Zabeležka 1. strokovnega srečanje za krepitev povezovanja na zavarovanih območjih narave
Osnovni podatki o srečanju
Kdaj: četrtek, 16. november 2023, 10:00 do 13:30
Kje: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero
Program srečanja
1. Uvodni pozdrav in predstavitev programa
2 Možne formalne oblike povezovanja za prihodnja srečanja
• Predstavitev možnih oblik povezovanja
• Razprava
3. Oblikovanje nagrade za dobre prakse na področju povezovanja na zavarovanih območjih narave
• Predstavitev ideje o oblikovanju nagrade
• Razprava o ideji
4. Delavnice na temo ovir pri sodelovanju in povezovanju in potrebnih sistemskih spremembah za krepitev povezovanja
• Skupina 1:
Izvajanje ustreznih praks na območjih NATURA 2000 – kako okrepiti zavedanje in ravnanje? (moderira Mateja Žvikart)
• Skupina 2:
Kmetijska pridelava in varovanje kmetijskih zemljišč na območju NATURA 2000 – kako doseči trajnostni razvoj? (moderira Branko Ravnik)
• Skupina 3:
Lokalne prehranske verige v gostinstvu – kako spodbuditi njihov razvoj oz povečati obseg poslovanja? (moderira Klemen Langus)
• horizontalno:
Vloga lokalnih skupnosti in regionalnih organizacij pri spodbujanju povezovanja? (moderira Eva Štravs Podlogar)
Predstavitve zaključkov
Udeleženci srečanja:
Stojan Ščuka-Park Škocjanske jame, Marjan Dremelj-MKGP, Tomaž Cör-KGZS KGZ Kranj, Martina Tekavec-ZRSVN, Mateja Žvikart, ZRSVN, Eva Štravs Podlogar-RAGOR, Petra
Korenak-KGZS KGZ Ptuj, Rok Havliček-ARSO, Damjan Vinko-projekt Life NARCIS, Teo Hrvoje
Oršanič-ZRSVN, Zdenka Kramar-KGZS KGZ Novo mesto, Anita Bolčevič-javni zavod TKŠ
Ormož, Suzana Pušnik-KGZS KGZ Ptuj, Doroteja Podkrajšek-KGZS KGZ Ptuj, Mitja Kadoič-KGZS KGZ Kranj, Davorin Koren-TNP, Branka Pogačnik-RAGOR, Monika Ravnik-Občina Bohinj, Jana Martinčič-Park Škocjanske jame, Peter Torkar, občina Gorje, Petra Kandus-CER, Fedja Pobegajlo-TGZS, Ana Beden-KGZS KGZ Kranj, Klemen Langus-Turizem Bohinj, Branko Ravnik-Turizem Bohinj, Monika Holc Ivanič-Občina Razkrižje-na daljavo, Kristina Stakne-CIPRA-na daljavo
Ad 1: V uvodnem delu sta prisotne najprej pozdravila Klemen Langus, direktor JZ Turizem Bohinj in Monika Ravnik, podžupanja Občine Bohinj.
Ad 2: Sledila je predstavitev izhodišč za tokratno in nadaljnja strokovna srečanja na temo sodelovanja različnih deležnikov na zavarovanih območjih narave Kot možne oblike so bile predstavljene:
• Strokovna srečanja zaposlenih v različnih sektorjih, povezanih z razvojnimi nalogami na zavarovanih območjih.
• Nacionalno društvo za spodbujanje povezovanja na zavarovanih območjih narave
• Regionalna društva za spodbujanje povezovanja in nacionalna zveza društev.
• Mreža institucij za spodbujanje in usmerjanje povezovanja na regionalnih in/ali nacionalni ravni (javni zavodi, ki delujejo razvojno na zavarovanih območjih narave).
• Druge oblike
V razpravi so bile predstavljene tudi druge možne oblike, kot so delovne skupine v okviru ene od institucij in pogodbena mreža, ustanovljena s konzorcijsko pogodbo Udeleženci so se strinjali, da bi bila strokovna srečanja najprimernejša oblika, medtem, ko bi konzorcij profesionalnih organizacija na tem področju lahko prinesel pomemben premik pri krepitvi tega procesa
Sklep:
● Naslednje srečanje se organizira kot neformalno srečanje, na katerega se povabi tudi tri ključna ministrstva in sicer MNVP, MKGP in MGTŠ.
● Pred sklicem naslednjega sestanka Turizem Bohinj preveri interes med različnimi institucijami, ki bi lahko tvorile konzorcij in v primeru izraženega interesa pripravi osnutek konzorcijske pogodbe, ki se obravnava na naslednjem srečanju.
Ad3: Predstavljena je bila ideja, da bi se za spodbujanje povezovanja med različnimi deležniki na zavarovanih območjih narave oblikovala nagrada za dobre prakse na tem področju. Imenovana delovna skupina bi pripravila merila, v okviru ene od institucij pa bi se izvedlo javno povabilo k sodelovanju. Najboljše prakse bi se predstavilo na enem od organiziranih dogodkov, povezanih s to temo
V razpravi je bila izražena podpora in predlagano, da se predlaga izvedbo v okviru ene od institucij, ki že organizirajo podobne natečaje Poudarjeno je bilo, da je to pomembno tudi z vidika splošnih trendov zakonodajnega okvira, ki bo spodbujal t i »transformative change« Predlagano je bilo tudi, da se poišče in objavi/izpostavi tudi slabe prakse na tem področju ter da se pripravi nabor dobrih praks, ki se jih objavlja na različnih mestih
Sklep:
● Do naslednjega srečanja se pripravi ustrezen prevod »transformative change«, ki se potem smiselno uporablja v povezavi z nadaljnjimi aktivnostmi.
● Do naslednjega srečanja se preveri možnost, če bi katera od institucij prevzela pobudo za organizacijo natečaja za dobre prakse pri povezovanju na zavarovanih območjih narave. Pobudo se predstavi Slovenski turistični organizaciji in Društvu za razvoj slovenskega podeželja, v nadaljevanju lahko tudi časniku Finance oz. kateri drugi organizaciji.
Ad4: Pred izvedbo delavnic je Rok Havliček, vodja projekta LIFE NarcIS predstavil Naravovarstveni informacijski sistem (https://narcis govsi/ords/r/narcis/life-narcis/life-narcis)
Sledila je serija moderiranih delavnic, za področje narave, kmetijstva, turizma, ter horizontalno vsebino lokalnega razvoja Na začetku so bila predstavljena izhodišča za razpravo, vendar hkrati udeležencem prepuščeno, da izpostavijo in obravnavajo tudi sorodne vsebine, ki so povezane z vlogo posameznega sektorja pri procesu sodelovanja.
Skupina 1: Vprašanja za razpravo:
• Ali in katere (sistemske) spremembe so potrebne pri kreiranju razvojnih politik na zavarovanih območjih narave?
o Ali so spremembe potrebne?
o Kaj je treba spremeniti - identificirati ključne pomanjkljivosti oz. kaj najbolj manjka? (izhajamo iz obstoječega sistema)
• Kako vedenje o nujnosti izvajanja določenih praks učinkovito prenesti v prakso?
o Kje se pri prenosu v prakso najbolj zatika?
o Kakšni so predlogi rešitev? Kako jih naslavljati?
• Kako usmerjati finančne podpore za izvajanje ustreznih praks – prostovoljnost ali plačilo za režime?
o Kaj so prednosti in kaj slabosti enega in drugega pristopa?
o Problem prostovoljnosti – kako zagotoviti, da se bo nekaj izvajalo, dokler stanje ni tako slabo, da je ukrepanje nujno (režim oz obveza izvajanja)?
• Ali je sistemsko sploh možno izvesti postopek rajonizacije prostora na mikro ravni in omogočiti različne rabe prostora (kmetijstvo, outdoor turizem)?
o Ali vsi enako razumemo izraz rajonizacija?
o Kaj je potrebno zagotoviti za konstruktiven dialog in dogovor?
Skupina 2
Vprašanja za razpravo:
• Ali sploh obstaja možnost za izhod iz »klasičnega koncepta in kakšne so možnosti vključitve večjih, tržno usmerjenih kmetij v izvajanje naravovarstveno odličnih praks?
• Ali je potrebno spremeniti način podpor SKP, da ne bi prihajalo do praks, ki imajo v ospredju podpore in ne ustreznost kmetijskih praks za ohranjanje narave?
• Ali obstaja možnost oblikovanja ukrepov, ki bi spodbudili mlade na manjših kmetijah da ohranjajo kmetijsko pridelavo?
Skupina 3
Lokalne prehranske verige v gostinstvu – kako spodbuditi njihov razvoj oz. povečati obseg poslovanja?
Vprašanja za razpravo:
• Ali je sploh mogoče konkurirati globalnim sistemom, ki zagotavljajo cenovno ugodno in celovito, količinsko in časovno ustrezno preskrbo z vsem kar gostinstvo potrebuje za svojo dejavnost?
• Ali sploh obstaja možnost za povezavo lokalne ponudbe: ali imajo pridelovalci interes za povezovanje in ali je mogoče zgraditi cenovno učinkovit sistem logistike?
• Kaj bi bilo potrebno storiti/izvesti, da bi se poslovni model vključevanja lokalne preskrbe v večji meri implementiral pri gostinskih ponudnikih?
Horizontalna vprašanja za razpravo za vse skupine
• Ali imajo lokalne skupnosti na razpolago orodja, ki bi pospešili povezovanje in usklajevanje različnih interesov? Katera so in katera manjkajo in bi jih bilo potrebno sistemsko vzpostaviti?
• Katera je tista infrastruktura, ki bi pomagala vzpostaviti usklajeno rabo prostora in sodelovanje deležnikov na lokalni ravni?
Zaključki delavnic
Skupina 1:
Delovanje obstoječih sistemov in potreba po spremembah?
● Vprašanje je ali prebivalci v zadostni meri poznajo zavarovana območja in njihove vrednosti?
● Še vedno pogosto prihaja do neusklajenega delovanja različnih sektorjev (primer obnove Krasa po požaru)
● Še vedno primanjkuje podatkov. Vprašanje je tudi, koliko so obstoječi uporabni za druge sektorje?
● Prihaja do težav z obveščanjem, saj se vse spremembe komunicirajo zadnji hip, kar povzroča nerazumevanje in nezaupanje.
● Komunikacija s kmeti je šibka
● Pri oblikovanju politik tudi znotraj posameznih ministrstev pogosto ni usklajenega delovanja, primanjkuje strateško vodenje
● Napačna hierarhija prioritet – manjka skupen pregled oz. določitev prioritet med sektorji.
● Slaba komunikacija po vertikali in pomanjkanje hierarhije prioritet
● Proces je odvisen tudi od posameznikov, kako nadomestiti odhode?
Predlogi rešitev:
● Na operativno ravni je sodelovanje med različnimi področji dobro, potrebne se usklajene rešitve pri oblikovanju politik.
● Temelj uspeha je komunikacija in dialog, ki ga je potrebno ves čas krepiti med različnimi deležniki v prostoru, ter skupno iskanje rešitev.
● Povezovanje je proces gradnje zaupanja, kar je dolgotrajen proces
● Pomembno je, da aktivnosti potekajo »od spodaj navzgor«, saj tako dogovorjene rešitve lahko prinesejo najboljše rezultate
● Izvesti je potrebno aktivnosti, ki bodo povečale informiranost na zavarovanih območjih.
● V kreiranje ukrepov je nujno potrebno aktivno vključevanje vseh deležnikov, pri tem pa upoštevati, da le ti ne morejo biti horizontalni, temveč regionalno specifični.
● Vzpostaviti je potrebno sistem prenosa dobrih praks od kmeta na kmeta
V zvezi z rajonizacijo so ugotovitve in predlogi naslednji:
● V prvi vrsti je potrebno jasno definirati definicijo rajonizacije, da bo razumljena enotno, saj se trenutno razume različno
● Kmetje se načeloma strinjajo s tem, postopek same izvedbe pa prinaša številne izvedbene težave
● Med območji so velike razlike, zato je potrebno pristopati zelo ciljno. Je pa v veliki meri odvisno od zahtev.
● Rajonizacija v primerih, ko je celotna kmetija v območjih z režimom predstavlja posebno težavo, za katero bo potrebno najti ustrezne rešitve.
● Pri izvedbi rajonizacije je potrebno upoštevati dejanske potrebe in stanje
● Posebno vlogo v celotnem procesu ima lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.
● Ob odločitvi za ta proces je nujno pridobiti ustrezne podatke, da je proces mogoče izvesti in v celoten proces je potrebno aktivno vključevati tudi kmete.
Skupina 2:
● V razpravi je bilo poudarjeno, da se kmetje zavedajo svoje vloge pri ohranjanju narave in da je njihova vloga tudi v prihodnje ključna. Tudi večje, profesionalne kmetije, vstopajo in izvajajo trajnostne pristope kmetovanja
● Kmetje se zavedaj, da ni življenja brez zdravega okolja.
● K učinkovitejšemu prilagajanju kmetijstva na spremembe v okolju lahko prispevajo tudi nove genomske tehnike (NGT)
● Zelo pomembno je, da se okrepi aktivnosti informiranja, predavanj usmerjenih v teme ustreznih praks za ohranjanje narave
● Pri tem se je potrebno prednostno usmeriti v tiste kmetije, ki so pripravljene za vstop v izvajanje prilagojenih praks, saj se na ta način oblikujejo dobre prakse V to skupino prioritetno vključiti srednje velike kmetije.
● Hkrati krepiti programe, ki financirajo tovrstne prakse, saj ne zagotavljajo finančnega pokritja s samo pridelavo.
● Za krepitev tega procesa je bil podan predlog, da se oblikuje skupni del programa javnih služb na področju kmetijstva in varstva narave in hkrati krepiti komunikacijske veščine
● Vsebine zahtev na področju ohranjanja narave ne morejo biti horizontalne, potrebna je specifična obravnava posameznih območij in sodelovanje kmetov pri oblikovanju ustreznih praks
● K ciljem lahko pomembno prispeva tudi krepitev lokalnih preskrbnih verig s hrano in promocija lokalnih proizvodov, saj se s tem krepi vloga primarne pridelave in razbremeni pritisk po intenzifikaciji
● K ohranjanju interesa za kmetovanje v veliki meri prispeva interes po lokalni pridelani hrani s strani turistov in gostinskih ponudnikov, zato je potrebno krepiti promocijo, osveščanje, znamčenje in druge ukrepe, za spodbujanje pridelave Za pridelovalce je motivacija večja, če prodajajo lokalno. To je lahko glavni mehanizem za spodbujanje vključevanja mladih v kmetijsko pridelavo in prirejo
● Lokalne skupnosti imajo omejene finančne možnosti za spodbujanje pridelave, lahko pa s svojimi spodbudami pomagajo predvsem pri ohranjanju manjših kmetij.
● Glede na to, da ima vsako območje specifične razvojne potrebe, lokalne skupnosti lahko pomembno prispevajo k usmerjanju aktivnosti spodbujanja, povezovanja in sodelovanja. Pri tem lahko pomagajo tudi evropska sredstva nacionalnih razvojnih programov in evropskih mehanizmov, ki jih lokalne skupnosti sofinancirajo.
Skupina 3:
● Generalna se opozarja na umanjkanje neposrednega sodelovanja med kmetijstvom in turizmom
● Pri krepitvi lokalnega povezovanja je potrebno prednostno upoštevati ožji vidik (območje občine, zaokroženega geografskega območja, ) ne glede na to da je po definiciji lokalni trg območje celotne Slovenije.
● Pri vzpostavljanju kratkih lokalnih verig je najpomembnejše vprašanje zagotavljanje zadostnega obsega količin in pestrost ponudbe
● Ključna prednost je kakovost in svežina, ki pa mora biti podprta z ustreznimi certifikati
● Nujna je sprememba miselnosti vseh deležnikov, zato so najpomembnejše aktivnosti,, osveščanja, izobraževanja in usposabljanja.
● Potrebna bi bila ponovna krepitev vajeniškega sistema in opravljanje praks dijakov strokovnih šol v gostinstvu na kmetijah in kmetijstvu pri gostinskih ponudnikih.
● Ključna je strateška usmeritev določenega območja in deležnikov, za to pot
● Kot dobavitelji v kratkih lokalnih verigah najlaže nastopajo manjše in srednje velike kmetije, ki pa običajno niso ekonomsko dovolj močne niti ne morejo pridobivati virov za razvojne naložbe iz nacionalnih programov
● Zato so ključni vir sredstva iz občinskih proračunov za spodbujanje kmetijstva, ki bi jim morali dodati tudi del sredstev iz naslova spodbujanja turizma
● Opozarjamo na dobre prakse ponekod v tujini, kjer turistično gospodarstvo s posebnim prispevkom namenjenim spodbujanju lokalne proizvodnje krepi lokalno gospodarsko aktivnost.
● Komunikacija z obiskovalci in ponudniki je za vzpostavljanje lokalnih verig izjemno pomembna.
● Hkrati je potrebno zagotoviti vidnost lokalno pridelanih proizvodov preko lokalnih trgovin, polic v trgovinah, tržnicah ipd
● Pomembno je povezovanje na vseh ravneh, preko rednih srečanj, predvsem pa osebno angažiranje vseh, ki verjamejo v nujnost prevlade tega modela razvoja in vzpostavljanje stikov med njimi. Kadri so vedno ključni faktor uspeha.
● Verige morajo temeljiti na profesionalnih poslovnih modelih zato, da so lahko dolgoročno uspešne
● Ukrepi za spodbujanje so:
o znamčenje tovrstnega povezovanja. Na razpolago imamo velik nabor certifikatov, (Kolektivne blagovne znamke znotraj sheme Izvorno slovensko, Zelena shema slovenskega turizma, Znak TNP, ),
o digitalizacija vseh sistemov (promocija, osveščanje, poslovanje, )
o nagrajevanje povezovanja pri dodelitvi javnih podpor, z višjo stopnjo sofinanciranja, prednostno izbiro projektov za sofinanciranje
● Ključni pa sta jasna vizija in dialog.
Zaključek srečanja
Ob zaključku srečanja je bilo dogovorjeno, da naslednje srečanje poteka v organizaciji JZ Park Škocjanske jame, v začetku aprila 2024. Tema srečanja je usklajevanje različnih sektorskih interesov pri izvajanju outdoor turističnih aktivnosti in načini usklajevanja z lastniki oz. uporabniki zemljišč na območjih teh aktivnosti.
Zapisal: Branko Ravnik
Kratek povzetek z bistvenimi poudarki za komunikacijo dogodka:
Na moderirani delavnici, izvedeni v okviru posveta »Izzivi trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave, kako jih nasloviti v praksi?«, ki je bila organizirana 2. junija 2023 v Bohinju, izstopa potreba po rednem medsebojnem sodelovanju, usklajevanju in komuniciranju Na tej podlagi smo v Bohinju organizirali 1. strokovno srečanje za krepitev povezovanja na zavarovanih območjih narave, ki je potekalo 16.11.2023 v Bohinju.
Namen srečanja je bil predvsem nadaljevati dialog med različnimi sektorji, ki so s svojo dejavnostjo prisotni na občutljivih območjih narave in so pomembni pri udejanjanju načel trajnostnega razvoja teh območij
Na srečanju, ki se ga je udeležilo 27 strokovnjakov s področja naravovarstva, kmetijstva in turizma smo se pogovarjali o tem kako formalno nadaljevati proces sodelovanja in dialoga v okviru te pobude ter možnosti oblikovanja natečaja in nagrade za dobre prakse povezovanja na zavarovanih območjih narave, v moderiranih delavnicah pa o izzivih na posameznih področjih
Glavne poudarke srečanja, lahko strnemo v naslednja sporočila:
Kljub številnim aktivnostim je raven poznavanja vrednosti naravovarstvenih območij nezadostna, pomanjkljivo je sodelovanje in še pogosto neusklajeno delovanje med različnimi deležniki v tem prostoru Tudi pri oblikovanju politik je premalo usklajenega delovanja, spremembe se praviloma prepozno in prešibko komunicirajo s tistimi, ki jih to zadeva Razvojne prioritete še vedno niso dovolj jasno opredeljene.
Zato je potrebno krepiti dialog in izvajati aktivnosti, ki bodo povečale informiranost na zavarovanih območjih narave, v kreiranje ukrepov v največji meri vključevati vse, ki se jih to dotika, delovati usklajeno na nacionalni ravni in s tem graditi zaupanje. Horizontalno izvajanje aktivnosti ni mogoče, saj so specifike med območji in področji prevelike, zato morajo biti prilagojene regionalnim in lokalnim značilnostim.
Eno od vprašanj, ki je bilo naslovljeno je t i rajonizacija dejavnosti, ki bi lahko postala eno od orodij, ima še vedno veliko odprtih vprašanj.
Kmetje se zavedajo svoje vloge pri ohranjanju narave, za večje vključevanje v aktivne ukrepe je potrebno krepiti informiranost in spodbujati vključevanje predvsem srednje velikih kmetij. Za učinkovitejše delo prenosa znanja, bi bilo koristno vzpostaviti skupni program javnih služb na tem področju. Krepitev lokalnih preskrbnih verig, v največji meri lahko prispeva k doseganju ciljev vseh sektorjev.
Lokalne skupnosti imajo kljub omejenim finančnim zmožnostim ključno vlogo pri spodbujanju teh procesov, saj s postavljanjem jasne vizije in vzpostavljanjem dialoga vodijo proces. Motivirani kader pa je vedno ključni faktor za uspeh.
Dobre prakse s tega področja je zato potrebno še posebej spodbujati in jih promovirati na različne načine
Nadaljuje se s tovrstnimi srečanji, naslednje bo potekalo v začetku aprila v organizaciji Parka Škocjanske jame Tema srečanja je usklajevanje različnih sektorskih interesov pri izvajanju outdoor turističnih aktivnosti in načini usklajevanja z lastniki oz. uporabniki zemljišč na območjih teh aktivnosti.