Mojca Žugman: Odprto pismo katoliški cerkvi

MOJCA ŽUGMAN: ODPRTO PISMO KATOLIŠKI CERKVI V SLOVENIJI

JAVNO SPRAŠUJEM: KJE JE MORALA, O KATERI NAM PRIDIGATE S PRIŽNIC?

Objavljamo odprto pismo katoliški cerkvi v Sloveniji, ki ga je leta 2014 napisala katoličanka Mojca Žugman iz Ljubljane. Pismo zadnje čase spet kroži po družabnih omrežjih; nič čudnega, saj je njegova vsebina še vedno zelo aktualna - morda danes še bolj kot kdajkoli. Pismo je avtorica julija 2014 poslala ljubljanski nadškofiji in mariborski škofiji. Prejela je tudi odgovora, ki pa si naziva »odgovor«, kot pravi sama, ne zaslužita. Naj sodi Stvarnik, mi pa le razmišljajmo ...

ODPRTO PISMO KATOLIŠKI CERKVI V SLOVENIJI:

“Ker sem vse bolj in bolj zaprepadena nad delovanjem Cerkve v Sloveniji in kot verna katoličanka tudi globoko pretresena, sem se odločila, da na vas naslovim javno, odprto pismo.

Da ne bo pomote, se najprej iskreno opravičujem in izvzemam iz svojega pisanja vse tiste duhovnike, ki so se resnično s srcem odločili za svoj poklic in ga temu primerno tudi opravljajo - svojo vero ne le delijo, temveč jo živijo. Z vso odgovornostjo se zavedajo poslanstva, ki so si ga izbrali. Kar nekaj takih sem imela priložnost osebno spoznati in jim tu namenjam svoj globok poklon.

Kot institucija pa ste me razočarali do konca! Zavedam se, da sleherno ustanovo sestavlja večja ali manjša množica ljudi in s tem vsa paleta človeških hotenj in značajskih lastnosti. Vendar pa med Cerkvijo in vsemi ostalimi obstaja ena gromozanska razlika: Cerkev naj bi bila pričevalka Boga, oznanjevalka Kristusove besede »vera, upanje, ljubezen« ... To troje!

PEDOFILIJA

Dogajanje v vaših vrstah, ki ga spremljam že vrsto let, pa žal priča o velikem sprenevedanju, mlačnosti, lažeh, pohlepu in nepoštenju. Mnogokrat ohol in neprijazen odnos do ljudi, po vašem okusu prirejena pravila glede razvezanih in cerkvene razveljavitve zakonske zveze (knjiga Zakon, ki ga ni bilo), so pri vsem tem le kapljica v morje vaše hinavščine.

Da ne bom predolga, se bom tu dotaknila le treh vaših v nebo vpijočih nečednosti.

Prva je vaš skrajno neodgovoren, malomaren in sprenevedav odnos do žrtev duhovniške pedofilije, za katero dobro veste, da je razširjen pojav in da naša država ni izjema. Namesto, da bi sleherno tako dejanje ostro obsodili, uvedli preventivne ukrepe in psihološko testiranje vsakega duhovniškega novinca, ščitite storilce in jih v najboljšem primeru »nagradite« s premestitvijo na drugo delovno mesto. Če storilec seveda prej ne umre.

Zastrašujoče in nedopustno je, da tako ravna Cerkev, ki bi morala biti prva in največja zagovornica svetosti in nedotakljivosti človeškega telesa. Sprašujem vas: kdaj boste prevzeli odgovornost? Kje je vaše iskreno obžalovanje? Kje javno opravičilo in izplačilo odškodnin žrtvam? Čeprav nič od tega ne more izbrisati madeža, ki ga mlademu človeku zapusti spolna zloraba.

Mojca Žugman je že pred sedmimi leti slovensko katoliško cerkev pozvala k odgovornosti glede morale. Odgovor je ni zadovoljil. POHLEP

Drug velik madež na vaši instituciji je neizmeren pohlep, ki se je dodobra zalezel v cerkvene vrhove. Ne, ne govorim o tem, da bi, kakor Kristus, morali hoditi bosi ali da bi se morali voziti s kolesi. Tudi ne bom na dolgo razpredala o razkošju, prestižnih avtomobilih, luksuznih rezidencah (kakršno je domovanje gospoda Rodeta), čeprav sem mnenja, da si kot duhovna ustanova tolikšnih pretiravanj ne bi smeli privoščiti. S sredstvi, ki ste jih ali jih še vlagate v svoje kraljevsko udobje, bi lahko služili tistim, katerim je Cerkev namenjena - LJUDEM! V obliki humanitarne pomoči in ureditve tistih prostorov, ki ste jih prejeli v denacionalizacijskih postopkih, za različne dejavnosti mladih ali starejših. Mimogrede, srce me zaboli vsakič, ko me pot zapelje do moje domače cerkve Sv. Terezije deteta Jezusa, ki je danes skupaj z razpadajočim bivšim kinom Triglav obdana z visoko kovinsko ograjo z ošiljenimi konicami.

Toda ne! Vi ste se šli biznis. Biznis brez primere. Najhujši tajkunski biznis! Okradli ste ljudi, ki so vam zaupali. Potem se vljudno in niti najmanj prepričljivo pokesate, pred javnost stopi gospod Štuhec in izjavi: »Verniki so nam že marsikaj oprostili, bodo pa še to,« in stvar je za vas opravljena. Groza me je pomisliti na resnični namen vašega ravnanja in na »strice iz ozadja«, čeprav morda niti niso več tako neznani, toda drznem si predvidevati, da je šlo za preprosto formulo »bogastvo = moč = oblast«.

Javno vas sprašujem, kje je morala, o kateri nam pridigate s prižnic? Kdaj boste iz svojih vrst odstranili vse tiste, ki si upajo javno žaliti ljudi in se jim posmehovati? Kdaj boste pošteno razgrnili karte in kdaj boste poplačali vse ljudi, ki so vlagali v vaša podjetja?? POLITIČNO OPREDELJEVANJE

Zadnjega, kar želim omeniti, verjetno še dandanes ne bi spregledala v celotnem obsegu, če ne bi prišlo do zaprtja vodje SDS-a. Vaše glasno politično opredeljevanje! Ko sem še obiskovala maše, sem poskušala preslišati občasne pozive in namigovanja o tem, katera politična opcija je v redu in koga je treba voliti. Ob zadnjih dogodkih pa tega ne morem več, ker ste, milo rečeno, presegli vse meje dobrega okusa in človeške etike. Morda me to, z ozirom na vse vaše poprejšnje packarije, ne bi več smelo presenetiti. Nikakor ne morem prebaviti, da je »biti veren« praktično postalo enako »biti pripa-

den določeni politični opciji«. Za piko na i vsemu dogajanju so mi pred nekaj dnevi prišla v roke Oznanila župnijske cerkve na Senovem, ki jih ureja tamkajšnji župnik gospod Janez Turinek. Naslovnico krasi idilična fotografija Janševe družine,

pod njo pa citat: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«

Ob namenjanju vseh visokoletečih citatov svojemu vodji pozabljate na neke druge besede, nad katerimi bi se bilo vredno zamisliti: »Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Ste kot pobeljeni grobovi, ki so na zunaj videti lepi, znotraj so pa polni mrtvaških kosti in vsakršne nesnage. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in pretvarjanja.«

Sedem let zatem ...

Gospo Mojco smo povprašali, kako gleda na stanje v cerkvi danes. Se je s pismom, ki ga je napisala in poslala pred skoraj sedmimi leti, karkoli spremenilo?

“Mislim, da je stanje v katoliški cerkvi enako, kot je bilo v času pisanja mojega pisma,” odgovarja Mojca Žugman. “Težko bi ocenila, ali se je še poslabšalo, zagotovo pa se ni izboljšalo. Tudi odprto pismo ni v ničemer pripomoglo k spremembam, žal gre za »okostenelo« institucijo, polno sprenevedanja, na kar kažeta tudi odgovora, ki sem ju prejela. Lahko pa povem, da se mi je ob objavi pisma oglasilo nekaj duhovnikov, dva od njih sta povedala, da je situacija znotraj cerkvene hierarhije še veliko hujša, kot si sploh lahko mislim ... Vem, da je kar nekaj duhovnikov, ki s svojim delovanjem od znotraj poskušajo kaj spremeniti, a žal tudi njim ne uspe doseči kakšnih bistvenih sprememb.”

JEMLJETE SI PRAVICO, KI JE PREPROSTO NIMATE!

In, oprostite, taki organizaciji ne želim pripadati. Že dolgo nazaj sem pri molitvi Vere namerno izpuščala stavek »verujem v sveto katoliško cerkev«, ker v Cerkev ne verujem, še manj v njeno svetost. Svoje mnenje si ustvarjam sama. O vsem. Tudi o gospodu Janši, ki je, roko na srce, soodgovoren za stanje v Sloveniji. Vsem vam, kot posvečenim predstavnikom Boga, bi moralo biti jasno, da lovorika osamosvojitelja ne more biti pečat večne imunitete.

V čem je torej motiv za malikovanje in fanatično povzdigovanje v nebo? Tudi tu je preveč grozljivo razmišljati o ozadju. A povem vam, druga svetovna vojna je že davno končana. Obdobje po njej tudi. Prav Cerkev je tista, ki bi morala biti glasnik odpuščanja in sprave, čeprav se bojim, da se le-ta ne bo zgodila, dokler je ne bo opravil sleherni posameznik sam pri sebi. Vojna, ki jo s prikritimi interesi vodite danes, pa ne more imeti zmagovalca, temveč le poražence. Na obeh straneh.

Povejte mi, prosim, je morda Bog desne barve? Ali leve? Je desno- ali levo-sredinski?

Žalostno dejstvo, o katerem so v preteklosti že večkrat spregovorili posamezni duhovniki, ki si dovolijo razmišljati izven zapovedanih okvirov, je, da je Cerkev popolnoma skrenila s poti svojega poslanstva. Ne le skrenila, hudo globoko v blato ste zabredli. Izgubili ste verodostojnost. Možgane lahko perete le še tistim, ki zaradi zaslepljenosti z zamerami niso zmožni videti realne slike.

Morali bi biti pričevalci Kristusove besede: besede, ki je ljudi blagoslavljala, ne pa delila na leve in desne. Vaše poslanstvo je, da hranite duše ljudi. Da ste jim blizu. Da podajate roko bolnim, ubogim in vsem, ki so v stiski. Da širite besede in dejanja miru in ljubezni.

Kje je bil torej vaš javni glas protesta ob vseh krajah in goljufijah, ki se v naši državi vrstijo po tekočem traku? Kje je bil vaš glas, ko je tisoče oropanih delavcev ostalo na cesti, brez vsega? Kje je bil glas za stotisoče v naši domovini, ki se jim godi krivica brez primere? In kje se je slišal vaš glas proti sužnjelastništvu, ki je popolnoma razvrednotilo človeka in družino kot osnovno celico vsake družbe? Koliko fotografij družin, ki nimajo več česa dati na krožnik, ste objavili v svojih Oznanilih in drugih medijih???

Zahtevam odgovor. Kajti že kot najstnica nisem mogla sprejemati Boga, katerega vsaka sled se izgubi izven cerkvenih zidov. Še manj sprejemam takega, ki nima več moči in vpliva niti znotraj njih.

Prava vera namreč niso visokoleteče besede, temveč način življenja. Zato je edini Bog, ki ga priznavam, tisti, ki nosi ime Poštenje, Pravičnost, Ljubezen.”

ODGOVOR NADŠKOFIJE MARIBOR:

Spoštovani, na naslov mariborske nadškofije smo prejeli vaše pismo in ga vzeli na znanje. Verjamem, da je vaše pismo dobronamerno in kristjani lahko samo iskreno upamo, da bo tudi to vaše pismo prispevalo k očiščenju skupnosti Cerkve, da bi kristjani postali še bolj luč in sol, kar nam Jezus v evangeliju tudi naroča. Ob vsem kar piše v vašem pismu, pa vendar ne smemo in ne smete pozabiti, da je med kristjani tudi veliko dobrega, iskrenega in lepega, kajti sicer bi bilo življenje v skupnosti Cerkve nemogoče, moreče in ubijajoče. Pa vendarle tudi sredi današnje skupnosti Cerkve Jezus koga povabi: »Hodi za menoj.« In vedno se najde kdo, ki na ta klic tudi iskreno odgovori in se

po svojih močeh iskreno trudi delati pošteno in dobro. Že iz časov šole in študija nisem mogel razumeti, zakaj nekateri učitelji, kot da uživajo v iskanju neznanja, ne znajo pa ob tem »izmeriti« tistega, kar je dobro, za kar se je nekdo iskreno trudil in je človeku v ponos in veselje.

Kot član Cerkve in duhovnik vem, da imam vero, ki je zame največji zaklad, samo v »prsteni posodi«. Zavedam se svoje človeške šibkosti in grešnosti, zato tudi vedno znova skušam v iskrenem spraševanju sebe v svoji notranjosti pred Bogom iskati pravo pot za naprej in vedno znova tudi prosim za Božje odpuščanje in mir srca.

Z mislijo gospoda škofa dr. Jožefa Smeja: »Če je veselje na svetu, da ima človek, ki je čistega in iskrenega srca«, vas pozdravljam in želim vse dobro.

Pozdrav iz Maribora, Janez Lesnika, generalni vikar v Mariboru

»Vojna, ki jo s prikritimi interesi vodite danes, pa ne more imeti zmagovalca, temveč le poražence. Na obeh straneh.«

ODGOVOR SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE:

Spoštovana gospa Mojca Žugman, najlepša hvala za poslano sporočilo in vaše mnenje. Glede zaščite otrok vam posredujem povezavo do informacij: http://katoliska-cerkev.si/zascita-otrok-v-cerkvi-na-slovenskem

Lep pozdrav, Tadej Strehovec, SŠK