20animal-assisted%20therapy%3A %20theoretical%20foundations%20and%20guidelines%20for%20practice.&f=false (3. 4. 2012). Havlič Touzery, S. Gerontološko Izrazje: Osamljenost: Socialna izolacija. Kakovostna starost 2006; 9(4): 50-46. Ihan A. Imunski sistem in odpornost: Kako se ubranimo bolezni. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000. Kralj,

Terapija

psi

domovih

starejše,

2011.

Dosegljivo

na:

http://masazapsov.blogspot.si/terapija-s-psi-s-domovih-za-starejše/ (14. 11. 2012). Lefebvre, S, Waltner-Toews D, Peregrine, A, Reid-Smith, R, Weese, J. Characteristics of programs involving canine visitation of hospitalized people in Ontario, 2006. Dosegljivo na : http://www.jstor.org/stable/10.1086/505099 (15. 11. 2012). Lefebvre, S, Waltner-Toews D, Weese, J. Designing a standard infection control policy for animal visiting patients in healthcare facilities department of population medicine, 2008. Dosegljivo na : www.deltasociety.org/ (3. 10. 2012). Mali, J. Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, 2008: 171-175. Marinšek, M,Tušak, M. Človek – žival: zdrava naveza. Maribor: Založba Pivec, 2007. Miller, J., Ingram, L. Preoperative nursing and animal-assisted therapy. AORN J. 2000; 72 (3): 447–83. Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999.

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Pečjak, V. Psihologija staranja. Bled: Samozaložba, 2007. Peplau, H. Interpersonal Relations in Nursing (1952). New York: Springer Publishing Company, 2004. Podnar, O, Torre, R. Za bolan osječaj nepripadnosti ima lijeka. Vaše zdravlje 2005; 40 (3). Dosegljivo na www.vasezdravlje.com/izdajne/clanak/597 (12. 8. 2012). Ramovš, J. Kakovostna starost. Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003. Velde, P, Ciprani, J, Fisher, G. Resident and therapist views of animal-assisted therapy: Implications

for

occupational

therapy

practice,

2005.

Dosegljivo

na:

http://www.medscape.com/nursingejournal (6. 11. 2012). Wells, D. Domestic dogs and human health: An owerview. Br J Health Psychol., 2007; 12 (1); 145-56.

VIRI

Dajana Vodnjov; AKTIVNOSTI IN TERAPIJA S POMOČJO ŽIVALI – VPLIV ŽIVALI NA POČUTJE STAREJŠIH LJUDI

Delta Society - Standards of practice for animal assisted activities and animal assisted therapy. Renton, USA, 1996. Delta Society. 2012 Dosegljivo na : http://www.deltasociety.org (16. 4. 2012). Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali »Ambasadorji nasmeha«. Seminar o aktivnostih in terapiji s pomočjo živali. Ljubljana, 2012. Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali »Ambasadorji nasmeha«. 2004-2011 Dosegljivo na: http://ambasadorji-nasmeha.si/terapija-aktivnosti-s-pomocjo-zivali (20. 3. 2012). Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov »Tačke pomagačke«. 2012 Dosegljivo na: http://www.ognjena.com/tackepomagacke/ (23. 2. 2012).