Sezona 2015/16
z a
v e d n o
Glavni pokrovitelj festivala Shakespeare za vedno
z a
logotip Lekarna Ljubljana 200x201 1
2/5/2009 8:58:29 AM
v e d n o
»Voltaire govori stranki, Moliere družbi, Shakespeare govori človeku.« Victor Hugo Pismo Baudelairju
x
x
x
x ½
½x
x x ½ x x
x
x
izolacijski prostor
Pokrovitelji dogodkov festivala Shakespeare za vedno
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
Kulturno-umetniški program Cankarjevega doma sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
11. 1.–14. 3. razstava in delavnice ob razstavi Hamlet na Slovenskem
14. 1.–9. 2. predavanja Razkrinkani patriarhat
21. 1.–3. 2. opera G. Verdi: Otello
22. 1. pesniški večer z glasbo W. Shakespeare, M. Strojan: Pesmi iz iger
5., 6., 19. 2. monodrama A. Rozman Roza: Šekijeva Šunkica ali Hamlet po slovensko
17. 2. predavanje
M. Strojan, M. Jesih: Macbethov čudni sloves gledališkega prekletstva 23. 2. opera B. Bailey, G. Verdi, W. Shakespeare: Macbeth
23.–28. 2.
Shakespeare na filmu 8. 3. igralski večer Shakespeare v prevodu
Od 30. 3. glasbena inscenacija Shakesoneti
Aprila predavanja ob izidu prevoda S. Greenblatt: Will in the World
13. 4.–22. 5. fotografska razstava Brezčasna Ofelija
Dramatičnost gotsko obarvanega Verdijevega Otella, zgodba o Macbethu in njegovi oblastiželjni ženi v osrčju Afrike kot okruten boj za prevlado nad rudniki diamantov, Hamlet kot Kaurismakijeva črna komedija, kot večni igralski izziv slovenskega gledališča, brezčasna Ofelija v objektivu slovenskih fotografov našega časa, Shakesoneti kot glasbeno doživetje za mlado občinstvo … V leto 2016 bomo vstopili v znamenju dramatika in pesnika, zaradi katerega tudi sodobnost razumemo in razbiramo kot scenosled njegovih veličastnih dram.
Celo štiristo let po njegovi smrti se zdi, kot da človekovo ravnanje v svojem bistvu ostaja nespremenjeno: politične intrige, nemiri in vojne, želja po moči in manipulaciji, neusmiljen boj za oblast, zbegani sinovi in hčere, nesrečne, usodne ljubezni med potomci sovražnih družin, klanov, narodov, veroizpovedi ali ras. Življenje kot kruta, pa vendarle čarobna, vselej neponovljiva, s strastjo prežeta igra usod in interesov. Shakespeare za vedno.
19., 20., 21. 4., 10., 11., 12. 5. gledališka predstava J. A. Vojevec: Hamlet pa pol
21., 22., 29., 30. 11. gledališka predstava M. Farič: Samo Hamlet
2
Uršula Cetinski
generalna direktorica Cankarjevega doma
3
Od 11. januarja do 14. marca 2016
Hamlet na Slovenskem Kulturnozgodovinska razstava
Od 11. januarja do 14. marca 2016
Letak prve uprizoritve Hamleta v slovenščini; Deželno gledališče v Ljubljani, 1899 (vir: SLOGI)
Shakespearjev Hamlet že več kot štiri stoletja navdihuje gledališčnike, pesnike, mislece in »navadne« ljudi – živi tudi v zavesti tistih, ki ga niso nikoli prebrali ali gledali. Vsako obdobje najde v njem druge izzive in podtone. V slovenščini je na odru prvič zazvenel 28. decembra 1899 v ljubljanskem Deželnem gledališču v režiji Rudolfa Inemanna, ki je odigral tudi naslovno vlogo. Na razstavi bo Hamlet prvič upodobljen tudi v stripu Andreja Potrča, v celoti objavljenem v razstavnem katalogu, videli pa bomo tudi vse slovenske Hamlete, se sprehodili skozi zgodovino uprizarjanja Hamleta na Slovenskem, pregledali, kako se znameniti Biti ali ne biti bere in sliši v različnih slovenskih prevodih ... Avtorica razstave: Mojca Jan Zoran Postavitev: Ana Rahela Klopčič Grafično oblikovanje: Maja Gspan Avtor stripa: Andrej Potrč
Pokroviteljica razstavnega programa 4
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) v sodelovanju s Cankarjevim domom
Prvo preddverje, vstop prost
Delavnice ob razstavi Hamlet na Slovenskem Za skupine osnovnih in srednjih šol Elizabetinsko gledališče (OŠ in SŠ) Na razstavi se bomo srečali z uprizoritvami Hamleta na Slovenskem in se ob tem vprašali, kako je Shakespeare v svojih časih uprizoril to tragedijo. Udeleženci se bodo seznanili s Shakespearjevo dobo in gledališkim življenjem tega časa. Sprehodili se bodo skozi renesančna gledališča Londona in izvedeli, kako je bila takrat videti gledališka predstava in kako je potekala. Biti ali ne biti Hamlet (OŠ 3 in SŠ) S pomočjo stripa bodo udeleženci spoznali ali obnovili vsebino Hamleta in si na razstavi ogledali, kako so Shakespearjevo tragedijo uprizorili pri nas v različnih obdobjih, z različnimi pristopi in v različnih medijih. Nato se bodo udeleženci tudi sami preizkusili v igranju krajših prizorov in dramskim likom vtisnili svoj pečat.
Slavko Jan kot Hamlet; Narodno gledališče v Ljubljani, premiera 5. oktobra 1941 (vir: SLOGI)
Nekaj je gnilega v danski deželi (OŠ 3 in SŠ) Številni citati iz drame Hamlet so našli svojo pot v naš vsakdan. Vprašali se bomo, kaj nekateri izbrani izreki pomenijo in kaj nam povedo o dramskih likih. Svoje asociacije in misli bodo udeleženci po skupinah prikazali v kolažih, v katerih bodo besede povezali z vizualnim gradivom in tako spoznali sporočilnost Shakespearjeve tragedije. Dvorana M1, 3’5 EUR Prijave za delavnice in vodene oglede razstave: kristina.jermancic@cd-cc.si, mihael.cepeljnik@slogi.si Vsaka skupina prejme ob prijavi gradivo za pripravo na obisk razstave in delavnice, med drugim Hamleta v stripu, da se že pri pouku seznanijo z vsebino drame. Po obisku udeleženci prejmejo križanko na temo Hamlet, ki bo nastala v sodelovanju z zavodom Novi Zato., skrbnikom osrednjega slovenskega gledališkega portala SiGledal (www.sigledal.org). Z reševanjem križanke bodo udeleženci delavnic še utrdili znanje snovi iz Hamleta. SLOGI v sodelovanju s Cankarjevim domom
Pokroviteljica kulturnovzgojnega programa 5
ČE, 21. januarja, ob 19.30 – premiera PE, 22., ob 18. uri, SO, 23. (abonma Veličastnih 7 in za izven), TO, 26. (abonmaja Ta hud in Bis ter za izven), ČE, 28., in PE, 29., ob 19.30, PO, 25., in NE, 31. januarja, ob 16. uri; TO, 2., in SR, 3. februarja 2016, ob 19.30
Giuseppe Verdi
Otello Opera v štirih dejanjih Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Dirigent: Jaroslav Kyzlink; režija: Manfred Schweigkofler; scenografija: Walter Schütze; kostumografija: Mateja Benedetti; oblikovanje luči: Andrej Hajdinjak; koreografija: Lukas Zuschlag; koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom Izvedba v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi
Verdi je z Otellom ustvaril zrelo delo, v katerem se glasbene prvine dramatično zlivajo z narativnim lokom zgodbe. Moč mojstrovega genija se je prav v tej operi kar najbolj približala idealu celovite prežetosti elementov glasbenega gledališča. Shakespearjeva predloga je ponudila hvaležno izhodišče za tragični vrtinec zgodbe o povzpetništvu, zameri in spletkarski zavisti, ki pogubijo ljubezen med mavrskim poveljnikom in hčerko beneškega senatorja. Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7
Pokroviteljica abonmajev Ta hud in Bis 6
Režiser nove uprizoritve Manfred Schweigkofler je na našem velikem odru pred leti postavil uspešnico Renske nimfe. V scenografiji bo Walter Schütze sledil režiserjevi nameri po uvedbi abstraktne historičnosti. Navdahnile so ga vizualije trše, a hkrati sodobne estetike gotskega sloga, ki bo zanimivo poudaril dramatičnost zgodbe in omogočil izognitev uprizoritvenim šablonam. Kostume bo oblikovala na italijanskih in nemških opernih odrih uspešno uveljavljena Mateja Benedetti, produkcijo pa bo glasbeno vodil glavni dirigent ljubljanske operne hiše Jaroslav Kyzlink.
Gallusova dvorana, 18, 23, 27, 32, 15* EUR 7
Razkrinkani patriarhat
PE, 22. januarja 2016, ob 20. uri
Cikel predavanj ob uprizoritvi opere Otello
Foto Iztok Dimc
Svetlana Slapšak
Sedem predavanj bo posvečenih fenomenu Shakespearjeve tragedije ter njene recepcije v književnosti, gledališču, filmu in glasbi s primerjavami v ustni književnosti ter v zgodovinski perspektivi »rase« v Evropi, od antike do danes. Zanima nas osnovni dramski tekst kot izjemna »akumulacija konfliktov«,
ki spodkopava vse avtoritete, stereotipe o moški solidarnosti in končno izpostavlja žensko osamljenost: dekonstrukcija patriarhata na vseh ravneh nadzora, od spolnosti do vojaške časti in vsakdanjika čenč odpira široko področje razumevanja in zablod, v katerem patriarhat neskončno improvizira, da bi preživel.
Avtorica cikla: prof. dr. Svetlana Slapšak
ČE, 14. januarja 2016, ob 18. uri Antični rasizem in seksualne fantazme o razlikah: Othello je imel prednika Herakleja PE, 22. januarja 2016, ob 18. uri Zgodbe o neuspelih zakonskih zvezah v evropskih srednjeveških kulturah: neposredni in posredni viri za zgodbo o Othellu TO, 26. januarja 2016, ob 18. uri Ljubezenska retorika Shakespearjevega Othella: zakaj ljubimca morata biti pametna? ČE, 28. januarja 2016, ob 18. uri Desdemona, Lepa Vida, soproga Banovića Strahinje: ženske, ki so imele rade problematične moške TO, 2. februarja 2016, ob 18. uri 19. stoletje in na novo odkriti Othello: slikarstvo in glasba Shakespearjeva tragedija je ponovno oživela v romantičnem imaginariju 19. stoletja. ČE, 4. februarja 2016, ob 18. uri Othello v gledališču
Pokroviteljica humanističnega programa 8
TO, 9. februarja 2016, ob 18. uri Filmski Othello: od našemljenih belcev do drame severnoatlantskega rasizma Kosovelova dvorana, Dvorana M3–4, brezplačne vstopnice
William Shakespeare, Marjan Strojan
Pesmi iz iger Pesniški večer z glasbo Interpretacija pesmi Marjan Strojan Glasba baročni trio Tres aves Eva Dolinšek, čembalo Kristina Martinc, kljunasta flavta Christina Thaler, sopran
V elizabetinskem in jakobinskem gledališču niso poznali vrtljivega odra, kulis, reflektorjev, bilo pa je polno čudovite glasbe, ki jo sodobne uprizoritve večinoma opuščajo ali nadomeščajo z danes običajnimi odrskimi sredstvi in učinki. Razen tragedij je vsaka igra praviloma vsebovala vsaj eno ali dve pesmi, Shakespeare pa je uporabo vokalne glasbe razširil na vse žanre in v njej celo parodiral dosežke konkurenčnih gledališč, tako tudi v Snu kresne noči. S pesmijo je napovedoval začetke in konce prizorov, poganjal ali ustavljal dogajanje, uvajal značaje (Jago v Othellu, Ariel v Viharju) ali ilustriral njihov razvoj (Ofelija v Hamletu).
Foto Matej Kerec
Uglasbitve Shakespearjevih pesmi, ki so jih prispevali najboljši komponisti tistega časa Dowland, Byrd, Morley in drugi, so se ohranile do danes. Pesmi in avtorske priredbe besedil iz Shakespearjevih iger bo ob glasbi v izvedbi baročnega tria Tres aves interpretiral pesnik in prevajalec Marjan Strojan, velik poznavalec angleškega jezika in prejemnik nagrade Prešernovega sklada 2015.
Klub CD, 14, 11* EUR 9
PE, 5., SO, 6., in PE, 19. februarja 2016, ob 20. uri
SR, 17. februarja 2016, ob 18. uri
Andrej Rozman Roza
Marjan Strojan, Milan Jesih
Šekijeva Šunkica ali Hamlet po slovensko
Macbethov čudni sloves gledališkega prekletstva
Globalna monodrama
Predavanje kot uvod v gostovanje predstave v režiji Bretta Baileyja
Avtor, režija, igra: Andrej Rozman Roza; spremljevalni glasbenik: Goran Završnik; produkcija: Rozinteater, Cankarjev dom
Med Shakespearjevimi igrami Macbeth uživa čuden sloves gledališkega prekletstva. Med igralci jih je bilo kar veliko prepričanih, da se njenega naslova oziroma imena vojaškega poveljnika, ki naj bi umoril kralja Duncana, da bi se sam povzpel na škotski prestol, ne sme izgovarjati na glas, zaradi česar se je tragedije oprijel vzdevek »škotska igra«. Nastala je med letoma 1599 in 1606, torej v času, ko je po smrti »deviške kraljice« Elizabete I. angleški prestol zasedel škotski vladar Jakob VI. in zavladal Angliji kot Jakob I. Jakob je bil pokrovitelj Shakespearjeve igralske skupine,
Pripovedovalsko-pevska predstava za igralca in spremljajočega glasbenika slovitega danskega princa prestavi v naš čas in prostor, kjer se zgodba prav tako začne z očetovim duhom, ki se pojavlja in ponavlja: »Da ste slušali mene, bilo bi vam bolje.« Ampak duh je samo duh, stari kralj je mrtev, njegov morilec in naslednik pa nima avtoritete. Ker njegovi vsem znani zločini niso kaznovani, je »dežela Danska« vse bolj gnila. Hamlet, ki je po poklicu klovn, po duši pa pesimist in skeptik, išče razloge za razpadanje družbe in države ter pri tem pride do samega začetka našega sveta, ki ga brez konflikta znotraj niča, povzročenega z velikim pokom, sploh ne bi bilo. Pri čemer današnji svet ni več samo gledališki oder, kot je bil v Shakespearjevem času, ampak je predvsem filmski studio, v katerem sta se resnica in fikcija že povsem premešali med sabo.
Foto Nicky Newman Foto Foto Nicky Dragan Newman Arrigler
Foto Dragan Arrigler
Klub CD, 14, 11* EUR 10
zato dramatikova odločitev za snov iz škotske zgodovine gotovo ni naključje. Ljubljančani so igro prvič videli slabo leto zatem, ko je na Dunaju navdušila našega prvega dramatika Antona Tomaža Linharta leta 1780. Prevzet nad njeno »temačnostjo« je pisal svojemu prijatelju Kuraltu: »Če bi samo videli Macbetha, ne Macbetha po Shakespearju, ampak zares njegovega, Shakespearjevega ... mene je začaral, spravil me je ob pamet!« O tem bosta pred občinstvom razmišljala izjemna prevajalca Shakespearjevih gledaliških del Milan Jesih in Marjan Strojan.
Klub Lili Novy, brezplačne vstopnice
TO, 23. februarja 2016, ob 19.30 (Abonma Veličastnih 7 in za izven)
Brett Bailey, Giuseppe Verdi, William Shakespeare
Macbeth Third World Bunfight Južnoafriška republika Zasnova, oblikovanje, režija: Brett Bailey; glasba: Fabrizio Cassol, po Verdijevem Macbethu; dirigent: Premil Petrovic; koreografija: Natalie Fisher; nastopajo: deset opernih pevcev iz JAR, No Borders Orchestra iz Srbije
Generalni pokrovitelj abonmaja Veličastnih 7
logotip Lekarna Ljubljana 200x201 1
Kot pravi Bailey, je začutil Verdijevo opero o čarovnicah, tiraniji in volji do oblasti kot arhitekturni monolit 19. stoletja, »kot kolonialno katedralo, izgubljeno v gozdovih in savanah Srednje Afrike«. Ta, po njegovih besedah »z grafiti prepleskan in s kroglami prerešetan spomenik minulim dobam, ki danes razpada pod težo divjega rastlinstva«, je naselil z odličnimi južnoafriškimi pevci, ki so tudi izvrstni igralci, in ustvaril krvavo glasbeno dramo, kakršnih je današnja Afrika žal prepolna.
2/5/2009 8:58:29 AM
Pokroviteljica predstave
12
Brett Bailey je južnoafriški režiser svetovnega slovesa. Njegove predstave so gostovale po skoraj vseh celinah. »Naš afriški Rimbaud«, kot ga je imenoval eden od kritikov, stare evropske zgodbe cepi na afriška tla. Po ogledu njegovih predstav Medeja, Orfej ali Macbeth se vprašamo, ali ni bilo nemara nasprotno, ali se niso te zgodbe priselile v Evropo iz Afrike? V tej radikalni različici Macbetha se Shakespearjeva zgodba o oblastiželjnem plemiču in njegovi še bolj stremuški gospe, ki jo je Giuseppe Verdi predelal v opero, dogaja na območju Velikih jezer v Osrednji Afriki, prizorišču okrutnih bojev med različnimi klani, ki se borijo za prevlado nad nad bogatimi rudniki diamantov.
Gallusova dvorana, 17, 20, 26, 30, 15* EUR
Foto Nicky Newman
Od TO, 23., do NE, 28. februarja 2016
TO, 8. marca 2016, ob 20. uri
Shakespeare na filmu
Shakespeare v prevodu Shakespeare in Translation
Filmski cikel bo zanimiva mešanica tradicionalnih in alternativnih obravnav. Zadnji dve desetletji so nas s filmskih platen presenečale posodobljene variacije, postavljene v urbana okolja, ne moremo pa zanikati tudi izjemnega vizualnega in dramskega naboja klasičnih obravnav.
Zanimivi so tudi filmi, v katerih režiserji klasični tekst postavijo v žanrsko »nekompatibino« obliko, izzivalni pa so tudi postopki, pri katerih obdelujejo posamezne shakespearske motive ali stranske like ter jih zmodelirajo v izvirno filmsko naracijo.
Henrik V. (Laurence Olivier, 1944) Othello (Orson Welles, 1952) Macbeth (Roman Polanski, 1971) Gledališče smrti (Douglas Hickox, 1973)
Vihar (Derek Jarman, 1979) Kaos (Akira Kurosawa, 1983) Hamlet v svetu poslov (Aki Kaurismäki, 1987)
Igralski večer Shakespearjeve drame uprizarjajo po vsem svetu v stotinah različnih jezikov. Bardove zgodbe so večne in univerzalne, vendar je svoje poetične verze zapisal v angleščini. Kakšno je doživetje poezije in dramske igre v prevodu; ali pa v tujem jeziku, ki ga ne razumemo popolnoma? Kaj se zgodi, ko smo priče poustvaritvi gledališke igre, prestavljene iz druge kulture?
Končni seznam filmov bo potrjen pozneje. Danny Sapani
Ran, Akira Kurosawa
Jonathan Slinger
Foto John Haynes
Kosovelova dvorana, 5, 4’50* EUR
Shakespeare v prevodu združuje vodilne shakespearske igralce iz Velike Britanije, ki za sodobno globalno občinstvo podajajo Shakespearjeva dela in o njih razpravljajo. Vsi trije igralci Julian Rhind Tutt, Danny Sapani in Jonathan Slinger igrajo tudi v londonskem Kraljevem narodnem gledališču (Royal National Theatre). Spregovorili bodo tudi o tem, kaj Shakespeare pomeni Britancem, o izzivih njegovih del za sodobnost.
Štihova dvorana, 14, 11* EUR
Julian Rhind Tutt
Foto Ellie Kurttz
Foto Primož Korošec
SR, 30. marca 2016, ob 20. uri – premiera SO, 2. aprila, ob 18. uri (abonmaja D best in Ta hud ter za izven)
Aprila 2016
Shakesoneti
Will in the World
Stephen Greenblatt
Glasbena inscenacija
Niz predavanj ob izidu slovenskega prevoda
Avtorja koncepta: Primož Vitez, Mitja Vrhovnik Smrekar Nastopajo: skupina Bossa de novo, Boris Cavazza, Urška Taufer; produkcija: Cankarjev dom
Will in the World Stephena Greenblatta velja za eno najbolj cenjenih biografij Williama Shakespearja. Knjiga je bila uspešnica časnika New York Times, finalistka za nagrado nacionalnega kroga književnih kritikov in nagrado Los Angeles Times, najboljša knjiga po izbiri Washington Post Book World, knjiga leta časopisov in revij Time (v kategoriji neleposlovje), Economist, San Francisco Chronicle, Christian Science Monitor, Chicago Tribune, Pittsburgh Post-Gazette itd.
Iz česa so narejene pesmi? Kaj je poezija? Kaj je njihova snov? Črke ali glasovi? Besede ali ritmi? Stavki ali melodije? Kaj je izvirnik, kaj je prevod? Kako nastaja poezija? Kaj je pesnik hotel povedati? Nihče ne ve natančno, kaj je hotel s Soneti pred štiristotimi leti povedati William Shakespeare. Dejstvo je, da nam je zapustil sto štiriinpet-
deset pesmi – vsaka ima štirinajst verzov in vse govorijo o ljubezni, o minevanju, o lepoti življenja. Sto štiriinpetdeset variacij na temo. Glasbena inscenacija Shakesoneti se poigrava z avdiovizualno naravo poezije ter iskanjem zvočnega smisla in duha v njej. S svojo sodobnostjo osmišljuje govorno in glasbeno pesniško tradicijo.
»Vodnik po Shakespearju brez primere. Neprimerljivi Greenblatt tega skrivnostnega genija in njegove igre izriše iz mesa in krvi.« (Marvin Hunt, Raleigh News & Observer) »Stephen Greenblatt, eden najboljših razlagalcev Shakespearjevih iger na svetu, je napisal navdušujočo biografijo o sinu rokavičarja iz Stratforda. Z Greenblattom si lahko predstavljamo, kako se je šolal, ljubil in doživel ljubezensko razočaranje, tvegal in bil previden, igral, se boril za priznanje ter, še zlasti, pisal in se razvijal v svoji pisavi.« (Natalie Zemon Davis, častna profesorica, oddelek za zgodovino, Univerza v Torontu)
Pokroviteljica programa za otroke in mladino
Foto Peter Uhan Pokroviteljica predstave 16
V sodelovanju z založbo Beletrina
Štihova dvorana, 7‘50 EUR
Klub CD, brezplačne vstopnice 17
Od 13. aprila do 22. maja 2016
TO, 19. (premiera), SR, 20., ČE, 21. aprila, TO, 10., SR, 11., ČE, 12. maja 2016, ob 20. uri
Brezčasna Ofelija
Jaka Andrej Vojevec
Hamlet pa pol
Selekcionirana fotografska razstava
Gledališka predstava Ofelija ima dve podobi. Hamletu predstavlja potrditev, da je vsaka ženska v svojem bistvu kurba, po drugi strani pa Ofelija ostaja poosebljena dobrota, nežnost in nesebična ljubezen.
Na fotografski razstavi bodo predstavljena dela slovenskih umetnikov, v katerih je prepoznavna vez z upodobitvijo tega lika iz Shakespearjeve drame.
Kurator: Vasja Nagy Izbrani avtorji: Jernej Humar, Arven Šakti Kralj Szomi, Tanja Lažetić, Bojan Radovič, Robert Hutinski, Eva Petrič
Pogled v zakulisje uprizoritve Hamleta v osrednji gledališki hiši. Bolj ko se bliža premiera, bolj jasno je, da so odnosi znotraj gledališča prav tako zapleteni kot v sami drami. In tako se Hamletova zgodba že pred velikim dogodkom zgodi med samimi izvajalci. Kdo hoče komu ukrasti stolček? Kdo kaže prijazen obraz, za hrbtom pa rovari in spletkari? Komu je prva skrb umetnost in gledališče, kdo se želi le okoristiti. Predvsem pa, kdo bo razmotal gordijski vozel spletk in nakan?
Mala galerija, vstop prost
Dvorana Duše Počkaj, 8, 6* EUR
Robert Hutinski: Portret z vrtnicami
Pokroviteljica fotografskih razstav v Mali galeriji 18
Režija: Jaka Andrej Vojevec; dramaturgija: Klavdija Zupan; nastopajo: Gašper Jarni, Vesna Vončina, Rok Kravanja, Uroš Jezdić; glasba: Uroš Jezdić; scena, kostumi: Andrej Vrhovnik; koprodukcija: Celinka, Cankarjev dom Z uporabo mask in tehnik sodobne commedie del‘ arte bodo nastopajoči odigrali vsak po več vlog in tako ponudili nov pogled na delo velikega barda. Režiser Jaka Andrej Vojevec se je s tehnikami commedie del‘arte seznanil na treh zaporednih mojstrskih delavnicah italijanskega igralca in režiserja Mattea Spiazzija. Za režijsko delo je že zgodaj prejel več nagrad, med njimi na Borštnikovem srečanju, Tednu slovenske drame in Dneh komedije.
Foto Runningwithskizors, DeviantArt
19
Napovedujemo PO, 21. (premiera), TO, 22., TO, 29., in SR, 30. novembra 2016
Matjaž Farič
Samo Hamlet Gledališka predstava Režija: Matjaž Farič; igrajo: Nik Škrlec, Gregor Luštek, Matej Puc, Daša Doberšek; kostumografija: Sanja Grcić; dramaturginja: Staša Bračič; animator videa: Jure Lavrin »Kdaj in zakaj se v svetu, kjer je vsak "izgubil" očeta, sinovi spreminjajo v morilce? Kdaj in kako je Klavdij izgubil očeta? Ali ni bil morda v mladosti pahnjen v podobne okoliščine kot Hamlet? Iz kakšnega sveta je Hamlet odšel in kam se je vrnil? Je to še njegov dom – brez očeta, z oskrunjeno materjo? Je oče na koncu maščevan, ali je Hamlet
v spletu nepričakovanih spodrsljajev samo ubil Klavdija? Je konec preplet ubojev brez katarze?« Matjaž Farič je kot koreograf in režiser ustvaril več kot štirideset predstav doma in v tujini ter prejel pomembna priznanja, med njimi veliko nagrado Marulić na 14. mednarodnem festivalu za igrane in dokumentarne radijske igre za kratko radijsko uprizoritev Hamlet.
Prešernova 10, 1000 Ljubljana
Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija) T +386 (0) 1 24 17 299 F +386 (0) 24 17 322 E vstopnice@cd–cc.si Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic tudi pri pooblaščenih prodajalcih (M holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.), po telefonu +386 (1) 24 17 300, ob delavnikih od 11. do 13. in od 15. do 16. ure, ter na spletu S www.cd–cc.si. Prodaja skupinam T +386 (1) 24 17 168 E suzana.sheppard@cd–cc.si Razstave so odprte od 10. do 19., ob nedeljah od 10. do 14. ure. Pridržujemo si pravico do spremembe programa * Cene vstopnic za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.
Besedila Uršula Cetinski, Ingrid Gortan, Staša Mihelčič, Jana Pavlič, Nina Pirnat Spahić, Simon Popek, Barbara Rogelj Uredila Damjana Kenda Hussu Zlektorirala Sonja Košmrlj Oblikovala Maja Gspan Tisk Tisk24 Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana, zanj Uršula Cetinski, generalna direktorica December 2015
Dvorana Duše Počkaj, 8, 6* EUR
Glavni pokrovitelj festivala Shakespeare za vedno