Fotografija na naslovnici © Shutterstock (Vuk Kostić)
Človek in ljube živali
Dr. Martin M. Lintner se je rodil leta 1972 na Južnem Tirolskem (Italija). Je član redovne skupnosti servitov. Teologijo je študiral v Innsbrucku, na Dunaju in v Rimu. Doktoriral je na Katoliški teološki fakulteti Univerze na Dunaju z delom »Etika daru«. Od leta 2009 je profesor moralne in duhovne teologije na Visoki šoli za filozofijo in teologijo v Briksnu na Južnem Tirolskem. V letih od 2013 do 2015 je bil predsednik Evropskega združenja za katoliško teologijo, v letih od 2017 do 2019 pa predseduje Mednarodnemu združenju za moralno teologijo in družbeno etiko. V slovenskem prevodu je leta 2015 pri Celjski Mohorjevi družbi izšla njegova knjiga Razstrupiti eros: katoliška spolna morala na življenjski način.
Martin M. Lintner
Človek in ljube živali Etična vprašanja o ravnanju z živalmi
Pričujoče delo Človek in ljube živali zapolnjuje vrzel na področju krščanske etike živali. V sodobni družbi se veliko govori o položaju živali in človekovem odnosu do njih, Katoliška cerkev pa je bila glede te teme predolgo zadržana in se ni odzvala na aktualne izzive. Lintner predstavlja temo s teološkega vidika, predvsem na podlagi svetopisemskega nauka o stvarjenju sveta in eshatološke dovršitve sveta. Poleg teološke perspektive pozame tudi sodobno filozofsko in etično refleksijo človekovega odnosa do živali. Dr. Roman Globokar
Martin M. Lintner
Knjiga želi povečati občutljivost za to, da bi bil vsak kot potrošnik soodgovoren za to, kako z rejnimi živalmi ravnajo, kako za njih skrbijo, kako jih negujejo, in končno, kako jih usmrtijo. Stališče, ki je zastopano in utemeljeno v tej knjigi, ni tisto, ki bi radikalno odklanjalo uporabo živali. Knjiga se zavzema za to, da se živali vzdržuje in neguje tako, da je to v skladu tako s posebnostmi njihove vrste kot tudi z njihovimi individualnimi potrebami in zmožnostmi na zaznavno-čustveni in kognitivni ravni.
29,50 €
Prevedel Gregor Lavrinec
Martin M. Lintner
človek in ljube živali
Etična vprašanja o ravnanju z živalmi
Martin M. Lintner ČLOVEK IN LJUBE ŽIVALI Etična vprašanja o ravnanju z živalmi Avtorja nekaterih poglavij: Christoph J. Amor in Markus Moling © Celjska Mohorjeva družba, 2019 Vse pravice pridržane. Fotografija v notranjosti: Shutterstock Svetopisemsko besedilo je vzeto iz Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma (SSP), © Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z dovoljenjem, 1996, 2003. Vse pravice pridržane. Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 179.3:591.5 LINTNER, Martin M. Človek in ljube živali : etična vprašanja o ravnanju z živalmi / Martin M. Lintner ; [prevod Gregor Lavrinec ; spremna beseda Roman Globokar]. Celje ; Ljubljana : Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2019 Prevod dela: Der Mensch und das liebe Vieh ISBN 978-961-278-448-5 COBISS.SI-ID 302011648
Martin M. Lintner
Človek in ljube živali Etična vprašanja o ravnanju z živalmi
Prevedel Gregor Lavrinec
Vsebina
Knjigi na pot...................................................................................13 Predgovor.......................................................................................19 Zahvala............................................................................................23 Posvetilo..........................................................................................23
UVOD ............................................................................................25 1 Cilj in struktura te knjige..........................................................25 a) Komu je knjiga namenjena?..................................................25 b) Zakaj še ena knjiga o živalski etiki? .....................................26 2 Človekovo spoznavanje samega sebe ob živalih.....................29 3 Živalska etika, zaščita živali, dobro živali in živalske pravice.........................................................................................32 a) Kaj je etika?............................................................................33 b) Moralna sposobnost kot človekova posebnost.......................38 c) Živali kot članice moralne skupnosti.....................................41 4 »Gorje tistemu, ki pred trpljenjem živali zapira oči …«.......45
PRVI DEL: Temeljna vprašanja o razumevanju narave in človekovega položaja v njej.............................................................47 1 Človek ni niti središče niti vrhunec stvarstva...................49 1.1 Bogopodobnost kot naloga zastopstva...........................51 1.2 Gospodovanje zemlji in živalim......................................54 a) Hipoteka, ki visi nad nalogo gospodovanja v 1 Mz 1,28.........................................................................54 b) Eksegetske in teološke ugotovitve o 1 Mz 1,28.................56 c) »Podvrzita si zemljo in gospodujta …«............................60
1.3 Človekov položaj v stvarstvu z odgovorno-etičnega vidika.................................................................................62 a) Svoboda nas dela odgovorne.............................................63 b) Lastna vrednost vseh ustvarjenih bitij..............................65 c) Ranljivost živali in ljudi....................................................66 č) Odgovorno etični antropocentrizem.................................68 1.4 Povzetek in pogled naprej................................................69 2 Ali je stvarstvo dobro? (Christoph J. Amor).......................74 2.1 Vloga in pomen krščanskega pojma stvarjenja.............74 2.2 Evolucijska teorija.............................................................75 a) Sodobno naravoslovje in fizikalna teologija.....................76 b) Vprašljivost klasičnega vzorca interpretacije...................77 2.3 Zadržki in odprtost krščanstva do darvinizma.............78 2.4 Evolucijska podoba sveta in problem zla......................84
DRUGI DEL: Osnovna filozofska vprašanja o živalski etiki....89 1 Težek položaj živalske etike v zahodni tradiciji...............91 1.1 Živalska etika: »črna lisa« v zahodni zgodovini............91 a) Zaščita živali: usodni primanjkljaj v krščanski tradiciji...............................................................................91 b) »Ali smemo živali ljubiti? Da, toda …« – žival v krščanskem srednjem veku.............................................93 1.2 »Odkritje« živalskih pravic v 18. in 19. stoletju.............98 a) René Descartes in živalsko etični pogubni dualizem.......98 b) Immanuel Kant in »argument surovosti«.......................100 c) Arthur Schopenhauer in etika sočutja............................102 č) Jeremy Bentham in začetek organizirane zaščite živali v Angliji............................................................................103 d) Oba osnovna koncepta zakonov o zaščiti živali.............105 2 Osnovna stališča živalske etike v sodobni filozofiji (Markus Moling).....................................................................108 2.1 Sentientizem oziroma patocentrizem..........................108
2.2 Peter Singer – osvoboditev živali..................................109 2.3 Tom Regan – živalske pravice...................................... 112 2.4 Martha Nussbaum – zmožnostni pristop....................115 3 Zasnova živalske etike odgovornosti................................123 3.1 Ali obstaja razlika med človekom in živaljo?...............123 a) Evolucijsko-biološka in genetska bližina med človekom in živaljo...........................................................................123 b) Čustvene in umske sposobnosti živali.............................124 c) Kaj razlikuje ljudi od živali? ..........................................128 č) Človeška moralnost in živalsko obnašanje, ki je podobno morali................................................................130 d) Živalska agency................................................................133 3.2 O etičnem pomenu različnosti in podobnosti med človekom in živaljo.........................................................136 a) Oblikovanje kategoričnega imperativa živalske etike....137 b) Empatija do živali: etika pozornosti in dolžnost preprečevanja bolečin......................................................142 c) Pravičnost do živali: etika poštenosti (fairness).............144 3.3 Kritično vrednotenje različnih vidikov pri smereh živalske etike......................................................................... 146 a) Močne točke in meje biocentrizma.................................146 b) Močne točke in meje sentientizma oziroma patocentrizma..................................................................148 c) Močne točke in meje antropocentrizma.........................153 4 Dostojanstvo živali................................................................157 4.1 Ali živali imajo dostojanstvo? ......................................157 a) Človekovo dostojanstvo...................................................158 b) Razlika med bonitas in dignitas......................................160 c) Spoštovanje živalskega dostojanstva kot zahteva človeškega dostojanstva...................................................163 č) Dostojanstvo živali kot priznanje živalske lastne vrednosti..164 d) Dostojanstvo živali kot dolžnost odgovornosti za
delovanja in posege, ki zadevajo živali...........................165 e) Za zaključek: o možnostih in mejah govora o »dostojanstvu živali«....................................................167 4.2 Zaščita živali po stopnjah..............................................170 a) Ravnati v skladu z živalmi..............................................171 b) Upoštevanje posebnih vrstnih in individualnih potreb, emocionalnih zmožnosti in kognitivnih sposobnosti........173 4.3 Problematika ubijanja živali..........................................176 a) Religiozna praksa obrednega zakola...............................177 b) Ambivalenten odnos do ubijanja živali v naši družbi...178 c) Ali živali lahko ubijamo? ................................................179 č) O prepovedi ubijanja živali, ki so sposobne odnosa s seboj, ki presega golo situacijsko usmerjenost na sedanjost...........................................................................181
TRETJI DEL: Konkretna področja delovanja..............................185 1 Hišne in rejne živali...............................................................187 1.1 Kratek kulturno-zgodovinski uvod..............................187 1.2 Delitev živali glede na pravno zaščito živali................193 1.3 Temeljna etična razmišljanja o reji živali.....................194 a) Pozitivni učinki za človeka..............................................195 b) Pozitivni učinki za žival..................................................197 c) Minimalne zahteve za vzrejo hišnih in rejnih živali, ki ustreza vrsti živali in individuumu............................198 č) Pravne uredbe o rejnih živali, ki zagotavljajo vrstam primerno rejo...................................................................204 d) Večanje zmogljivosti rejnih živali....................................209 e) Etični vidiki......................................................................214 1.4 Sklep: pri reji živali ne gre za mentaliteto »vse ali nič«...217 1.5 … in končno: vprašanje ubijanja..................................219 1.6 Ekskurz: etični vidiki reje živali v cirkusih in živalskih vrtovih..............................................................................222
a) Cirkusi..............................................................................222 b) Živalski vrtovi..................................................................226 c) Dilema med zaščito živali in zaščito vrst.......................231 2 Poskusi na živalih..................................................................235 2.1 Stanje uporabe poskusnih živali...................................235 a) Nekaj statističnih podatkov.............................................235 b) Razlikovanje med poskusi na živalih in poskusnimi živalmi ter uporaba poskusnih živali..............................237 c) Zaščita dobrobiti živali pri poskusih na živalih v direktivah EU in Helsinški deklaraciji Svetovnega zdravniškega združenja (WMA)........................................239 2.2 Etični vidiki.....................................................................240 a) Upoštevanje posebnih vrstnih in individualnih potreb in sposobnosti..................................................................241 b) Koristi raziskave..............................................................243 c) Merila za etično odgovorno presojo med dobrinami........ 243 č) Poskusi na živalih in genska tehnologija........................246 d) Korak v pravo smer: Replacement – Reduction – Refinement.......................................................................249 2.3 Politični ukrepi proti poskusom na živalih..................251 3 Lovska etika (Markus Moling).............................................254 3.1 Lov in vrednote...............................................................256 a) Zmanjševanje škode v gozdarstvu in kmetijstvu ter kulturni krajini................................................................256 b) Kakovostno živilo.............................................................257 c) Jamstvo za pomlajanje in zaščitno vlogo gozda.............257 č) Upoštevanje kapacitete življenjskega prostora z uravnavanjem populacije.............................................257 d) Trajnostna raba populacije divjih živali, ki se razmnožuje sama................................................................... 258 e) Nega in ohranjanje zdrave divjadi..................................259 f) Biotska raznovrstnost......................................................260
g) Skrb za habitat in zaščita vrst.........................................260 h) Kulturna vrednost in tradicija........................................262 i) Vračanje zveri, kot sta medved in volk...........................264 3.2 Katere vrednote naj zaznamujejo lovstvo?...................266 3.3 Etični razmislek o lovski praksi....................................268 3.4 Posledice lova..................................................................269 3.5 Nameni lovcev.................................................................272 3.6 Drže lovcev......................................................................274 a) Strahospoštovanje in spoštovanje....................................275 b) Poštenje namesto zavisti in prepira................................276 c) Znanje o živalih in ekologiji............................................276 4 Etični vidiki porabe živalskih izdelkov.............................278 4.1 O veganih, vegetarijancih, pescetarijancih in freegancih........................................................................278 4.2 Načelo sodelovanja pri slabem dejanju........................283 4.3 Etična merila za uporabo živalskih izdelkov...............285 a) Potrošnikova soodgovornost............................................286 b) Dolžnost informiranja.....................................................286 c) Načelo trajnosti oziroma prepletenosti ekoloških, ekonomskih in družbenih vprašanj................................287 4.4 Moč in nemoč potrošnikov...........................................294 a) Različne ravni delovanja.................................................294 b) Nekateri nujni ukrepi......................................................294 c) »Politika nakupovalnega vozička«..................................297
ČETRTI DEL: Etika soustvarjenosti.............................................305 1 Žival in človek kot sopotnika..............................................309 1.1 Ali so živali boljši ljudje – in ljudje slabše živali?........309 1.2 Pustimo živali, da je žival, in človeku, da je človek.....314 a) Žival in človek kot sopotnika in prijatelja......................314 b) Živali kot soustvarjena bitja...........................................316 c) Kratek ekskurz: pomen živali v življenju svetnikov.......322
č) Živali kot nadomestilo za človeške odnose? ...................323 d) Problematika zoofilije......................................................327 1.3 Zaključek: vidiki krščanske duhovnosti soustvarjenosti................................................................330 2 Ali živali pridejo v nebesa? (Christoph J. Amor).............333 2.1 Sprememba kulture pokopavanja in žalovanja...........333 2.2 Položaj živali v današnji družbi.....................................334 a) Okoljska kriza in ekološka občutljivost..........................335 b) Zapoved gospodovanja in ohranjanja............................335 c) Duhovnost stvarstva........................................................336 č) Človekova evolucija.........................................................336 2.3 Živalska eshatologija......................................................337 a) Klasična antropologija na preizkusu..............................337 b) Svetopisemsko-teološki argumenti, ki izhajajo iz odnosa med živaljo in človekom.....................................340 c) Teološki argument stvarjenja in zaveze..........................342 č) Antropološki argument....................................................343 d) Argument, ki izhaja iz živalskega trpljenja....................344 2.4 Odprta vprašanja in pogled naprej...............................345 Opombe ..........................................................................................346 Viri in literature.................................................................................378 1 Sveto pismo...............................................................................378 2 Cerkveni dokumenti.................................................................378 3 Bibliografija...............................................................................379 4 Internetni viri............................................................................401
2
Poskusi na živalih
2.1 Stanje uporabe poskusnih živali a) Nekaj statističnih podatkov
Tako kot pri kožuharjih lahko tudi tu opazujemo naslednji razvoj: v devetdesetih letih 20. stoletja je padalo število poskusnih živali, od vstopa v novo tisočletje pa število spet narašča. Nemčija je na primer leta 1989 uzakonila zakonsko obveznost, da je treba prijaviti število in vrsto vretenčarjev, ki se uporabljajo kot poskusne živali, prav tako je bilo treba prijaviti vrsto poskusov, pri katerih se uporabljajo poskusne živali.368 V prvem letu so izvajalci prijavili 2,64 milijonov poskusnih živali, leta 1997 so jih prijavili 1,5 milijona, leta 2012 pa že 3,08 milijona. Ta enormna rast prijavljenih poskusnih živali je povezana s spremembami zakonodaje. Ta določa, da je poleg vretenčarjev treba prijaviti tudi vse druge živali, ki se uporabljajo pri poskusih. Leta 2000 so v Nemčiji v okviru poskusov na živalih ubili 310.000 poskusnih živali, do česar je prišlo bodisi zaradi odvzema življenjsko pomembnih organov ali tkiv bodisi zaradi vrste poskusov, pri čemer je bil zadnji poskus smrten, zaradi česar so ga označili za »končni poskus«. Tudi število usmrčenih živali je do leta 2012 stalno rastlo in je zraslo do številke 892.000. Prizadete živali so v prvi vrsti miši, podgane in ribe, med njimi pa so tudi psi, mačke in opice.369 V Avstriji navajajo, da so leta 1990 poskuse delali na skoraj 235
Konkretna področja delovanja
500.000 živalih; do leta 1999 se je število spustilo na 130.000 živali, od takrat pa število spet narašča; za leto 2015 tako poročajo o 227.000 poskusnih živalih.370 Leta 2011 so v 27 državah EU za poskuse in druge znanstvene namene uporabili 11,5 milijonov živali.371 Od tega je bilo 77 % glodalcev (61 % miši in 14 % podgan, pa tudi kunci, morski prašički, podlasice in druge), ki jim sledijo hladnokrvne živali, kot so ribe, plazilci in dvoživke (12,5 %), ptice (6 %), kmetijske rejne živali (1,3 %, med njimi se poskusi največkrat izvajajo na svinjah) in mesojede živali, kot so psi in mačke (0,3 %). 0,05 % poskusnih živali je bilo opic, pri čemer pa sicer za poskuse več ne uporabljajo človeku podobnih opic. Rast poskusnih živali se nanaša predvsem na miši in ribe. Več poskusov na živalih naredijo z mišmi, ker so majhne in zanje potrebujejo manj prostora kot za kunce, vseeno pa so dovolj velike, da jim lahko odvzamejo organe in tkiva. Poleg tega je njihova življenjska doba kratka in se hitro razmnožujejo. Zaradi velike skladnosti njihovega genoma s človeškim jih uporabljajo predvsem v genskih raziskavah, na primer pri raziskovanju embrionalnih matičnih celic ali pa pri raziskovanju genetsko pogojenih degeneracijskih bolezni. Po miših in podganah so ribe tretja največja skupina živali, ki jo uporabljajo pri poskusih. Največkrat uporabljena vrsta je cebrica, ki ji sledijo ribje vrste oryzias, postrv, zlata ribica, trska in druge. Ribe uporabljajo predvsem pri temeljnih raziskavah človeške medicine, za preizkušanje toksičnosti na področju okoljske toksikologije in tudi pri postopkih manipulacije genoma.372 Nemško zvezno združenje nasprotnikov poskusov na živalih (Bundesverband der Tierversuchsgegner) je leta 2016 ribo razglasilo za »poskusno žival leta«. 236
Poskusi na živalih
b) Razlikovanje med poskusi na živalih in poskusnimi živalmi ter uporaba poskusnih živali
Poskusi na živalih so posegi ali obravnave živali z namenom preizkusov, ko so ti lahko povezani z bolečinami, trpljenjem ali škodo za te živali. Sem spadajo tudi posegi v dedne zasnove živali, v primeru, da je to lahko povezano z bolečinami, trpljenjem ali škodo za živali, ki so jim spremenili dedno zasnovo, ali za živali, ki jih (do)nosijo.373 Vse poskusne živali niso vključene v poskuse na živalih, ki bi spadali med tovrstne poskuse. Med poskusne živali spadajo tudi tiste živali, ki jim odvzamejo tkiva, organe ali celice, na katerih potem izvajajo raziskave, tako da same živali niso podvržene poskusom na živalih. Leta 2012 je bilo na primer od 3,08 milijona v Nemčiji prijavljenih poskusov na živalih 51 % neposrednih poskusov na živalih. Uporaba poskusnih živali, ki so jih v državah EU uporabili leta 2011, je naslednja:374 temeljne biološke raziskave (46 %), raziskovanje in razvoj izdelkov in naprav za človeško medicino, za zobozdravstveno medicino in veterinarsko medicini (19 %), pri čemer ločujemo med izdelovanjem oziroma preverjanjem kakovosti izdelkov za človeško in zobozdravstveno medicino (11 %) ter izdelkov za veterino (3 %), za toksikološke preiskave in varnostne preizkuse človeške, zobozdravstvene in veterinarske medicine (9 %), za diagnozo bolezni (2 %), za izobraževanje in za nadaljnje izobraževanje medicinskega osebja (1 %) in za druge namene. 237
Konkretna področja delovanja
Med druge namene spadajo na primer vojaški poskusi. Živali med drugim uporabljajo kot žive tarče, obsevajo jih z nevtroni in jih izpostavljajo električnim šokom. Raziskujejo tudi, kakšne učinke ima municija na telo ali pa kako deluje detonacija municije ali bombe, pri čemer so kletke z živalmi na različnih oddaljenostih od kraja detonacije. Prav tako na živalih preiskujejo učinkovanje strupov ali bakterij za pridobivanje biološkega orožja. Ker so poskusi na področju raziskovanja za namene oborožitve strogo zaupni, imamo komaj kakšno zanesljivo informacijo.375 Glede na uradno poročilo o zaščiti živali iz leta 2001 nemškega zveznega ministrstva za zaščito potrošnikov, kmetijstvo in gozdove so leta 1984 v nemški vojski uporabili 6.429 živali, leta 1999 pa zaradi strožjih določil o zaščiti živali (samo še, ali: še vedno) 406. Poskuse na živalih povsod izvajajo tudi na področju proizvodnje kozmetičnih (predvsem šamponov, šmink ali telesnih losionov) in čistilnih sredstev, da bi preizkusili delovanje surovin, kemikalij in drugih sestavin, na primer glede draženja kože ali rakotvornosti. Prizadeti so predvsem kunci, morski prašički, miši, podgane in druge male živali. Te snovi jim dajo v oči, z njimi jim namažejo – pogosto pred tem namerno poškodovano – kožo, ali pa jih živali zaužijejo oralno. V državah Evropske unije so takšne poskuse prepovedali že leta 2004, leta 2009 so poleg tega v EU prepovedali prodajo kozmetike in sestavin za proizvodnjo kozmetike, ki so bili preizkušeni na živalih. Ta Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, ki je stopila v veljavo marca 2013, določa, da je v Evropsko unijo prepovedano uvažati kozmetiko ali sestavine za proizvodnjo 238
Poskusi na živalih
kozmetičnih izdelkov, ki so bili preizkušeni na živalih. V sodbi z dne 21. septembra 2016 je Evropsko sodišče potrdilo, da ta prepoved vključuje tudi izdelke, pri katerih je v državah proizvodnje predpisano, da se kakovost preverja s pomočjo poskusov na živalih, kar velja na primer za Kitajsko ali Japonsko.376 Ob koncu naj navedemo še študije in preizkuse na živalih, živečih prosto v naravi, ki jih izvajajo z namenom raziskovanja njihovega specifičnega vrstnega vedenja. Cilj takšnih raziskav je lahko trajno zaščititi in ohraniti habitat teh živali. Izvajajo pa tudi raziskave na področju raziskovanja okolja in epidemologije. Za te raziskave uporabljajo naslednje živalske vrste: činčilo, bobra, teku nico, lisico, jazbeca, tjulnja, vidro, zobra in druge.377 c) Zaščita dobrobiti živali pri poskusih na živalih v direktivah EU in Helsinški deklaraciji Svetovnega zdravniškega združenja (WMA)
Na ravni Evropske zveze prijavljanje in uporabo poskusnih živali ureja Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta »o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene«. V njej je na primer določeno: Za povečanje, poenostavitev odobritve projektov in zagotavljanje orodij za spremljanje skladnosti, bi bilo treba razvrstiti postopke po težavnosti na podlagi ocenjene ravni bolečin, trpljenja, stiske in trajnosti poškodb, ki se povzročijo živalim. Z etičnega vidika bi morala obstajati zgornja meja bolečin, trpljenja in stiske, ki v znanstvenih postopkih, v katerih se uporabljajo živali, ne bi smela biti prekoračena. V ta namen bi bilo treba prepovedati izvajanje postopkov, 239
Konkretna področja delovanja
ki povzročajo hude bolečine, trpljenje ali stisko, ki bodo po vsej verjetnosti dolgotrajni in jih ni mogoče izboljšati (odstavek 22–23).378 Dobro živali je omenjeno tudi v Helsinški deklaraciji Svetovnega zdravniškega združenja (WMA) o »etičnih temeljih medicinskega raziskovanja na človeku«: Medicinsko raziskovanje na človeku mora ustrezati splošno priznanim znanstvenim načelom in temeljiti na poznavanju znanstvene literature, na drugih pomembnih virih informacij, na zadostnem številu laboratorijskih preizkusov in, v kolikor je to primerno, na poskusih na živalih. Pri tem je treba upoštevati dobrobit živali (odstavek 21).379
240
Martin M. Lintner ČLOVEK IN LJUBE ŽIVALI Etična vprašanja o ravnanju z živalmi Avtorja nekaterih poglavij: Christoph J. Amor in Markus Moling Naslov izvirnika: Der Mensch und das liebe Vieh © 2017 Tyrolia-Verlag, Innsbruck-Dunaj Prevod: Gregor Lavrinec Spremna beseda in strokovni pregled: dr. Roman Globokar Urednica: dr. Cvetka Rezar Oprema in prelom: Sara Pančur Izdala in založila: Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d. o. o. Za založbo: predsednik Jože Planinšek CM in ravnateljica dr. Tanja Ozvatič Celjska Mohorjeva družba, Prešernova ulica 23, SI-3000 Celje www.mohorjeva.org Natisnila tiskarna Dravski tisk v 400 izvodih Celje-Ljubljana 2019
Fotografija na naslovnici © Shutterstock (Vuk Kostić)
Človek in ljube živali
Dr. Martin M. Lintner se je rodil leta 1972 na Južnem Tirolskem (Italija). Je član redovne skupnosti servitov. Teologijo je študiral v Innsbrucku, na Dunaju in v Rimu. Doktoriral je na Katoliški teološki fakulteti Univerze na Dunaju z delom »Etika daru«. Od leta 2009 je profesor moralne in duhovne teologije na Visoki šoli za filozofijo in teologijo v Briksnu na Južnem Tirolskem. V letih od 2013 do 2015 je bil predsednik Evropskega združenja za katoliško teologijo, v letih od 2017 do 2019 pa predseduje Mednarodnemu združenju za moralno teologijo in družbeno etiko. V slovenskem prevodu je leta 2015 pri Celjski Mohorjevi družbi izšla njegova knjiga Razstrupiti eros: katoliška spolna morala na življenjski način.
Martin M. Lintner
Človek in ljube živali Etična vprašanja o ravnanju z živalmi
Pričujoče delo Človek in ljube živali zapolnjuje vrzel na področju krščanske etike živali. V sodobni družbi se veliko govori o položaju živali in človekovem odnosu do njih, Katoliška cerkev pa je bila glede te teme predolgo zadržana in se ni odzvala na aktualne izzive. Lintner predstavlja temo s teološkega vidika, predvsem na podlagi svetopisemskega nauka o stvarjenju sveta in eshatološke dovršitve sveta. Poleg teološke perspektive pozame tudi sodobno filozofsko in etično refleksijo človekovega odnosa do živali. Dr. Roman Globokar
Martin M. Lintner
Knjiga želi povečati občutljivost za to, da bi bil vsak kot potrošnik soodgovoren za to, kako z rejnimi živalmi ravnajo, kako za njih skrbijo, kako jih negujejo, in končno, kako jih usmrtijo. Stališče, ki je zastopano in utemeljeno v tej knjigi, ni tisto, ki bi radikalno odklanjalo uporabo živali. Knjiga se zavzema za to, da se živali vzdržuje in neguje tako, da je to v skladu tako s posebnostmi njihove vrste kot tudi z njihovimi individualnimi potrebami in zmožnostmi na zaznavno-čustveni in kognitivni ravni.
29,50 €
Prevedel Gregor Lavrinec