Pričujoča knjiga je razumljivo, zanimivo in občudovanja vredno pričevanje vere uglednega znanstvenika, ki je sam prehodil pot iskanja od brezbrižnosti do vere, preko ateizma do krščanstva. Pride do spoznanja, da ni nasprotja med znanostjo in vero, a se ne ustavi pri tem, temveč išče rodovitno sožitje in harmonijo med dvema dejavnostma človeškega uma. V svojem življenju in razmišljanju najde to sožitje ter odkrije, da se vera in znanost dopolnjujeta in skupaj prinašata tako intelektualno kot duhovno bogastvo. Svojo izkušnjo iskanja, odkrivanja in spoznavanja želi deliti z znanstveniki, verniki in neverniki, z vsemi, ki jih zanima razmerje med vero in znanostjo. Dr. Janez Jurij Arnež
Francis S. Collins
JEZIK BOGA Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje
Francis S. Collins
Nihče ne ve bolje od Collinsa, kako preprosto je lahko znanstveniku igrati Boga. On je najbrž najboljši genetik na svetu, človek, ki je vodil poskuse, da bi dešifrirali človeško DNK, obenem pa je razvijal revolucionarno metodo iskanja genov za bolezni. /.../ V svoji provokativni knjigi Jezik Boga spaja svojo krščansko vero z razumnim empirizmom tako, kot bi si upali le redki svetovno znani znanstveniki. The Express
JEZIK BOGA
Večina vernikov noče poslušati ateističnega znanstvenika, ki pravi, da je ideja Boga mit, ustvarjen za to, da bi pojasnil, česar ljudje ne razumejo, akademskih ateistov pa ravno tako ne zanimajo znanstvena predavanja dobesednih razlagalcev Svetega pisma. Toda Collins ima tako osnovo kot željo, da bi pokazal tretjo pot. /.../. Collins vztraja pri prekrivanju in prepletanju [znanosti in vere]. Time
28,50 €
Fotografija na naslovnici © Shutterstock
Prevedel Leon Jagodic
Francis S. Collins je eden izmed vodilnih ameriških genetikov in dolgoletni vodja projekta Človeški genom. Rojen je bil na dobrih 38 ha veliki kmetiji brez vodovoda, kjer je odraščal kot agnostik in med doktorskim študijem kemije postal zagrizen ateist. Njegov pogled na svet pa se je začel spreminjati, ko se je vpisal na medicinsko fakulteto, kjer je spoznal resnično moč religiozne vere svojih pacientov. Kot medicinski genetik na univerzi v Michiganu je pomagal odkriti genetske napake, ki povzročajo cistično fibrozo, nevrofibromatozo in Huntingtonovo bolezen. Kot vodja izjemno uspešnega projekta Človeški genom je usklajeval delo na tisoče genetikov v šestih državah. V prostem času igra klavir, se vozi z motorjem in piše nova besedila na znane melodije, s čimer zabava svoje kolege.
Francis S. Collins
jezik boga
Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje
elje
EN
Francis S. Collins JEZIK BOGA Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje © Celjska Mohorjeva družba, 2019 Vse pravice pridržane. Svetopisemsko besedilo je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). © 1996, 2003, Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem. Vse pravice pridržane. Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
ije.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001:2 COLLINS, Francis S. Jezik Boga : znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje / Francis S. Collins ; prevedel Leon Jagodic ; [predgovor John George (Janez Jurij) Arnež]. - Celje ; Ljubljana : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2019 Prevod dela: The language of the God ISBN 978-961-278-447-8 COBISS.SI-ID 300724992
Francis S. Collins
JEZIK BOGA Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje
Prevedel Leon Jagodic
Staršem, ki so me naučili ljubiti učenje.
VSEBINA Predgovor
9
Uvod 17 Prvi del: Prepad med znanostjo in vero 25 1 Od ateizma do vere 27 2 Vojna pogledov na svet 47 Drugi del: Velika vprašanja človekove eksistence 69 3 Izvor vesolja 71 4 Žvljenje na Zemlji: O mikrobih in človeku 97 5 Razumeti Božja navodila za delovanje: Nauki človeškega genoma 119 Tretji del: Vera v znanost, vera v boga 151 6 Geneza, Galileo in Darwin 153 7 1. možnost: Ateizem in agnosticizem (Ko znanost prekosi vero) 167 8 2. možnost: Kreacionizem (Ko vera prekosi znanost) 179 9 3. možnost: Inteligentni načrt (Ko znanost potrebuje Božjo pomoč) 187 10 4. možnost: BioLogos (Znanost in vera v sozvočju) 203 11 Iskalci resnice 217 Dodatek: Moralno delovanje znanosti in medicine: Bioetika 237 Zahvale 273 Imensko kazalo 277 Usmeritve za pogovorne skupine 283
Navodila za pogovor v skupinah ob knjigi Jezik Boga 285 Ideje za delo vašega bralnega krožka ali pogovorne skupine 289
11 Iskalci resnice
Obubožana vas Eku leži v delti reke Niger, ki se izliva v morje v Gvinejskem zalivu na zahodni obali Afrike. Tam sem prejel močno in nepričakovano lekcijo. Poleti leta 1989 sem odpotoval v Nigerijo, da bi prostovoljno delal v majhni misijonski bolnišnici in tako omogočil zdravnikom-misijonarjem, da so se lahko udeležili letne konference in si napolnili duhovne in telesne baterije. Moja hči je bila tedaj na kolidžu in dogovorila sva se, da greva na to pustolovščino skupaj, saj jo je Afrika že dolgo zanimala, pa tudi želela si je, da bi lahko nekaj dobrega naredila v deželah v razvoju. Zavedal sem se, da bom s svojimi zdravniškimi sposobnostmi, ki so bile odvisne od visoke tehnologije, kakršna je na voljo v ameriških bolnišnicah, težko kos izzivom neznanih tropskih bolezni in slabe tehnične podpore. Vseeno pa sem v Nigerijo prišel s pričakovanjem, da bo moja navzočnost pomembno spremenila življenja mnogih ljudi, ki jih bom tam zdravil. Toda bolnišnica v Ekuju me je povsem presenetila. Še zdaleč ni imela dovolj postelj, zato so morali bolniki včasih 217
Vera v znanost, vera v Boga
spati na tleh. Njihovi domači so pogosto pripotovali z njimi in prevzeli nalogo, da so jih hranili, saj jim bolnišnica ni mogla priskrbeti ustrezne oskrbe. Srečal sem se s širokim spektrom težkih bolezni. Pogosto so bolniki prišli v bolnišnico šele po nekaj dneh, ko je bolezen že napredovala. Še huje je bilo, da so poleg bolezni bolniki običajno trpeli tudi zaradi težkih posledic obredov, ki so jih izvajali vrači, na katere so se mnogi Nigerijci najprej obrnili, v bolnišnico v Ekuju pa so prišli šele, ko nič drugega ni pomagalo. Najtežje pa mi je bilo, ko mi je postalo povsem jasno, da je glavnina bolezni, ki naj bi jih zdravil, posledica hudih pomanjkljivosti v javnem zdravstvenem sistemu. Tuberkuloza, malarija, tetanus in cela vrsta bolezni, ki jih povzročajo paraziti, so namreč dokazovali, da je bilo to področje povsem neurejeno in da je bil zdravstveni sistem v razsulu. Zasut sem bil z ogromno količino težav, neprestan pritok novih bolnikov z boleznimi, ki sem jih težko diagnosticiral, me je izčrpaval, pomanjkanje laboratorijske in rentgenske opreme pa me je morilo, zato sem se vedno bolj in bolj brezvoljno spraševal, zakaj sem sploh pomislil, da bi lahko na tem potovanju naredil kaj dobrega. Nato pa so nekega dne na kliniko sorodniki prinesli zelo izčrpanega mladega kmeta z izjemno zatečenimi nogami. Preveril sem njegov pulz in z grozo ugotovil, da ga je zmanjkalo vedno, ko je vdihnil. Čeprav tega simptoma (ki ga imenujemo »paradoksni pulz«) v tako očitni obliki nisem še nikoli videl, sem bil dokaj prepričan, da ima ta mladi kmet v perikardialni votlini okoli srca ogromno količino tekočine. In ta tekočina je grozila, da bo ustavila pretok srca in mu vzela življenje. Glede na okoliščine je bil najverjetnejši vzrok za to tuberkuloza. V Ekuju smo sicer imeli zdravila za tuberkulozo, 218
Iskalci resnice
toda ta niso učinkovala dovolj hitro, da bi lahko rešila življenje temu mladeniču. Pred njim bi bilo namreč le še nekaj dni življenja, razen če bi napravili nekaj korenitega. Edina možnost, da bi ga rešili, je bila, da bi izvedli izredno tvegan postopek – s hipodermično iglo bi predrli njegove prsi in spustili perikardialno tekočino ven. V razvitem svetu bi ta postopek izvedel izurjen urgentni kardiolog ob pomoči ultrazvoka, saj obstaja nevarnost poškodovanja srca, ki lahko povzroči takojšnjo smrt. Toda ultrazvoka nismo imeli. In noben drug zdravnik v tej majhni nigerijski bolnišnici ni še nikoli izvedel tega postopka. Odločiti sem se torej moral, ali naj izvedem to tvegano in invazivno vstavljanje igle ali naj pustim kmeta umreti. Mladeniču, ki se je povsem zavedal svojega negotovega položaja, sem razložil, za kaj gre. S srcem v hlačah in molitvijo na ustih sem vstavil iglo tik pod grodnico in jo usmeril proti levemu ramenu, ob tem pa upal, da nisem postavil napačne diagnoze, saj bi ga sicer skoraj zagotovo ubil. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Ker je bil tok tekočine v brizgi temno rdeče barve, sem najprej v paniki mislil, da sem predrl njegov srčni prekat, toda kmalu je postalo jasno, da to ni običajna srčna kri. Šlo je za ogromno količino pleuralnega izliva iz perikardialne votline okoli srca. Skoraj liter tekočine se je nateklo. Mladenič pa je bil takoj precej bolje. Paradoksnega pulza tako rekoč takoj ni bilo več in v naslednjih štiriindvajsetih urah so se tudi otekline na nogah hitro zmanjševale. Prvih nekaj ur po tem dogodku sem imel občutek velikega olajšanja, celo vzhičen sem bil zaradi tega, kar se je zgodilo. Toda naslednjega jutra me je spet prevzel tisti znani občutek potrtosti. Okoliščine, zaradi katerih se je ta 219
Vera v znanost, vera v Boga
mladenič okužil s tuberkulozo, se namreč ne bodo kar tako spremenile. V bolnišnici bo sicer začel jemati zdravila proti tuberkulozi, toda zelo verjetno nima dovolj denarja, da bi si plačal celotno dvoletno zdravljenje, ki bi ga potreboval, zato bo morda spet zbolel in kljub našim prizadevanjem umrl. Tudi če bo preživel, pa se bo zaradi umazane vode, neustrezne prehrane ali kakšne druge nevarnosti najbrž prav kmalu okužil s kakšno drugo boleznijo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti. Nigerijski kmet ima torej malo možnosti za dolgo življenje. Toda ko sem naslednjega jutra s temi črnimi mislimi pred očmi pristopil k njegovi postelji, sem ga videl, kako bere Sveto pismo. Vprašujoče me je pogledal in me vprašal, ali že dolgo delam v tej bolnišnici. Priznal sem, da sem novinec, dejstvo, da je to tako hitro ugotovil, pa me je spravljalo ob živce in v zadrego. Nato pa je ta mladi nigerijski kmet iz povsem drugačne kulture, okolja in družine od mojih izrekel besede, ki so se mi za vedno vtisnile v spomin: »Občutek imam, da se sprašujete, zakaj ste tu,« je dejal. »Za vas imam odgovor. Sem ste prišli z enim samim razlogom. Sem ste prišli zaradi mene.« Osupnil sem. Osupnil, da je lahko tako jasno videl v moje srce, še bolj pa zaradi besed, ki jih je izrekel. Z iglo sem ga zabodel blizu srca, on pa me je zadel prav vanj. Z nekaj preprostimi besedami je razblinil moje velikopotezne sanje, da bom jaz, veliki beli doktor, pozdravil na milijone Afričanov. Prav je imel. Vsi smo poklicani, da pomagamo drugim. Včasih se zgodi, da so naša dejanja velika. V večini primerov pa gre za preprosto uslugo človeka človeku. To so trenutki, ki zares štejejo. Solze olajšanja, ki so mi orosile oči, ko sem predeloval njegove besede, so bile posledica neizmerne utehe – utehe, da delujem v skladu z Božjo 220
Iskalci resnice
voljo, da sem na izjemno neverjeten, toda čudovit način povezan s tem mladeničem. Nič od tega, kar sem spoznal v znanosti, ne more razložiti te izkušnje. Nobena evolucijska razlaga človeškega vedenja ne more pojasniti, zakaj je prav, da je ta privilegiran belec stal ob postelji tega afriškega kmeta, in kako to, da je vsak izmed njiju imel nekaj od tega. Temu C. S. Lewis pravi agape. Gre za ljubezen, ki ne potrebuje povračila. Gre za nasprotje materializma in naturalizma. In gre za največje veselje, ki ga človek lahko doživi. V letih, ko sem sanjal, da bi šel v Afriko, me je vsake toliko malo zbodla želja, da bi za druge naredil nekaj zares nesebičnega – imel sem občutek, da sem poklican služiti brez pričakovanja, da bom od tega imel osebne koristi, občutek, ki je skupen vsem človeškim kulturam. Toda pustil sem, da so prevladale druge, manj plemenite želje – pričakoval sem, da me bodo vaščani Ekuja občudovali, predvideval, da mi bodo kolegi doma ploskali. Toda tega priznanja v brezkompromisni resničnosti obubožanega Ekuja nisem doživel. Izkazalo pa se je, da je preprosto dejanje, s katerim sem hotel pomagati samo enemu človeku v njegovi brezupni situaciji, ko so bile moje sposobnosti komajda kos izzivu, zame pomenilo najpomembnejšo človeško izkušnjo. Breme mi je padlo z ramen. To je bil tisti pravi sever zame. Kompas namreč ni več kazal proti samopoveličevanju, materializmu ali celo medicinski znanosti – kazal je na dobroto, ki jo vsi tako obupno iščemo v sebi in drugih. Prav tako pa sem jasneje kot kadar koli pred tem videl avtorja te dobrote in resnice, resnični Sever, Boga samega, ki je svojo sveto naravo razkrival s tem, da je to željo, da bi iskali dobroto, zapisal v naša srca. 221
Francis S. Collins JEZIK BOGA Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje Naslov izvirnika: The Language of the God: A Scientist Presents Evidence for Belief © 2006 by Francis S. Collins Originally published by Free Press, a Division of Simon & Schuster, Inc. Prevod: Leon Jagodic Predgovor: dr. John George (Janez Jurij) Arnež Urednica: dr. Cvetka Rezar Oprema in prelom: Sara Pančur Izdala in založila: Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. Za založbo: predsednik Jože Planinšek CM in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, SI-3000 Celje www.mohorjeva.org Natisnila tiskarna Dravski tisk v 400 izvodih Celje-Ljubljana 2019
Pričujoča knjiga je razumljivo, zanimivo in občudovanja vredno pričevanje vere uglednega znanstvenika, ki je sam prehodil pot iskanja od brezbrižnosti do vere, preko ateizma do krščanstva. Pride do spoznanja, da ni nasprotja med znanostjo in vero, a se ne ustavi pri tem, temveč išče rodovitno sožitje in harmonijo med dvema dejavnostma človeškega uma. V svojem življenju in razmišljanju najde to sožitje ter odkrije, da se vera in znanost dopolnjujeta in skupaj prinašata tako intelektualno kot duhovno bogastvo. Svojo izkušnjo iskanja, odkrivanja in spoznavanja želi deliti z znanstveniki, verniki in neverniki, z vsemi, ki jih zanima razmerje med vero in znanostjo. Dr. Janez Jurij Arnež
Francis S. Collins
JEZIK BOGA Znanstvenik predstavlja dokaze za verovanje
Francis S. Collins
Nihče ne ve bolje od Collinsa, kako preprosto je lahko znanstveniku igrati Boga. On je najbrž najboljši genetik na svetu, človek, ki je vodil poskuse, da bi dešifrirali človeško DNK, obenem pa je razvijal revolucionarno metodo iskanja genov za bolezni. /.../ V svoji provokativni knjigi Jezik Boga spaja svojo krščansko vero z razumnim empirizmom tako, kot bi si upali le redki svetovno znani znanstveniki. The Express
JEZIK BOGA
Večina vernikov noče poslušati ateističnega znanstvenika, ki pravi, da je ideja Boga mit, ustvarjen za to, da bi pojasnil, česar ljudje ne razumejo, akademskih ateistov pa ravno tako ne zanimajo znanstvena predavanja dobesednih razlagalcev Svetega pisma. Toda Collins ima tako osnovo kot željo, da bi pokazal tretjo pot. /.../. Collins vztraja pri prekrivanju in prepletanju [znanosti in vere]. Time
28,50 €
Fotografija na naslovnici © Shutterstock
Prevedel Leon Jagodic
Francis S. Collins je eden izmed vodilnih ameriških genetikov in dolgoletni vodja projekta Človeški genom. Rojen je bil na dobrih 38 ha veliki kmetiji brez vodovoda, kjer je odraščal kot agnostik in med doktorskim študijem kemije postal zagrizen ateist. Njegov pogled na svet pa se je začel spreminjati, ko se je vpisal na medicinsko fakulteto, kjer je spoznal resnično moč religiozne vere svojih pacientov. Kot medicinski genetik na univerzi v Michiganu je pomagal odkriti genetske napake, ki povzročajo cistično fibrozo, nevrofibromatozo in Huntingtonovo bolezen. Kot vodja izjemno uspešnega projekta Človeški genom je usklajeval delo na tisoče genetikov v šestih državah. V prostem času igra klavir, se vozi z motorjem in piše nova besedila na znane melodije, s čimer zabava svoje kolege.