Festival Tolstoj, iskalec resnice

Sezona 2016/17

Festival Tolstoj, iskalec resnice januar–april 2017

želim. si ar k , se v je o T ! el »Samo da bi živ sreče ... o k li to m ti ču cu n so V sebi in v tem lepem zmeda ... . .. h ra st . .. je n je pl ... tr tukaj pa so stokanje smrt nad menoj je tu a, on je tu in ta naglica ... i več ne bom ol ik n in k te u en tr e in okrog mene! ... Š in teh gora! e od v te , ca n so ga te videl Silviu Purcărete: dramatizacija romana Vojna in mir L. N. Tolstoja (besede Nikolaja Rostova)

1

januar–april

Festival Tolstoj, iskalec resnice 11. 1.–24. 3. dokumentarna razstava Lev Nikolajevič Tolstoj 11. 1. predavanje dr. Pavel Basinski: Šola za življenje 15. 1. premiera glasbeno-pripovedovalske predstave Tolstojeve povestice 20. 1.–13. 3. gledališka predstava po romanu L. N. Tolstoja Vojna in mir 17. 1.–14. 2. predavanja dr. Svetlane Slapšak Osvobojen bremena vrednot, Tolstoj, kulturni revolucionar 25. 1. do 3. 4. pogovorni večeri s Carmen L. Oven Pobeg v raj 25. 1. do 26. 3. tematska razstava Vojna in www, Kurdi v Siriji in spletna omrežja 15. 2. predavanje dr. Michel Aucouturier: En Tolstoj ali dva 20. 2. predavanje dr. Luba Jurgenson: Sodobnost Tolstoja 3. 3. premiera gledališke predstave za igralca in svetlobo Platnomer – povest konja 2

Uršula Cetinski

Tolstoj, iskalec resnice Osupljiv je knjižni opus Leva Nikolajeviča Tolstoja. Njegova dela so dediščina človeštva. Pa tudi naša dediščina, ki vzbuja spoštovanje in nam je v navdih.

Ponosni smo, da bomo s festivalom Tolstoj, iskalec resnice razgrnili del njegovega literarnega in duhovnega bogastva.

Med najljubšimi fotografijami tega veličastnega avtorja, ki me spremlja že nekaj časa, je črno-bela podoba belobradega Tolstoja med jezdenjem vranca po prostranem travniku. Aristokrat, ki je hotel postati kmet, preprost človek kot del narave v iskanju harmonije med svetom in lastnimi besi...............................

Pavel Basinski, ki nas bo obiskal v Ljubljani, v pretresljivem dokumentarnem romanu Lev Nikolajevič Tolstoj: Pobeg iz raja zapiše, da je Tolstoj z željo po primarnem, kmečkem življenju skušal premagovati globoko bivanjsko krizo, v kateri se je znašel okoli petdesetega leta. Občudoval je ruskega kmeta, saj se mu je zdelo, da ta pogumno zre smrti v oči, obetal si je, da bo s preobrazbo vanj premagal neznosen strah pred lastno končnostjo. Basinski nam z močjo prepričljivega literata orisuje zadnje dni Tolstojevega življenja, viharen zakon s Sofjo Andrejevno, napete odnose z lastnimi otroki ter naposled pobeg od doma in tuzemski konec velikana na skromni železniški postaji v Astapovem. Orisuje srdit boj njegove družine in založnikov za njegovo literarno zapuščino. .................................................

Pretresljiva je fotografija Sonje Andrejevne, ki skozi okno kuka v skromno hiško, kjer se od sveta poslavlja njen mož, pa ji preprečijo, da bi stala ob njegovi postelji. Basinski nas potegne v razburljivo zgodbo o padcu mogočnega starca in zdi se, da smo zraven, da dihamo z njim in čutimo, kako njegova sapa izgublja moč. ........................................................ »Vsako umetniško delo doseže najvišjo stopnjo tedaj, ko človek pozabi na njegov umetni nastanek in občuti njegovo bivanje kot resničnost. Pri Tolstoju je to vzvišeno slepilo večkrat popolno,« je zapisal Stefan Zweig v izjemno rahločutnem eseju o Tolstoju. Tolstojeva monumentalna dela so velikanske freske sveta, kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir, skice in beležke zanj so polnile visoke omare. Ravno roman Vojna in mir je »vzvišeno slepilo«, iz katerega bo svoje gledališke sanje stkal mojster gledališke režije Silviu Purcӑrete skupaj s svojo umetniško in igralsko ekipo..................

Tudi dandanes nas Tolstojevi monumentalni romani navdihujejo z vulkansko silo, po drugi plati pa nas še vedno do najglobljih občutij pretresejo tudi njegova krajša dela, denimo Kreutzerjeva sonata, ki nam razpira boleč razmislek o intimi med žensko in moškim............. Želimo vam, da bi prireditve našega festivala postale vaše dragocene sopotnice pri iskanju resnic, ki jih iščete in odkrivate, da bi osmislili lastno življenje.

3

Od 11. januarja do 24. marca

Lev Nikolajevič Tolstoj Dokumentarna razstava

Več kot sto let po smrti Leva Nikolajeviča Tolstoja (1828–1910), enega največjih romanopiscev vseh časov, je zanimanje za njegovo delo bolj živo kot kdaj koli. Vprašanja, ki jih odpira v svojih delih, so večna, v sodobnem času še vedno pomembna in aktualna: vera in prijateljstvo, smisel bivanja in iskanje resnice, ljubezen in razumevanje, odpuščanje in kesanje, krivica in nesmiselnost vojne, vprašanja vsakdanjih etičnih odločitev …

Pisateljevo dolgo življenje je bilo polno globokega duhovnega raziskovanja, nenehnega iskanja samoizpopolnitve, deljenja osebnih izkušenj. Z bralcem deli skrivnosti svojega srca, ga spusti v globine svojega notranjega življenja.

Tolstojeva dela osupljajo z izjemno resnicoljubnostjo, skorajda dokumentarno natančnostjo portretiranja likov, risanja zgodovinskih slik in z globino psiholoških viharjev, ki jih lahko povzame in razkrije samo

tisti, ki jih je izkusil na lastni koži.

Dokumentarna razstava o njegovem življenju in delu poleg nadvse zanimivih pisateljevih fotografskih portetov predstavlja ambient njegovega bivališča v Jasni Poljani, ki priča o umetnikovem življenju, saj vsebuje posnetke nadrobnosti, ki omogočajo boljši vpogled in razumevanje avtorja in njegovega dela: stoječo uro z nihalom, ki je čas v Jasni Poljani štela več kot dvesto let, portrete pisateljevih prednikov, ki so postali prototipi njegovih likov, pisalno mizo in črnilnik, legendaren usnjeni kavč, na katerem so bili rojeni pisatelj, njegovi bratje in sestra ter njegovih enajst otrok in dva vnuka, ter pisateljevo obsežno knjižnico, rokopise pisateljevih knjig, vključno z romanoma Vojna in mir in Ana Karenina, ter Tolstojeve lastnoročno podpisane dokumente in pisma.

Razstavo smo pripravili z Ruskim centrom za znanost in kulturo v Ljubljani, dokumentarno gradivo zanjo pa sta posodila Državni spominski in naravni rezervat Muzej-posestvo L. N. Tolstoja Jasna Poljana ter Državni muzej L. N. Tolstoja.

Strokovni sodelavec: Marijan Rupert, zasnova in oblikovanje razstave: Jasna Andrić

Prvo preddverje, vstop prost 4

Tolstoj in Maksim Gorki Jasna Poljana, 1900 Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

5

SR, 11. januarja, ob 18. uri

Šola za življenje Zgodnja biografija L. N. Tolstoja kot vir njegovega svetovnega nazora Predava: dr. Pavel Basinski Pozni pogledi Leva Nikolajeviča Tolstoja na civilizacijo, državo, Cerkev, na problematiko nasilja ipd., so povezani z njegovim znamenitim duhovnim preobratom konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let 19. stoletja.

Takrat je Tolstoj popolnoma spremenil pogled na svet in začel oblikovati svojo življenjsko filozofijo, svoje razumevanje krščanske vere. Toda v resnici so mu marsikaj od tega, kar je pridigal proti koncu življenja, privzgojili že njegovi predniki, starši in tete, ki so zanj skrbele po smrti staršev.

Predavanje bo posvečeno zgodnjemu Tolstojevemu obdobju, ko še ni bil pisatelj in filozof. Brez poznavanja tega dela njegove biografije namreč ne moremo razumeti njegovega poznega obdobja.

Klub CD, 5, 3* EUR 6

Dr. Pavel Basinski je ruski pisatelj in literarni kritik, zgodovinar in novinar, po izobrazbi pa filolog, ki piše življenjepise znanih ruskih pisateljev; med drugimi je napisal tri dela o Maksimu Gorkem in tri o Tolstoju. Zaslovel je, tudi po svetu, z dokumentarnim romanom Lev Tolstoj: Pobeg iz raja, za katerega je leta 2010 prejel najprestižnejšo rusko književno nagrado – velika knjiga. Gre za enega najbolj izčrpnih virov za osvežitev znanja o Tolstoju in njegovem času ter obvezno čtivo za ljubitelje tega žanra. Predstavnik srednje generacije ruskih literarnih ustvarjalcev meni, da je v ruski literaturi nastopil čas za (neo)realizem, ki ga sam kot avtor druži s pustolovskim in političnim ter ljubezenskim in kriminalnim žanrom.

NE, 15. januarja, ob 17. uri (premiera) SR, 1. februarja, ob 11. uri (9. festival Bobri); PO, 6., ob 11., TO, 7. in SR, 8. marca, ob 9. in 11. uri

Tolstojeve povestice Za otroke od 4. leta Pripoveduje: Anja Štefan; glasbena spremljava: Aleksej Ermakov, balalajka, Natalija Ermakova, harmonika Ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je poleg obsežnih del za odrasle pisal tudi kratke otroške zgodbice. Želel si je namreč, da bi bili vsi otroci pismeni, zato je na podeželju ustanovil šolo.

Z mislijo nanje je med preprostimi ljudmi zbiral pripovedi, pesmi in pregovore ter jih natisnil v berilu.

Tolstojeve povestice še danes berejo otroci in odrasli po vsem svetu.

Mi pa jim lahko v živo prisluhnemo v izvedbi Anje Štefan, priljubljene pesnice, pisateljice in ene najboljših slovenskih pripovedovalk. Z njo se bomo sprehodili skozi izbor kratkih, a modrih Tolstojevih zgodbic, ki se naslanjajo na rusko pripovedno izročilo. S spevnimi ruskimi melodijami bosta besede podkrepila izvrstna glasbenika Aleksej Ermakov in Natalija Ermakova.

Natalija Ermakova, Anja Štefan, Aleksej Ermakov (foto Mare Vavpotič)

Štihova dvorana, 7‘50 EUR

8

Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa

Tolstojeva hiĹĄa v Jasni Poljani, 1908

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

7

Tolstoj, Krim, 1901 Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

9

10

Foto Peter Uhan

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

PE, 20., ob 19.30 (predpremiera), SO, 21., ob 20. uri (premiera); od PO, 23., do SO, 28., PO, 30., TO, 31. januarja, SR, 1., ČE, 2., SO, 4., SR, 22., ČE, 23., PE, 24. februarja, in PO, 13. marca, ob 19.30; PE, 3. februarja, ob 17., TO, 21. februarja in NE, 12. marca, ob 18. uri Abonma Veličastnih 7 in za izven

Vojna in mir Po romanu Leva Tolstoja Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom Priredba, režija: Silviu Purcărete Igrajo: Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Bojan Emeršič, Petra Govc, Gregor Gruden, Jure Henigman, Eva Jesenovec, Aljaž Jovanović, Mirjam Korbar Žlajpah, Marko Mandić, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Matej Puc, Ajda Smrekar, Janez Škof, Jernej Šugman, Nina Valič, Pia Zemljič, Judita Zidar, Vojko Zidar, Jana Zupančič idr.

Vojno in mir brez zadržkov lahko označimo za roman vseh romanov.

Razlogi tovrstne oznake dela, ki ga je Lev Nikolajevič Tolstoj zasnoval v sredini 19. stoletja in v njem opisal relativno kratko (1805–12 in 1820), zato pa toliko bolj viharno obdobje ruske zgodovine, so tako oblikovni kot vsebinski. Vojna in mir nam razgrinja ne samo kronologijo treh aristokratskih družinskih dinastij in njihovih ključnih protagonistov, vzporedno pa pronicljivo interpretira burne zgodovinske dogodke z začetka 19. st., ki so še kako določili podobo tudi današnje Evrope.

Hkrati pa s slogom pripovedovanja, ki še danes kljubuje toku časa, razgrne elementarno in nikoli odpravljivo nasprotje – da je v vsakem miru že občutena kal vojne, da je 12

v vsaki vojni nekaj, kar pelje proti miru, in širše – da je človek svobodno bitje, a hkrati vpeto v kolesje zgodovine. In da je zgodovina avtonomni organizem, ki pa brez človekovih svobodnih odločitev ne bi bila takšna, kakršna je.

Spoznanje, ki je hkrati tragično, a hkrati srhljivo lepo. Tragično, ker je neizogibno; lepo, ker je neponovljivo. In za vedno aktualno. »Vabim vas, da v samo nekaj urah vstopite v tako bogato in mogočno delo, kot je roman Vojna in mir.

V roman, pri katerem je njegova dolžina celo vir njegove lepote.

V roman, ki ga je nemogoče povzeti ...« S temi besedami romunski režiser uprizoritve Silvio Purcărete, ki živi v Franciji ter ustvarja

Matej Puc, Viktorija Bencik Emeršič, Marko Mandić (foto Peter Uhan)

v najuglednejših opernih in gledaliških hišah vsega sveta, jasno vzpostavlja razliko med romanom in svojo gledališko predelavo.

Nakazuje, da ne gre za preprosto »prevajanje« romanesknega v gledališki jezik, pač pa za na novo izumljeni način interpretacije zgodbe. Ki pa še vedno (ali pač ravno zato) ostaja Vojna in mir. Še vedno se v njej pred nami razgrinja epska zgodba s številnimi (zdaj že dramskimi) junaki, še vedno gre za prespraševanje osnovnih človekovih dilem. Pa tudi za menjavo mojstrsko in filigransko izpisanega Tolstojevega vesolja besed s prav tako epskim in markantnim

gledališkim zamahom Silvia Purcăreta. Njegova značilnost je optimalna izraba odrskih zmožnostih, tudi v smeri spektakelske razsežnosti, hkrati pa dosledno polaganje vsebinskega fokusa v bistveno – v igralski ansambel.

Količinsko manj Tolstojevih besed v njegovem primeru gotovo pomeni sorazmerno več Purcăretovega gledališča. V njem je pomembna iztočnica občutenje apokalipse – ko človek skorajda opusti upanje na odrešitev; ravno v tem občutenju Generalni pokrovitelj se začenjajo Purcăretovi edinabonmaja stveni gledališki svetovi in iz Veličastnih 7 njih se prav tako napaja uprizoritev Vojna in mir.

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

Medijska pokroviteljica abonmaja

Gallusova dvorana,15, 19, 21, 25, 13* EUR 13

Osvobojen bremena vrednot Tolstoj, kulturni revolucionar Predavanja dr. Svetlane Slapšak ob uprizoritvi romana Vojna in mir TO, 17. januarja, ob 17.30 Gledališke in filmske verzije Tolstojevega romana Vojna in mir Pregled dramskih in drugih različic, vključno s parodijami.

Kako so upodobitve, kulturne politike in ideološki impulzi spreminjali Tolstojevo delo?

Kako se je iz dojemanja romana Vojna in mir rodil mit o Tolstojevem humanizmu? Vojna in mir v popularni kulturi. ČE, 19. januarja, ob 17.30 Pisatelj prvič na bojišču: Stendhal, Thackeray, Hugo, Tolstoj Izkušnja prve totalne evropske vojne v evropski književnosti: prenova opisa bitke – od antike do 19. stoletja.

Grozote vojne v evropski vizualni tradiciji. Spol, biopolitika in vojna.

Dekonstrukcija moškega telesa, faličnost imperializma in kako se je moško telo raztopilo v uniformi.

PE, 27. januarja, ob 17.30 Kako je znanost o književnosti preživela Vojno in mir L. N. Tolstoja?

Pregled teorij realizma in teoretičnih posledic (izpeljav, nasprotovanj, književnih revolucij), ki jih je sprožila poetika L. N. Tolstoja.

14

Ideološka in etična križišča književnega spomenika, ki ni le določal različnih evrazijskih družbenih modelov, temveč je tudi spreminjal psihološke obrazce ljudi.

TO, 31. januarja, ob 17.30 Gramatiki in gromatiki: viri za Bolkonskega, očeta in sina Gospodar, lastnik, upravljavec, mislec: kako se je na rimskih virih napajala podoba možatosti?

Bolkonski kot temelj mizandrije in patriarhalna distopija dekonstrukcija moških genealogij.

Zakaj je »soprog« nemogoča antropološka vloga za Tolstoja? ČE, 2. februarja, ob 17.30 Bolkonski in Volkonski, Nataša in Marija: romantična realnost in realistična invencija Zgodbe, ki jih Tolstoj ni maral: dekabristične ženske ali realnost, ki prekaša mit.

Volkonski, morebitni vzorec za lik Bolkonskega in njegova realna romanesknost.

Marija Volkonska in romantična invencija: zakaj fiktivna Nataša Rostova ni imela nobene možnosti? Ali je poetika realizma sploh mogoča?

PO, 6. februarja, ob 17.30 Platon, Plotin in Pleton: osnove slovanskega razumniškega misticizma Antični in bizantinski viri filozofskih popotovanj Pierra Bezuhova. Recepcija mistike »tretjega Rima« v slovanskih kulturah. Ruske intelektualne migracije, stopnjevanje slovanskih intelektualnih mitologij, antropologija slovanskih stereotipov.

TO, 14. februarja, ob 17.30 Prvi bal, francoščina ginekologija in debelost: osnove Tolstojeve mizoginije Osnove antropologije ženskega rodu (ali rase) po Tolstoju: ženski liki v romanu Vojna in mir.

Ali je bil Tolstoj morda pacifistični feminist? Primerjave z evropskim razumniškim mizoginim feminizmom Tolstojevega časa.

Kosovelova dvorana, posamezno predavanje 5, 3* EUR, vsa 20, 15* EUR

Dr. Svetlana Slapšak je znanstvenica svetovnega pomena. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila je redna profesorica za antropologiijo antičnih svetov, spolov ter balkanologije na nekdanji Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, kjer je bila vrsto let tudi dekanja.

Obseg njenega strokovnoznanstvenega, ustvarjalnega in publicističnega dela je osupljiv: objavila je več kot petdeset knjig in zbornikov, prek štiristo študij (lingvistika, antične študije, balkanologija, študije spola), prek tisoč esejev, roman Leon in Leonina, številne prevode iz stare in nove grščine, latinščine, francoščine, angleščine in slovenščine v srbščino, iz stare grščine pa je prevajala tudi v slovenščino; že šestnajst let v mariborskem Večeru lahko prebiramo njeno kolumno.

Foto Iztok Dimc

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

15

Pobeg v raj Pogovorni večeri s Carmen L. Oven Večere pripovedno-pogovornih doživetij bomo začenjali z resnično zgodbo iz Tolstojevega življenja in tako odprli vsebinsko polje pogovora v nadaljevanju.

Pogovorna doživetja bodo stičišče teoretskega in praktičnega, saj se bodo na krovu žlahtne besede srečevali misleci, teoretiki in praktiki. Doživetje bo s pripovedovanjem in povezovanjem usmerjala Carmen L. Oven.

SR, 25. januarja, ob 19. uri Alternativni načini razumevanja narave Tolstoja je narava klicala in doklicala, da se je obrnil k zemlji. Tudi nekateri med nami poslušajo naravo – tako pozorno, da jo tudi slišijo.

S tem prepoznavajo vodila, kako soživeti z naravo, da bi jo doživeli v njeni polni prepletenosti z vitalnim delom njenega bitja – s človekom.

Torej, s samim sabo.

Gosta: Sanja Lončar, publicistka in vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave; Ira Zorko, arhitekt, predavatelj in pridelovalec po načinu permakulture PO, 13. februarja, ob 19. uri Samooskrba Zakaj je v Sloveniji še vedno le približno 40-odstotna splošna prehranska samooskrba kot v prejšnjih letih? Kaj sploh pomeni samooskrba in ali smo lahko samooskrbni?

Gosta: Nara Petrovič, samostojni raziskovalec škodljivih navad, pisatelj, predavatelj, sonaravni 16

kuhar; dr. Jože Podgoršek, prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano na Ministrstvu za kmetijstvo in gospodarski razvoj, dekan Visoke šole za upravljanje podeželja Grm v Novem mestu SR, 1. marca, ob 19. uri Tolstojanstvo – zagovarjanje ljubezni in dobrega do vseh ljudi Tolstoj pred kritično točko spreobrnitve in po njej kot pisec ni bil isti, trdi literarna zgodovina.

A ves čas je bil in je ostal človek, zavezan iskanju duhovnega bistva.

Na poti popolne spreobrnitve verjame, da je jedro vsakega človeka v njegovi sočutnosti in zmožnosti za ljubezen. Kako blizu smo temu jedru v sebi v času, ki v marsičem ni naklonjen sočutju in ljubezni?

Gosta: Ksenija Malia Leban, konferenčna tolmačka in svetovalka, ki je v hudi prometni nesreči doživela obsmrtno izkušnjo; izr. prof. dr.

Gregor Žvelc, klinični psiholog in psihoterapevt, mednarodni učitelj in supervizor integrativne in avtor knjige Razvojne teorije v psihoterapiji.

PO, 3. aprila, ob 19. uri Otroštvo – čas zorenja, ki nas spremlja vse življenje Če je konec Tolstojevega življenja zaznamoval pobeg s posestva v Jasni Poljani, je njegovo življenje do tedaj, tako kot življenje slehernika, zaznamovalo otroštvo.

Kakšno sled mu je pustil ta sveti čas zorenja, da je v sebi nosil idejo pobega?

Kako v odraslosti živeti svoje otroštvo, da nas to ne sili v beg od sebe?

Kam bežimo, če otroštva ne zapustimo?

Gosta: dr. Alenka Rebula, psihologinja, predavateljica, pesnica in pisateljica; Dejan Sotirov, človek z diagnozo ADHD, ustanovitelj društva Eternia

Klub CD, Štihova dvorana, posamezen večer 5, 3* EUR; vsi 15 EUR

Tolstoj pred teraso v Jasni Poljani, 1908

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

17

Od 25. januarja do 26. marca

Vojna in www Kurdi v Siriji in spletna omrežja Tematska razstava Tolstoj je zgodovino obravnaval kot neprediren splet dogodkov, potekov in naključij, ki pa jih lahko osmisli predvsem osebno, intimno doživljanje različnih značajev najrazličnejših lastnosti. Za njegove realistične opise pogosto pravijo, da so v skrbni natančnosti in pozornosti za detajle kot hipni izseki iz časa, kot zgodovinski spomeniki – fotografije, torej. Tolstojevo leposlovje je prežeto s fotografijo. Realizem naj bi bil zavezan zvestemu opisovanju, dokumentarizem pa ustvarjalni obravnavi resničnosti. Čeprav so vse vojne vedno tudi vojne podob, se je ravno to v sodobnosti intenziviralo skorajda do skrajnosti. Danes so spletna družbena omrežja stare predstavniške paradigme dodobra postavila na glavo. Sodobne vojne vse bolj postajajo vojne prikazov – in za razliko od prejšnjih ti nastajajo dozdevno samoniklo »od spodaj«, od samih udeležencev. Številni blogi, Youtube kanali, Flicker, Pintrest in Instagram arhivi tvorijo niz vizualnih ikon, simbolov, toposov – tako rekoč spletno vojno »krajino«, s katero se tako ustvarjalci kot gledalci tako ali drugače identificiramo. Projekt Vojna in www se osredotoča na Kurde v Siriji in na vojne prikaze prek družbenih omrežij.

18

Bolj kot za zvestobo predstavljanju in opisovanju resničnosti gre podobam, objavljenim na spletnih omrežjih, za zvestobo določenim ideološkim, političnim in ne nazadnje tudi vojnim ciljem. Realizem teh podob je tako vedno že ustvarjalen – namenjen določenemu občestvu. Pravzaprav izrazito dokumentaren. Projekt se osredinja na male, spregledane vizualne zgodbe, ustvarjene s fotografijo, videom, simboli in diagrami. Je svojevrsten poskus uvida in predstavitve aktualnega političnega in vojnega dogajanja na trenutno enem od medijsko najbolj izpostavljenih delov sveta – in to skozi spletne arhive podob. In pri tem poskusu projektu pomaga ravno temeljna neukročenost aparata fotografije – nekaj je namreč na fotografski podobi, kar pove hkrati več in hkrati manj, kot si želijo ustvarjalci podob, nekaj je na fotografiji, kar govori hkrati o tistem, kar je v njih vključeno, in tudi o tistem, kar je iz njih izključeno. To je projekt o posameznikih, zgodovini, verodostojnosti, realizmu podobe v času spletnih omrežij in nenazadnje projekt, ki skuša pozornost usmeriti na posameznike vpete v »zgodovino«, v aktualno politično in vojno vihro ter njihovo (ne)moč predstavljanja lastnih zgodb.

Kurdishstruggle: PeĹĄmerge in YPG v Kobaneju (FLICKR, Creative Commons, objavljeno 13. novembra 2014)

Kurator razstave: Jan Babnik; sodelavca: Iza Pevec, UroĹĄ Abram S tematsko razstavo Vojna in www festival Tolstoj, iskalec resnice povezujemo z retrospektivno razstavo vojnega fotografa Roberta Cape (od 23. marca do 27. avgusta).

Mala galerija, vstop prost

Pokroviteljica Male galerije

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

19

SR, 15. februarja, ob 19. uri

En Tolstoj ali dva Predava: dr. Michel Aucouturier Ko govorimo o Tolstoju, imamo običajno v mislih dva človeka: na eni strani velikega romanopisca, avtorja romanov Vojna in mir in Ana Karenina, ter na drugi misleca, pridigarja, apostola novega krščanstva, ki vodi k zavračanju struktur sodobne družbe.

Ta kontrast utemelji velika moralna in verska kriza, ki jo je Tolstoj doživel pri petdesetih in ga je najprej peljala do tega, da je zavrgel svoj pisateljski opus, ter nato do snovanja in pridiganja svoje moralne in verske doktrine. Vendar ta kontrast ne upošteva enotnosti protislovne osebnosti, v kateri sta združeni izredni in hkrati nasprotni si sposobnosti: želja po abstraktnem oziroma diskurznem razmišljanju in čustvenost, ki jo žene globoka intuicija o življenju.

Predavanje bo skušalo osvetliti, kako se v tolstojevskem opusu nenehno prepletata abstraktno umovanje (Pascalov esprit de géométrie) in intuitivno dojemanje (Pascalov esprit de finesse) oziroma razum in srce.

Michel Aucouturier je profesor ruske književnosti na ženevski univerzi (1960–70) in na pariški Sorboni (1970–2001) ter avtor dveh knjig o Tolstoju, dveh knjig o Pasternaku, esejev iz literarne zgodovine (Ruski formalizem, 1994; Socialistični realizem, 1998) in številnih prevodov, predvsem ruskih pesnikov (Pasternak, Ahmatova, Mandelstam).

V sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

Klub CD, 5, 3* EUR 20

PO, 20. februarja, ob 19. uri

Sodobnost Tolstoja Predava: dr. Luba Jurgenson V svojem eseju Arhaisti in novatorji (1929) je Tinjanov pokazal, da se sodobnost včasih izraža kot arhaičen pristop.

To vsekakor velja za Tolstoja, ki zavrača vsa nova umetniška gibanja svojega časa, kajti ta predstavljajo grožnjo realizmu, katerega predstavnik je bil.

Vendar ga njegova stališča kakor tudi njegove literarne metode uvrščajo med druge pisatelje in kritične mislece, kot so predstavniki sodobnosti Broch, Musil ali Benjamin.

Predavanje namerava pokazati nekatere smernice za branje fenomena Tolstoj v luči sodobnosti.

Dr. Luba Jurgenson je profesorica ruske književnosti na pariški Sorboni. Napisala je več člankov in monografijo o Tolstoju (izšla pri založbi Pygmalion).

Vodila je številko 17 revije Cahiers Tolstoï, z naslovom Tolstoj in kmetje.

V sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

Klub CD, 5, 3* EUR 21

PE, 3. marca, ob 18. uri (premiera)

Platnomer – povest konja Predstava za igralca in svetlobo Za otroke od 9. leta Koncept, predelava: Ravil Sultanov; dramska predloga: Natalija Sultanova, Klavdija Zupan; režija: Ivan Peternelj; glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar; vizualna podoba: Darka Erdelj, Andrej Vrhovec; igrata: Ravil Sultanov, Natalija Sultanova V noveli, ki služi kot izhodišče predstave, se Tolstoj dotika smisla in izpolnjenosti življenja, sožitja med človekom in naravo, primerjave smiselnosti človeških in živalskih prizadevanj. Teme prikaže ne le s tretjeosebnimi opisi dogajanja, temveč uporabi tudi prvoosebno pripoved naslovnega lika, četudi gre pri tem za konja, simbol življenjske moči, sle, elegance, potovanja, prehoda v onstranstvo, ki ga Tolstoj postavi na rob družbe – tako človeške kot tudi na rob konjske črede.

Kot opazovalec z roba lahko poglobljeno posreduje svoja opazovanja, življenjske izkušnje in spoznanja.

Od prve omembe snovi v Tolstojevih dnevnikih do novele, ki je izšla leta 1885, je minilo več desetletij. Morda je prav zaradi dolgega zorenja Holstomer – konjeva zgodba slogovno izčiščena in tematsko zaokrožena.

Osrednji lik konj Platnomer je v prvi vrsti analitik, poskuša razumeti svet okoli sebe, ima oblikovan pogled na življenje pa tudi na lastno usodo. Ker je napačno lisast, je za okolico drugačen, manjvreden, ima status stvari. Ni pomembno njegovo plemenito poreklo, ne dejanske sposobnosti, okolica ni pripravljena 22

spregledati napačne lise. Drugačnost ga izloči, ostane na robu, večno Drugi. Ravno odnos ljudi do njega razkrije pogojenost razslojene človeške družbe, ki deluje po nepravičnih in nenaravnih načelih. Ključno vprašanje, ki si ga zastavlja avtor, je v razosebljanju živih bitij ter razvrednotenju v objekte.

Plastično predstavljena in natančno zarisana tako naravna konjska kot tudi izumetničena človeška družba se kažeta zgolj v liku postaranega, izmozganega konja, zato je tudi osnovni uprizoritveni koncept strnjen na enega vsestranskega izvajalca. Ključen je tudi prostor dogajanja; okrogli oder Štihove dvorane spominja na manežo – simbolni in resnični prostor izkoriščanja živali za brezplodno zabavo. Transformacija iz živali v človeka, paralelizem dialogov, pomnožitve lika … so akcije, imanentne fizičnemu gledališču. Zgodba v svoji literarni osnovi omogoča dialog, ki ne poteka na verbalni, temveč na različnih izraznih ravneh – med podobo, svetlobo, glasom, zvokom, glasbo.

Uprizoritvena načela fizičnega gledališča se prekrijejo z načeli gledališča predmetov.

Ilustracija Darka Erdelja

Štihova dvorana, 7‘50 EUR Tolstoj z najljubšim konjem Delirom Jasna Poljana, 1908

Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

23

Besedila Uršula Cetinski Andrej Jaklič Nina Pirnat Spahić Jan Babanik Barbara Rogelj Dokumentarne fotografije Ruski center za znanost in kulturo v Ljubljani Uredila Damjana Kenda H. Zlektorirala Sonja Košmrlj Oblikovala Maja Gspan Tisk Tisk24 Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, zanj Uršula Cetinski, generalna direktorica Januar 2016

Prešernova 10, 1000 Ljubljana

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija) (01) 24 17 299 E vstopnice@cd–cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami.

T

Nakup vstopnic tudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.), po telefonu (01) 24 17 300, ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 16. ure, ter na spletu S www.cd–cc.si.

Prodaja skupinam T

(01) 24 17 168 E suzana.sheppard@cd–cc.si

Razstave so odprte od 10. do 19., ob nedeljah od 10. do 14. ure.

Pridržujemo si pravico do spremembe programa. * Cene vstopnic s popustom na najnižjo kategorijo sedežev za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence www.cd−cc.si

Glavni pokrovitelj festivala Tolstoj, iskalec resnice

Festival

Tolstoj iskalec resnice

Kulturno-umetniĹĄki program Cankarjevega doma sofinancira REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO