Razbijanje sodobnih mitov z Ivanom Sočetom

V 1. številki ste lahko prebrali mita »Covid-19 je nevarna bolezen in vsi ukrepi v zvezi z omejevanjem okužb s tem virusom so upravičeni in tehtni« in »Cepiva nas ščitijo pred boleznimi«, v 2. pa »“Teorije zarote“ nimajo nič skupnega z realnostjo in si jih izmišljujejo ljudje, ki nimajo kaj početi« in »Sonce je škodljivo, zato se moramo pred njim zaščititi s sončnimi kremami«. Od 3. številke dalje se bomo osredotočili predvsem na mite v povezavi s prehrano, ker predstavlja ravno nepravilna prehrana največ sodobnih bolezni.

MIT ŠT. 5: ČLOVEK POTREBUJE MESO. VEGANI TRPIJO ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI, KI JIH NE DOBIJO S HRANO ŽIVALSKEGA IZVORA.

Tudi vsejedcem primanjkuje določenih hranil, mnogih zaužijejo preveč, a tega prehranska in medicinska stroka ne problematizirata, čeprav so tragične posledice sodobnega vsejedstva vidne na vsakem koraku. Da je hrana živalskega porekla nujna in nenadomestljiva za naše zdravje, nam že nekaj generacij lažejo v šolah, ambulantah in medijih. Imamo celo vsedržavni projekt, ki se vsako leto izvaja v vseh osnovnih šolah z imenom Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otroci jedo mleko, maslo, med, kruh in jabolko, kosila so skoraj brez izjeme sestavljena iz mesa, mesnih ali mlečnih izdelkov. Kljub znanim resnicam o škodljivosti kravjega mleka in mlečnih izdelkov in stališču Ministrstva za zdravje, da sta maslo in med hranili, ki bi lahko bili na jedilniku le občasno, se vsako leto prevara o negovanju narodove tradicije in skrbi za zdravje otrok ponovi ob podpori ministrov za šolstvo, zdravje in hrano ter pogosto predsednika republike.

Rešitev, ki jo osebno vidim, je zdravojedstvo. Temelji na uživanju zelo raznolike zelenjave, čim bližje njeni izvirni obliki, kjer osrednje mesto pripada škrobni hrani, ob zmernem vnosu maščob in sladkorjev. Z zdravstvenega vidika ni nič narobe, če k temu občasno (npr. enkrat tedensko) dodamo kakšen košček mesa (ne mesnih izdelkov), mleka ali mlečnih izdelkov in si privoščimo kakšen užitek (kozarček vina, košček čokolade ipd.), a zaradi naše naravne nezmernosti, vpliva živinoreje na okolje in nepotrebnega mučenja živali, tudi to odsvetujem.

Vsejedci bi se morali vprašati, katere njihove interese ogrožajo vegani in zakaj nasprotujejo veganstvu. Strah, da bi brez uživanja hrane živalskega izvora ogrozili svoje zdravje, ni z ničemer utemeljen. Vegani se ne potegujejo za enako hrano, ne škodijo njihovemu zdravju ali okolju. Opozarjanje na neetičnost nepotrebnega ubijanja in mučenja živali zaradi lastnega užitka (ne nujne potrebe) ne bi smel biti zadosten razlog za nestrpnost do veganov. Tudi vsejedi in kot skupnost smo še vedno zelo občutljivi na mučenje živali: kaznujemo kruto ravnanje, hvalimo gasilce, ki ure in ure z drevesa rešujejo mačko, za heroja razglasimo kmeta, ki je ob poplavah rešil življenje eni svinji. Kako to, da v kosu mesa ali sira na svojih krožnikih ne vidimo mučene in ubite živali?

Človeštvo bo moralo najti pot iz sedanjega načina prehranjevanja, ker prehranske bolezni ogrožajo zdravje milijard ljudi, milijarda pa trpi zaradi lakote. Edino zdravilo za prehranske bolezni je radikalna sprememba prehranskih navad, a to nikomur ne prinaša dobička, zato to zdravilo ni za nikogar zanimivo. Nobena medicina ne more pozdraviti prehranskih bolezni. V vseh državah, ki imajo veliko več zdravnikov na prebivalca in dajejo več denarja za zdravstvo kot pri nas, državljani niso nič bolj zdravi.

Preseči bi morali ideološke razprave o zgodovini prehranjevanja, človeški anatomiji in fiziologiji (zobovje, prebavni in presnovni sistem) ipd. Dejstvo je, da je človek lahko vsejed, vprašanje je, ali mu to koristi. Materialni, vsem vidni dokazi kažejo, da mu bolj škodi kot koristi, razen v okoljih, kjer druge hrane ni.

O rubriki | Vsak mesec poiščemo nekaj sodobnih mitov, ki so tako ali drugače aktualni prav v današnjem času. Gre za prepričanja, za katera večinoma nimamo nobenih oprijemljivih dokazov, da so resnična, kar navsezadnje pomeni, da ne gre za znanstvena dejstva, ki bi temeljila na trdni, realni podlagi, temveč bolj za neke vrste verovanja, ki so nam bila vsiljena s strani vladajočih, mi pa smo jih brez cenzure sprejeli za svoja in jim dopustili, da krojijo naša življenja. Skupaj z Ivanom Sočetom, neodvisnim, kritičnim mislecem, bomo skušali pokazati, zakaj so ta prepričanja zgolj miti in nič več kot to. MIT ŠT. 6: ŽIVALSKA ŽIVILA Z MANJ MAŠČOBE, KI SO EKOLOŠKO PROIZVEDENA, SO BOLJ ZDRAVA.

Pečenje na žaru brez maščob imajo mnogi za bolj zdrav način priprave mesa, sira ali celo zelenjave. Posebej moški se radi pohvalijo, da so „mojstri žara“. Resnica je, da tudi po odstranitvi mastnih delov v mesu ostane še veliko maščobe. Siri vsebujejo običajno več kot 30 % maščobe, maslo pa je maščoba z dodatki. Noben način priprave živalske hrane je ne spremeni v koristno hrano.

Tudi meso iz proste reje (ekološko) je, kljub manjši količini kemikalij, še vedno meso. Vse pogosteje ljudje zamenjujejo rdeče meso s perutnino, perutnino z ribami. Razlike med različnimi vrstami mesa