POVEZ ANI ZA ALPE
LETNO POROÄŒILO 2016 CIPRA INTERNATIONAL
02 | M R E Ž A
CIPRE
PREDSTAVNIŠTVA CIPRE IN NJIHOVI ČLANI
JUŽNA
TIROLSKA
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 03
Alpenverein Südtirol • Arbeits-
gemeinschaft für Vogelkunde und Vogelschutz in Süd Bergwacht im Bayeri
tirol • Baubiologie Südtirol • Bund Alternativer Anbauer •
schen Roten Kreuz • Bergwaldprojekt
Heimatpflegev erband Südtirol • LIA per Natura y Usanzes
e. V. • Bund Naturschutz in Bayern
• Naturfreunde Meran-Südtirol • Naturtreff Eisv ogel • Platt-
e. V. • Deutscher Alpenverein e. V.
form Pro Pustertal • Südt iroler Ge sellschaf t für Ge sundheits
NEMČIJA
• Gesellschaft für ökologische For-
förderung • Südtiroler HochschülerInnenschaft • Umwelt-
schung e. V. • Landesbund für Vog el-
gruppe Eisa cktal • Umweltschutzgruppe Vinschgau • Lokalne
schutz in Bayern e. V. • Mountain
skupine: Andrian, Bozen, Eppan, Jenesien, Kaltern, Olang,
Wilderness Deutschland e. V. • Natur-
Rasen-Antholz, Salurn, Terlan, Ulten, Vahrn, Wipptal
I T A L I J A Associazione Ambiente e Lavoro •
Freunde Deutschlands e. V. • Ökolo-
w w w.cipra.or g/juzna-tirolska
Associazione Dislivelli • Club Alpino Italiano •
gischer Jagdverband e. V. • Verband
Dachverband für Natur- und Umweltschutz in Süd-
Deutscher Berg- und Skiführer •
tirol • ��������������������������������������������� Federazione Italiana di Parchi e delle Riser-
Verein zum Schutz der Bergwelt e. V.
PODPORNI ČLAN
ve Naturali (Federparchi) • Federazione Italiana
w w w.cipra.or g/nemcija
N e d e r l a n d s e M i l i e u g ro u p A l p e n, N i zoze m s k a
SCHAAN (LIHTENŠTAJN), APRIL 2017
DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI
Pro Natura • Gruppo Italiano Amici della Natura • Istituto Nazionale di Urbanistica • Italia Nostra • La Fédération Française des Clubs Alpins et de Montagne • La Fédération
Lega Italiana Protezione Uccelli • Legambiente •
FRANCIJA
Mountain Wilderness Italia • Parco Alpi Marittime
Française de Montagne et d’Escalade • Le comité régional Rhône-Alpes de la Fédération Française
• Parco delle Orobie Valtellinesi • Parco Nazionale
de la Randonnée pédestre • La Fédération Française Union Touristique des Amis de la Nature • La
__Pričujoče letno poročilo posvečamo – čol-
za razvoj gorskih območij. Nacionalna pred-
della Val Grande • Parco Nazionale delle Dolomiti
Fédération Nationale pour le Développement des Spor ts et du Tourisme en Montagne • W WF France
nu. Pa ne tistemu, ki je domnevno že poln,
stavništva CIPRE v Avstriji, na Južnem Tirol-
Bellunesi • Parco Nazionale dello Stelvio • Pro
• Mountain Wilderness • La Fédération Rhône-Alpes de Protection de la Nature • France Nature
temveč čolnu, v katerem sedijo vsi, ki si priza-
skem in v Nemčiji med seboj tesno sodelujejo
Natura Torino • Società di Scienze Naturali del
Environnement Provence-Alpes Côte d’A zur • L’association pour le Développement en Réseau des Territoires et des Ser vices • Le Centre de la Nature Montagnarde • Le Conser vatoire dépar temental
devajo za pozitivni razvoj alpskega prostora.
na področju prometa, CIPRA International pa
Trentino • Ser vizio Glaciologico Lombardo w w w.cipra.or g/italija
des espaces naturels de Haute-Savoie • L’association des Amis du Parc Naturel Régional de Char teuse
Prek vseh jezikovnih in kulturnih meja, pogosto ne meneč se za stališča političnih
• Parc Naturel Régional de la Char treuse • Parc National des Ecrins • Parc National de Mercantour A V S T R I J A A r b e i tsg e m e i n s c h a f t
usklajuje dejavnosti mreže alpskih mest leta – če naštejemo le nekaj primerov.
• Parc National de la Vanoise
strank, vedno znova iščoč podobnosti med
Pogledati prek lastnega plota ali pa
w w w.cipra.or g/francija
različnimi sektorji – to je značilno za mreže in
meja domače doline, če vam je ta prispodoba
oblike sodelovanja, ki obstajajo v Alpah in so
ljubša, delovati drug z drugim in se učiti drug
tako pomembne za inovacije, ustvarjalnost in
od drugega, navsezadnje pa tudi širši politični
splošni napredek. Številni uspešni rezultati, ki
domet, so le nekateri od pozitivnih vidikov ta-
jih ustvarja tako sodelovanje, prikazuje alpska
kega sodelovanja. Ključnega pomena je sku-
karta na str. 34 in 35.
pen interes za uresničevanje trajnostnega ra-
der Berg- und Naturwachten Öster reichs • Kuratorium Wald • Naturfreunde Österreich • Natur s chutz
S L O V E N I J A 13 6 p o s a m e z n i h č l a n ov
Š V I C A
Alpen-Init iative • Aqua
bund Österreich • Österr eic hischer
w w w.cipra.or g /slovenija
V i va • G r imse l ve re in • M ou nta in Wildern ess Schweiz • Naturfreunde
Alpenverein • Österreichischer Forstklub • Verband Österreic his cher Höh-
LIHTENŠTAJN
Gesellschaft
Alpen-Club • Schweizer Vogelschutz
lenfors cher • Zentralstelle der Öster-
Liechtenstein-Sarganserland-Werdenberg • Fischereiverein
SVS/BirdLife Schweiz • Schweize
reichischen Landesjagdverbände •
Liechtenstein • Liechtensteiner Alpenverein • Forstverein Liech-
ris che
Devet zveznih dežel Avstrije: Vorarl-
tenstein • Liechtensteiner Jägerschaft • Liechtenstein ische
Lands chaftschutz Schweiz • W WF
berg, Štajerska, Tirolska, Salzburg,
Gesellschaft für Umweltschutz • Imkereiverein Liechtenstein •
Schweiz (pasivni član)
Koroška, Gornja Avstrija, Spodnja
Liechtensteinischer Ornithologischer Landesverband • Solarge-
w w w.cipra.or g /svica
Avstrija, Burgenland, Dunaj
nossenschaft Liechtenstein • Verkehrs-Club Liechtenstein
w w w.c i p r a .o r g /av s t r ij a
w w w.cipra.or g/lihtenstajn
Botanisch-Zoologische
Greina-Stiftung
•
Stiftung
Foto g raf i j a: M a r ti n Wa l s e r
Schweiz • Pro Natura • Schweizer
verein • Österreichischer Touristen
V mnogih od teh mrež sodeluje tudi CIPRA, ki ima tudi sama status mreže. CIPRA Francija sodeluje na prireditvi o novih možnostih zaposlitve, ki jih bo omogočil energetski
zvoja v dobrobit alpskega naravnega prostora in alpskega prebivalstva. Želim vam prijetno branje in veliko zadovoljstva pri medsebojnem povezovanju.
preobrat, številne organizacije, tudi CIPRA Švica, sodelujejo v švicarskem Bergellu v raz-
Christian Baumgartner
pravi o pomembnosti vloge, ki jo ima kultura
Podpredsednik CIPRE International
04 | P O V E Z A N I Z A A L P E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 05
TAM, KJER SE ŠIRIJO IDEJE
Glasba je pritegnila Luminati Cassiana nazaj v švicarsko gorsko dolino Puschlav.
CIPRA je manjša organizacija s široko razvejano mrežo, ki ljudem omogoča, da se skupaj lotevajo izzivov in se učijo drug od drugega. Natanko to počneta tudi Sandrine Percheval in Cassiano Luminati. Spoznala sta se na Alpskem tednu v nemškem Grassauu.
__Pozno popoldne hladnega oktobrskega dne v odsevih zlate in modre barve. Na privezu v Prienu se na valovih Kimskega jezera pozibava izletniška ladja lokalnega ladijskega prevoznika, na katero se bo vkrcalo kakšnih 400 potnikov. Sandrine Percheval in Cassiano Luminati že slonita na ladijski ograji in opazujeta mimoidoče: dame v elegantnih oblačilih in brezhibno oblečene gospode, manjše skupine mladih z volnenimi šali okrog vratu in v modnih
» Naša filozofija je obstoječe strukture povezati hier eine nette z novim. «»Bitte Bildunterschrift schreiben
raztrganih kavbojkah, spet drugi v tradicionalnih bavarskih oblačilih – ženske v dirndlih, moški v bavarski noši in s klobukom na glavi, na katerem se pozibavajo gamsovi čopi. Nenadoma vsi pogled usmerijo proti političarkama Barbari Hendricks in Ulrike Scharf, nemški in bavarski ministrici za okolje, ki prihajata na ladjo. Ta počasi odrine iz pristanišča. Vsi ti ljudje so v Grassau prišli zaradi Alpskega tedna, ki so ga organizirale različne inštitucije, upravni organi in združenja, tudi CIPRA. Letošnja tema
schreiben Bildunter
Ljudje in Alpe je med seboj uspela povezati številne pobude, različne kulture,
Bildunterschrift schreiben«
jezike, organizacije in možne rešitve. Pod okriljem Alpskega tedna je potekala tudi 15. Alpska konferenca, najpomembnejši organ Alpske konvencije. Tega dne je nemško predsedstvo povabilo na sprejem na gradu Herrenchiemsee na otoku istega imena.
06 | P O V E Z A N I Z A A L P E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 07
Sandrine Percheval (35) in Cassiano Luminati (45) sedita na klopi na krmi ladjice drug nasproti drugega. Francozinja in Švicar, oba dejavna pri CIPRI, sta se srečala prvič. Cassiano, s črno brado in širokim nasmehom, je odrasel
Sandrini Percheval
v Valposchiavu/Puschlavu, odmaknjeni dolini blizu meje z Lombardijo. Pri 18
je pri njenenm
letih ga je v živahni Milano zvabil študij arhitekture. »Želel sem priti v mesto,
delu všeč socialni vidik.
pravo mesto!« pove Cassiano. Sandrine se zasmeje: »Jaz pa sem si želela sonca in toplote in se zato med študijem preselila v južno Francijo.« Novo odkrivanje domovine iz daljave Sandrino zanima, zakaj se je Cassiano vrnil v gorsko okolje. »Zaradi glasbe. Leta 1998 me je prijateljica vprašala, ali bi bil pripravljen z njo organizirati festival jazza v Valposchiavu – in privolil sem,« pojasni Cassiano. Festival je takrat doživel velik uspeh, zanj pa je to bil tudi nov začetek v dolini. Danes mineva že petnajsto leto, odkar opravlja funkcijo direktorja kompetenčnega centra za izobraževanje in usposabljanje Polo Poschiavo. »Naša filozofija je obstoječe strukture povezati z novim,« razlaga. Aktualna tema je čezmejno poklicno izobraževanje. Leta 2005 je Polo Poschiavo prejel glavno nagrado v okviru projekta CIPRE Prihodnost v Alpah. Na Sandrinino vprašanje, ali dela tudi z mladimi, Cassiano odgovori: »Da, kot predsednik regije Valposchiavo sem med leti 2011 in 2015 s posredovanjem CIPRE večkrat sodeloval na zasedanju Mladinskega parlamenta Alpske konvencije, nosilcem odločanja sem posredoval želje mladih. Kot primer lahko omenim idejo o uvedbi nočnega avtobusa, ki je bila tudi dejansko uresničena.« Leta 2012 je s podporo švicarskih državnih organov in organizacij s statusom opazovalk pri Alpski konvenciji, kot so CIPRA, Iscar in Alparc, v Valposchiavu organiziral Alpski teden in Alpsko konferenco. Z odgovorom na
» Prihajamo iz različnih držav in imamo različne vloge in upanja, a vsi smo na istem čolnu. «
vprašanje, kaj mu je bilo pri tem v največje zadovoljstvo, se Cassiano ne obotavlja: »Povezovati ljudi in ideje!« Navede tudi primer: Polo Poschiavo, lokal-
Sandrine Percheval pokima, si na hitro popravi temne lase z obraza in začne
ni muzeji in turistične organizacije so v Valposchiavu skupaj ponovno uvedli
pripovedovati. Zelo rada ima zeleno pokrajino Alp in njene majhne vasi ter divje
pridelavo ajde in jo predstavili turistom. A Cassiano si je medtem postavil že
naravne prostore, predvsem tiste v južni Franciji. Hkrati pa se zelo zaveda tudi
nove cilje, to pa je pridobiti ekološki znak za celotno dolino, ki bi tako postala
cene te avtohtonosti. »Izoliranost pomeni veliko oddaljenost in dolge poti.«
100 % bio smart valley.
Kljub temu je za lokalno prebivalstvo zelo pomemben hiter dostop do infor-
08 | P O V E Z A N I Z A A L P E
Na Alpskem tednu sta Sandrine Percheval in macij in prav s tem se ukvarjajo pri društvu Adrets, kjer je zaposlena od leta
Cassiano Luminati doživela
2014. Informacijska in skrbniška služba prek društva brezplačno zagotavljaja
veliko novih srečanj.
nekakšno prvo pomoč pri reševanju vseh mogočih vprašanj, ki jim jih zastavijo uporabniki. Potrebujete zavarovanje, zdravnika specialista? Nimate predpisanega dokumenta? »Namesto da bi tekali od vrat do vrat, se prosilci obrnejo na naše službe, ki imajo sedež večinoma kar v občinski stavbi,« pojasni Sandrine. Njena naloga pa je, da si strokovno osebje, večinoma so to ženske, izmenjuje izkušnje in da je dobro usposobljeno za reševanje najrazličnejših vprašanj. Pobude spodbujajo domiselnost »Kaj pa je tebi najbolj všeč pri tvojem delu?« vpraša Cassiano. »Socialni vidik,« odgovori Sandrine. »Naše službe so na voljo vsem prebivalcem, še posebej zapostavljenim, kot na primer sezonskim delavcem, ki poleti in jeseni pomagajo pri kmetijskih opravilih ali pa delajo pozimi kot smučarski učitelji ali žičničarji. Pogosto se selijo, slabo so zavarovani, v kraju, v katerem živijo, nimajo ne prijateljev ne družine, pogosteje zbolijo. Vedno so z eno nogo blizu revščine.« Pred nekaj leti je društvo Adrets postalo član CIPRE Francija. »To je okrepilo našo legitimnost,« odgovori Sandrine in pove, da prek CIPRE prejema številne navdihujoče ideje za projekte in sodelovanja na različnih področjih, denimo na področju varovanja okolja. Motor ladje brni enakomerno, ladja mehko pristane. Vožnje je konec. Potniki se še tesneje zavijejo v svoja oblačila, se izkrcajo in v pojemajoči svetlobi dneva odidejo po drevoredu proti dvorcu Herrenchiemsee. Slišati je različne jezike, nemščino, švicarsko nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino in slovenščino. Sredi skupine obiskovalcev sta tudi Sandrine in Cassiano, ki se še naprej pogovarjata v francoščini. Na manjši vzpetini se Sandrine ozre, manjši sprevod potnikov objame s pogledom vse do pomola, kjer osvetljena ladjica čaka, da se obiskovalci vrnejo, in reče: »Prihajamo iz različnih držav in imamo različne vloge in upanja, a vsi smo na istem čolnu.« Margarete Moulin, svobodna novinarka, München/D, (besedilo) Caroline Begle, CIPRA International (foto)
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 09
»
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 11
PO SKUPNI POTI NAPREJ ALPSK E MRE ŽE
__Če želiš hoditi hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdi skupaj z drugimi, pravi afriški pregovor. Zavzemanje za trajnostni razvoj v Alpah in ohranjanje alpskega naravnega, življenjskega
»
in gospodarskega prostora je zelo dolga pot. In po tej poti Omrežje občin Povezanost v Alpah in CIPRA International sku-
SKUPAJ BOMO DOSEGLI VEČ
paj stopata že od leta 1997.
V lišajih živijo glive in alge v simbiozi:
Februarja 2016 so se v Innsbrucku v Avstriji zbrali člani upravnih odborov in poslovodstva CIPRE International in
CIPRA in Omrežje občin
Omrežja občin Povezanost v Alpah, da bi se skupaj ozrli v
Povezanost v Alpah
prihodnost in se dogovorili za nadaljnje delovanje. S podpi-
sta si kot brat in sestra:
som Memoranduma o soglasju so obnovili medsebojno so-
imata enako ozadje in
gliva poskrbi, da dobi rastlina vodo, alga pa
delovanje in opredelili skupne cilje, kot so okrepitev vloge v
enake vrednote, pa tudi
proizvaja hranilne snovi.
alpski politiki, ohranjanje živahne mreže prek jezikovnih in kul-
lastno glavo, zamisli
turnih meja ter odpiranje novih možnosti sodelovanja in novih
in talente. V skupnem
tematskih področij. Dokument bo podlaga za skupno pot v
sodelovanju lahko
prihodnje.
izkoristimo prednosti
Tudi druge alpske mreže so zvesti sopotniki CIPRE, kot
drug drugega in tako
Alparc. Pomemben vrhunec njihovega sodelovanja je bila v letu
iz različnih zornih kotov
2016 organizacija 4. Alpskega tedna, ki je potekal v Grassauu
istočasno pogledamo
v Nemčiji od 11. do 15. oktobra 2016 (str. 4–9). Skupaj s pro-
na probleme in se lotimo
gramom za območje Alp Omrežja občin Povezanost v Alpah,
njihovega reševanja.«
Društvom Alpsko mesto leta, Alpskim raziskovalnim inštitu-
Foto g raf i j a: M a r ti n Rot w i n
tom ISCAR in združenjem planinskih organizacij alpskega loka Club Arc Alpin ter nemškim predsedstvom Alpski konvenciji je
Katharina Gasteiger,
CIPRA pod geslom Ljudje in Alpe v Grassau privabila več kot
»Omrežje občin
400 udeležencev. Osnovno spoznanje, ki se je izkristaliziralo
Povezanost v Alpah«,
ob zaključku številnih predavanj in razprav, je povsem jasno:
Übersee am
trajnostni razvoj v Alpah je možen le ob skupnem sodelovanju
Chiemsee/D
in z majhnimi koraki. W W W. C I P R A . O R G / S L / M R E Z E
12 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 D E J A V N O S T I
» Gorska in hribovska
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 13
REKE POVEZUJEJO LJUDI
SVEŽ VETER ZA OBČINE
BIOTSK A R A ZNOVRSTNOST IN POK R AJINA
ML ADI V ALPAH
__Univerza, dva urada, dva raziskovalna centra, regijska pi-
__ V Naravnem parku Nagelfluhkette v Avstriji so mladi
sarna, dve okoljski organizaciji – partnerji projekta Spare, ki
organizirali naravoslovni dan za osnovnošolce in skupaj z
se med seboj zelo razlikujejo in prihajajo iz različnih alpskih
njimi raziskovali tekoče vode kot naravne habitate rastlinskih
držav, skupaj predstavljajo načine, kako izboljšati upravljanje
in živalskih vrst; druga skupina mladih pa je v francoskem
vodotokov ter pri tem premostiti administrativne, kulturne in
L’Argentière-la-Besséeju urejala doživljajsko pot, ki zdaj vodi
strokovne meje.
od mesta do vhoda v rudnik srebra. Ta in številne druge
»
Reke oskrbujejo prebivalce Alp in Evrope s čisto vodo,
pobude mladih so rezultat vsealpskega mladinskega projekta
Sodelovanje mladih
in kulturnih razlogov
zagotavljajo vodo za namakanje kmetijskih zemljišč, so habitati
CIPRE YouTurn, ki so ga mladi izvajali v sodelovanju z Omrež-
v življenju lokalne
pogosto zapostavljena.
številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ljudje pa jih izkoriščajo
jem občin Povezanost v Alpah in društvom Alpsko mesto leta
skupnosti je zelo
Sodelovanje, kot ga
tudi kot prostor za rekreacijo in proizvodnjo električne energije.
ter francoskima občinama Chambéry in Argentière-la-Bessée,
pomembno, saj so
poznamo v projektu
Podlaga za zagotavljanje vseh teh ekosistemskih storitev pa je
avstrijskimi občinami Nenzing, Nagelfluhkette in Montafon ter
mladi bodoči odrasli.
Spare, je zelo koristno,
celovit sistem upravljanja tekočih voda, kot je oblikovan v okviru
lihtenštajnskim Schaanom.
Projekt YouTurn mi
saj je tako mogoče
projekta Spare. Po zaslugi različnih projektnih partnerjev je bilo
V okviru projekta so mladi, mladinski delavci in pred-
vzpostaviti osebni stik
mogoče v sodelovanje vključiti zainteresirane skupine z različ-
stavniki sodelujočih alpskih občin zbirali primere dobre prakse
v domači občini aktivno
z drugimi udeleženci
nih področij. Pet pilotnih regij je tako v praksi preizkušalo načine
na področju sodelovanja mladih v procesih odločanja, se zgle-
vključimo v proces
in si izmenjati znanje
vključevanja participativnih metod v koncept načrtovanja rek in
dovali po tujih pobudah in svoje ideje uresničevali v domačih
sprejemanja odločitev,
in veščine. To vodi v
skupnega oblikovanja ustreznih rešitev.
občinah. S tem se je udeležba mladih okrepila, to pa je mlade
tudi če smo mladi.«
območja so iz geografskih
je pokazal, da se lahko
Naslednji primer prihaja iz pilotne regije Dora Baltea. Za
spodbudilo, da so se aktivno zavzeli za trajnostni razvoj v do-
in gospodarjenja
to ledeniško-rečno območje v severozahodnih italijanskih Al-
mačem okolju. V okviru zaključnega srečanja v Chambéryju je
z zemljišči.«
pah sta bili v preteklem stoletju značilni intenzivna gospodarska
okoli 30 mladih, starih od 14 do 17 let, in njihovih spremljeval-
Clémence
rast in širjenje urbanizacije, zaradi česar so bili uničeni obrežna
cev izoblikovalo predloge, kako izboljšati sodelovanje mladih v
De Langavant,
vegetacija, poplavne ravnice in naravni odtoki vode. Danes se
lokalnem okolju – politike bi lahko s svojimi problemi in željami
Udeleženka YouTurn
Andrea Mammoliti
v načrtovanje reke v okviru projekta Spare aktivno vključujejo
seznanili tako, da bi jih vabili k aktivnemu sodelovanju pri svo-
Argentiere-la-Bessée/F
Mochet, partner projekta
lokalno prebivalstvo, upravni organi, kmetijstvo, oskrbovalci z
jih aktivnostih ali jih obiskali in pogostili. Kot izhaja iz ene od
Spare, Regijska pisarna
električno energijo in drugi akterji.Trenutne raziskave nadzoru-
sklepnih ugotovitev srečanja v Chambéryju, pa so potrebne
za varstvo okolja,
jejo podatke o pretoku rek v strugah in omogočajo razvoj novih
spodbude politike same, npr. ustanovitev in spremljanje delo-
Dolina Aoste/I
postopkov za podeljevanje vodnih koncesij.
vanja mladinskega parlamenta.
W W W. C I P R A . O R G / S L / B I O T S K A - R A Z N O V R S T N O S T
W W W. C I P R A . O R G / S L / M L A D I
boljše upravljanje okolja
14 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 D E J A V N O S T I
»
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 15
PROSTOR NI NESKONČEN
NOVI Z AČETKI IN SPREMEMBE
KOMUNIK ACIJA IN POVE ZOVANJE
ALPSK A POLITIK A
__CIPRA je prostorsko načrtovanje v letu 2016 obravnavala
__Frazo »Najprej mi« je bilo v letu 2016 slišati pogosteje kot
iz različnih vidikov: tako je na področju delovanja Prostorsko
kdajkoli prej. V luči globalnega političnega in družbenega
načrtovanje, ki je del projekta alpMonitor, ponazorila, kako je
ozračja izključevanja in delitev je zato za CIPRO postalo še
mogoče tovrstne procese obravnavati na lokalni ravni in ka-
pomembneje, da trdno stoji za vrednotami, kot so solidarnost,
tere ovire se pri tem pojavljajo, drug primer pa je interaktivna
sodelovanje, varstvo okolja in pravičnost.
»
predstavitev, prek katere lahko vsi zainteresirani spremljajo
CIPRA International je leta 2016 v tem smislu svo-
fiktivno občino Alpski Log na njeni poti sprejemanja odločitev.
jo pozornost še posebej namenila delovanju znotraj mreže.
Naloga CIPRE je
Predstavitev dopolnjujeta poster s prikazom bistvenih ukrepov
Na začetku leta so začele delovati akcijske skupine v okviru
V mednarodni
neprestano opozarjanje
in izjav ter spletni dosje Prostorsko načrtovanje v Alpah, ki
Evropske strategije za alpski prostor (EUSALP). Predstavni-
politiki trajnostnega
na ranljivost in
pojasni osnovne pojme in poda ustrezne spletne povezave.
kom regij, ministrstev, nevladnih organizacij, občin in znan-
razvoja se že
V segmentu projekta alpMonitor Narava in človek je bil
stveno-raziskovalne dejavnosti so se pridružili tudi novi ak-
leta zavzemamo za
našega življenjskega
izdelan alpski zemljevid zavarovanih območij, ki so jih prizade
terji z alpskega območja, ki pa so se morali šele uveljaviti in
okrepitev sodelovanja
prostora, ter pozivanje
le različne spremembe, predstavljeni pa so tudi posamezniki,
najti svojo vlogo.
med državo in civilno
k varstvu pred
ki se zavzemajo za njihovo ohranitev. Ali in kako predstavitev
V okviru Alpske konvencije je CIPRA skupaj z drugimi
nepopravljivimi
takih sprememb predložiti Odboru Alpske konvencije za pre-
organizacijami opazovalkami o pomembnih dokumentih Alp-
International ima
škodljivimi posledicami,
verjanje, je CIPRA International raziskovala po zaključenem
ske konvencije izrazila svoje stališče in zahtevo, da se vanje
pri tem na območju
kot je to storila s
postopku preverjanja ustreznosti primera Egarten z zahteva-
vključi vprašanje trajnostnega razvoja, kot se je to zgodilo v
Alp še zlasti
konstruktivnim in
mi Alpske konvencije. Rezultat je informativni list si priporočili
primeru izjave o trajnostnem prostorskem razvoju v Alpah,
pomembno vlogo.«
upravičenim odprtim
za delovanje.
sprejete na konferenci v Murnauu v Nemčiji, ministrske izjave
edinstvenost Alp,
pismom z naslovom ›Prostor ni neskončen‹.«
družbo. CIPRA
Posebne pozornosti sta bila deležna 101. številka revije
o spodbujanju trajnega gospodarstva v Alpah ali Večletnega
Alpe na odru (Prostor ni neskončen) in odprto pismo, naslovljeno
programa dela Alpske konvencije za obdobje 2017–2022. Na-
na konferenco alpskih držav o prostorskem načrtovanju, ki je aprila
zadnje je Alpska konferenca oktobra ponudila možnost, da se
Panagiotis
potekala v Murnauu (Nemčija)i. Septembra so CIPRA Internatio-
opravljeno delo postavi v ospredje.
Potolidis-Beck,
Astrid Rössler,
nal in nacionalna predstavništva CIPRE iz Avstrije, Južne Tirolske
Zaradi sodelovanja v različnih delovnih skupinah, plat
namestnica deželnega
in Nemčije pripravile še poziv, s katerim so zahtevale zaustavitev
formah, na konferencah in na raznovrstnih delavnicah je
Lihtenštajn za
glavarja, Zvezna dežela
širjenja smučišč na večjih površinah. Na pproblematiko urejanja
CIPRA International imela priložnost, da se vključi v razpravo
zunanje zadeve
Salzburg, Avstrija
prostora je CIPRA International opozorila tudi z delavnico.
in aktivno sodeluje pri obravnavi tematskih vprašanj ter obenem vzpostavi in razvija mrežo.
W W W. C I P R A . O R G / I N T E R N AT I O N A L / P U B L I K A C I J E ALPMONITOR.CIPRA.ORG
W W W. C I P R A . O R G / S L / A L P S K A - P O L I T I K A
Urad Kneževine
16 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 D E J A V N O S T I
»
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 17
T VEGANJA L AHKO POSTANEJO PRILOŽNOSTI
MOBILNO NA DELO, MOBILNO V GLAVI
PODNEB JE IN ENERGIJA
PROME T IN MOBILNOST
__Rahlo oblačno oktobrsko popoldne v švicarski regiji Surselva.
__»Ljudje hitro pozabimo na prometne zastoje, če ti trajajo
V hotelu v Valsu je živahno. Skupina ljudi v nemščini in retoro-
manj kot deset minut.« 140 parov oči je zrlo v predavatelja
manščini živahno razpravlja in si izmenjuje izkušnje o priložno-
Gerharda Fehra, strokovnjaka za vedenjsko ekonomijo, ko je
stih, tveganjih in prihodnosti doline glede na posledice, ki jih
sredi novembra v avstrijskem Hardu na mednarodni konferenci
prinašajo podnebne spremembe.
o mobilnosti dnevnih migrantov poslušalcem pojasnjeval, zakaj
Delavnica z naslovom Prilagajanje podnebnim spremem-
izbira prometnega sredstva pogosto ni racionalna odločitev.
»
bam v regiji Surselva v okviru projekta Klima-Toolbox, namenje-
Navzočim strokovnjakom za področje gospodarstva, politike
Izkušnje, ki jih imajo
na regionalnim nosilcem odločitev in akterjem s področja kme-
in uprave ter predstavnikom avstrijskih, nemških, lihtenštajn-
Mislim, da so ravno
v regiji Surselva z zbirko
tijstva, turizma in vodnega gospodarstva, je bila priložnost za
skih in švicarskih nevladnih organizacij je konferenca dala nov
v prostorsko tako
orodij za obvladovanje
skupno oblikovanje strategije za domačo regijo. »Zbirko orodij«
zagon za uveljavljanje trajnostne mobilnosti.
omejeni in kulturno
podnebnih sprememb,
za regijo Surselva je tako zasnovala projektna skupina, ki so jo
Kakovostni ukrepi trajnostne mobilnosti dnevne migrante
so potrdile, da moramo
sestavljali predstavniki regije Surselva, švicarskega podjetja za
spodbujajo k preusmeritvi na uporabo avtomobilu alternativnih
kot je Dolina Alpskega
namesto zatiskanja
svetovanje in projektni razvoj seecon, švicarske nevladne orga-
prevoznih možnosti, saj te ne predvidevajo zahtevnih procesov
Rena, čezmejni
oči pred podnebnimi
nizacije Mountain Wilderness in CIPRE International.
odločanja. Kako to uresničiti, je na primeru mobilnostne strategije
projekti nujno potrebni.
tesno povezani regiji,
spremembami skupaj
Podnebne spremembe so eden največjih izzivov 21. sto-
svoje države pojasnil Frank Burmeister iz nizozemskega prome-
Na srečanjih s
iskati nove rešitve. Če
letja. Globalno segrevanje bo za alpski življenjski prostor imelo
tnega ministrstva. Strategija si prizadeva preusmeriti dnevne mi-
projektnimi partnerji
bodo pri tem sodelovali
daljnosežne gospodarske, ekološke in socialne posledice. Za-
grante na uporabo kolesa, souporabo avtomobila in železnico.
iz sosednjih regij,
vse zainteresirane
radi svoje zapletenosti ostaja ta tema abstraktna in jo je težko
Strokovna konferenca pa je bila tudi pomemben mejnik
strani v regiji, bomo
skomunicirati. Pogosto primanjkuje ustreznega znanja in nači-
v interdisciplinarnem projektu Pemo, ki ga CIPRA izvaja po na-
CIPRE, sem se seznanil
tudi našli nove načine
nov, s pomočjo katerih bi se bilo mogoče soočiti s sprememba-
ročilu Kneževine Lihtenštajn in švicarskega kantona St. Gallen,
s številnimi novimi
za reševanje problemov
mi, ki so posledica globalnega segrevanja. Kateri viri so v regiji
skupaj z Inštitutom za energijo Vorarlberg in Deželnim okrožjem
idejami, ki so lahko
in izkoristili dane
na voljo, katere storitve se opravljajo? Kje pričakovati spremem-
Lindau. Ključno vlogo pri tem imajo veliki delodajalci: 19 go-
spodbuda za naše
priložnosti.«
be, ki jih povzroča globalno segrevanje? Pri iskanju odgovorov
spodarskih družb in institucij namreč v okviru projekta Pemo v
delovanje na
na vsa ta vprašanja je v pomoč projekt Klima-Toolbox, katerega
praksi preizkuša različne analitske metode in ukrepe, s katerimi
Vorarlberškem.«
cilj je celostno razumevanje podnebnih sprememb. Kot že na
želijo pri zaposlenih, ki so dnevni migranti, spremeniti mobilno-
Urs Giezendanner,
delavnici v Surselvi lahko z njegovo pomočjo vpletene strani tudi
stno vedenje. Projekt Pemo je zasnovan na projektu Alpstar,
vodja regionalnega
same oblikujejo ustrezne strategije za domačo regijo, obenem
ki se je izvajal v okviru programa Območje Alp in v katerem so
Martin Reis,
razvojaSurselva /CH
pa tako nastajajo dolgoročno obstojne rešitve, ki se oblikujejo in
bile v pilotni regiji Dolina Alpskega Rena na področju mobilnosti
partner projekta Pemo,
uresničujejo v medsebojnem sodelovanju.
izdelane metode za zmanjšanje izpustov CO2.
Inštitut za energijo
kot so predstavniki
Vorarlberg/A W W W. C I P R A . O R G / S L / P O D N E B J E - E N E R G I J A
W W W. C I P R A . O R G / P R O M E T
18 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 D E J A V N O S T I
PROJEK TI IN AKTIVNOSTI 2016
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 19
We are Alps – potovanje v
V okviru programa dynAlp-nature Omrežja občin
Študija izvedljivosti WorthWild
organizaciji Alpske konvencije
Povezanost v Alpah podpira CIPRA štiri kooperacijske
raziskuje problematiko ravnanja s težje
z novinarji: organizacija
projekte s področja varstva alpske biotske raznovrstnosti.
dostopnimi naravnimi habitati v Alpah.
lihtenštajnske etape s poudarkom na dnevni mobilnosti. Ekosistemi zagotavljajo za naravo in človeka dragocene storitve, AlpES pa skrbi za to, da so te storitve priznane in zavarovane.
Projekti GaYA, PlurAlps
Pemo spodbuja
Youth Alpine Express –
in AlpinnoCT so bili odobreni
trajnostno dnevno
24 mladih se je udeležilo
v okviru Interregovega
mobilnost na območju
potovanja po alpski regiji in o
programa za območje Alp.
Bodenskega jezera.
tem poročalo predstavnikom politike in civilne družbe.
Projekt Zeleni pas Doline Alpskega Rena:
Mladinski svet CIPRE pomaga Društvo Alpsko mesto leta – vodenje sekretariata
sodelovanju v procesu sprejemanja
od leta 2003 dalje. Niz delavnic Tour des Villes
odločitev in uveljavljanju pravice
na temo trajnostnega razvoja mest in naselij.
generacijam in prihajajo iz različnih alpskih držav, kar omogoča skupni razvoj procesnega in strokovnega
spodbuja prebivalce Alp, da
in rabo alpskih rek.
v praksi preizkusijo podnebju prijazen življenjski slog.
Binnenkanalom (Lihtenštajn).
Strategija EU za alpsko
Mednarodna arhitekturna
makroregijo – sodelovanje
nagrada Constructive
Omrežje občin Povezanost
v tematskih delovnih skupinah
Alps za najboljše primere
biti slišan in upoštevan.
ki pripadajo različnim
Podnebna igra 100max
ravnovesja med varstvom
priključitev Tentschagrabna z
mladim v Alpah pri aktivnem
I-LivAlps povezuje ljudi,
Projekt Spare – iskanje
Mladi, mladinski delavci in
Usklajevanje dejavnosti v
v Alpah – administrativne
za promet, naravo in kulturo
trajnostne prenove in
politiki iz sedmih alpskih občin
povezavi z mednarodno
naloge in upravljanje projekta v
ter ekološko povezljivost.
gradnje na območju Alp.
so si v projektu youTurn
pohodniško potjo Via Alpina
okviru programa dynAlp-nature.
izmenjali svoje izkušnje in
kot izvedbeni projekt Alpske
delili primere dobrih praks.
konvencije
Odprto pismo na temo trajnostnega prostorskega načrtovanja v Alpah.
znanja o izbrani temi.
Delovanje na področju odnosov
alpMonitor – raziskovanje in odnosi z
Alpska konvencija – udeležba na Alpski konferenci, v Stalnem odboru
javnostmi na petih področjih delovanja.
in delovnih skupinah za promet, ekološko mrežo, velike zveri in prostoživeče parkljarje in družbo, makroregijo, vodno gospodarstvo, hribovsko
z mediji o različnih področjih,
kmetijstvo, prostorsko načrtovanje, energijsko učinkovito gradnjo.
kot sta turizem ali varstvo narave. Alpske mreže Biotska raznovrstnost & pokrajina
italijanska, nemška in slovenska različica (8 številk); angleška
Mladi v Alpah
različica (4 številke), okoli
Komunikacija & povezovanje
20.000 naročnikov.
Promet & mobilnost
Toolbox – instrumenti, name-
cijska platforma o vprašanjih trajnostnega razvoja v Alpah; francoska, italijanska, nemška in slovenska ter angleška različica, skoraj 500.000
Literarni večer in likovni natečaj Družbeni mediji – večjezični
v Lihtenštajnu ob mednarodnem
profili na Facebooku in Twitterju.
dnevu gora, 11. decembru
njeni trajnostnemu prilagajanju podnebnim spremembam.
climalp je informacijska
ogledov strani, okoli
kampanja o spodbujanju
100.000 obiskovalcev.
Alpska politika Podnebje & energija
podnebnih sprememb CCA-
www.cipra.org – informaE-glasilo alpMedia, francoska,
Zbirka orodij za obvladovanje
energijsko učinkovite Revija Alpe na odru. Prostor ni neskončen. Kakovost
Alpski teden 2016 – različne delavnice,
življenja v Alpah temelji na prostorskem načrtovanju
deloma s sodelovanjem partnerjev.
(de, fr, it, sl), skupna naklada: 14.000 izvodov.
gradnje in prenove.
»
20 | L O R E M L O R E M
ODVISNI SMO DRUG OD DRUGEGA
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 21
S SKUPNIMI MOČMI PROTI TRANZITNEMU PROMETU zavzela proti gradnji novih čezalpskih tranzi-
dozemsko morje, na severu pa jo v širokem
tnih poti – njen poziv je bil uslišan in Evropski
loku obdajajo Alpe. Prepeljani tovor po morju
parlament je z veliko večino zavrnil sporne
S pomočjo sončne svetlobe
se iz Italije dostavlja v vse evropske države,
dele poročila.
izločajo zeleni listi kisik, ki ga ljudje
evropske proizvode pa spet prek italijanskih
CIPRA Italija je s pomočjo prometnih
in živali potrebujejo za dihanje.
pristanišč v svet prevažajo ladje. Okoli 90 od-
strokovnjakov objavila tudi poročilo o aktualnih
stotkov celotnega transporta, vključno s po-
razmerah v tranzitnem prometu na alpskih pre-
tniškim prometom, se odvija po cestah, kar
lazih. Iz poročila je med drugim razvidno, da
pomeni, da so čezalpske prometne povezave
italijanska vlada številnih gospodarskih, davč-
za Italijo ključnega pomena.
nih in organizacijskih ukrepov, ki naj bi spodbu-
Foto g raf i j a: C u r ra n Ke l l e h e r, f l i c k r
CIPRA Italija Večji del Italije obkroža Sre-
Čeprav so cestne povezave že zdaj
dili preusmeritev prometa s ceste na železnico,
dobro razvite, pa se vedno znova pojavlja-
še ni uresničila. Veliko dela na tem področju
jo ideje o novih projektih za gradnjo alpskih
čaka tudi druge alpske države, saj brez spreje-
cest višjega razreda. Odbor Evropskega
tja spremljevalnih ukrepov ne bo mogoče ure-
parlamenta za promet je na plenarnem za-
sničiti ciljev varstva podnebja.
sedanju leta 2016 v glasovanje predložil sprejetje poročila, ki je med drugim predvidelo podaljšanje avtoceste Alemagna, nove čezalpske tranzitne poti med Münchnom v Nemčiji in Benetkami v Italiji. CIPRA Italija in CIPRA International je skupaj z drugimi nacionalnimi predstavništvi posredovala pri odboru Evropskega parlamenta za promet in se
W W W. C I P R A . O R G / I TA L I J A
22 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 23
PRIREDITEV PODPRL A SONARAVNO UPRAVLJANJE ALPSKEGA RENA
HOJA , SMEH IN MEDSEBOJNO UČENJE CIPRA Slovenija Kot odgovor na dejstvo,
Namen projekta je predstaviti širši jav-
CIPRA Lihtenštajn Izvajanje načrtov za
da starši svoje otroke v šolo vedno pogosteje
nosti obstoječe primere dobre prakse na
ukrotitev največje reke hudourniškega značaja
vozijo, so se v CIPRI Slovenija skupaj z In-
področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji in
na območju Evrope se je začelo že pred pri-
štitutom za politike prostora (IPOP) in Focu-
tujini, kar naj bi spodbudilo prenos znanja in
bližno dvema stoletjema. Danes je Alpski Ren
som, društvom za sonaravni razvoj, odločili
nove rešitve. Poleg različnih delavnic so pro-
kanalizirani vodotok. Vzporedno ob njegovi
za širjenje ideje o Pešbusu in Bicvlaku. Le-ta
jektni partnerji organizirali strokovno ekskurzi-
strugi so se ohranili posamezni odseki z ostan-
spodbujata prihod v šolo na trajnosten način,
jo v Bolzano/I in izdali zbornik dobrih praks na
ki poplavnih gozdov in večinoma intenzivno
gibanje otrok in druženje z vrstniki.
področju mobilnosti.
izkoriščena kulturna pokrajina. Utesnjena reka
pijači so obiskovalci lahko izkoristili priložnost za
Z združenimi močmi – veslanje po Alpskem Renu.
Pešbus/Bicivlak je skupina otrok, ki jih
Strokovne ekskurzije v Bolzano so se
svojih nalog kot življenjska žila za človeka in na-
pogovor, v šotoru pa možnost eksperimentira-
odrasla oseba spremlja na poti v šolo: peš ali
udeležili ravnatelji in učitelji ter zaposleni na
ravo ne more več izpolnjevati, zato so CIPRA
nja na interaktivni razstavi Življenje ob Renu.
s kolesom v organiziranih skupinah po pred-
občinah. V mestu so si ogledali infrastruktur-
Lihtenštajn, WWF Graubünden in St. Gallen,
Številni obiskovalci so na Prazniku Rena
videnih poteh in stalnem urniku. Spremlje-
ne rešitve, se peljali z vlakom po dolini Vin-
Pro Natura Vzhodna Švica, Zveza za varstvo
(Rhy-Fäscht) lahko povsem od blizu izkusili ši-
valci ob vnaprej določenem času prevzamejo
schgau in si ogledali izvajanje ukrepov traj-
narave Vorarlberg, civilna iniciativa Werkstatt
rok obrečni prostor in sonaravna obrežja, ki jih
otroke na dogovorjenih postajališčih, jih po-
nostne mobilnosti na tamkajšnji osnovni šoli.
Faire Zukunft in švicarska organizacija za var-
je pri Alpskem Renu mogoče najti le še na ob-
spremijo do šole in nazaj. V okviru projekta
CIPRA Slovenija bo svoja prizadevanja za
stvo voda Aqua Viva organizirale Praznik Rena
močju Mastrilskih poplavnih ravnic. Prav o širitvi
Trajnostna mobilnost v praksi so na to temo
okolju prijaznejšo mobilnost nadaljevala tudi v
in tako opozorile, da je sonaravno upravljanje
rečnega korita potekajo burne razprave, saj naj
potekale tudi delavnice, ki so različnim inte-
letu 2017, in sicer s sodelovanjem v projektu
Alpskega Rena edina prava pot razvoja.
bi ta v tej prekomerno izkoriščani dolini pozitiv-
resnim skupinam (npr. zaposlenim na obči-
Trajnostna mobilnost v šoli.
nah, ravnateljem in učiteljem, članom lokalne novim konceptom in ga tudi sami preizkusijo v praksi. Odzivi udeležencev so bili odlični, ukrep pa bodo izvajali spomladi na nekaterih šolah, ki so se udeležile seminarjev.
W W W. C I P R A . O R G / S L O V E N I J A
Foto g raf i j a: I M AG Ed i f fe re nt
skupnosti) omogočile, da se bolje seznanijo z
Na odseku Alpskega Rena, kjer se ta v
no vplivala tako na biotsko raznovrstnost, ka-
dolgem loku vije okoli hriba Ellhorn, so organiza-
kor tudi na rekreacijsko dejavnost. Tudi države,
torji na peščeno prodnatih sipinah med krajema
katerih območje leži ob reki, so že pred časom
Balzers v Lihtenštajnu in Fläsch v švicarskem
pripravile ustrezne načrte, katerih namen je po-
Graubündnu pripravili prireditev z bogatim pro-
večati vrednost tega prostora, zgoraj navedene
gramom, ki je med drugim vključeval vožnjo s
organizacije pa bodo prireditev pripravile tudi
kanujem na stranskih vodotokih, opazovanje
prihodnje leto in se tako zavzele za nadaljnje
vodnih žuželk, božanje bobrovega kožuha,
učinkovito izvajanje ustreznih ukrepov.
gradnjo peščenih gradov in drugih umetnin iz kamnov in številne druge dejavnosti. Ob jedi in
W W W. C I P R A . O R G / L I H T E N S TA J N
24 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
MISLI GLOBALNO, DELUJ LOK ALNO
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 25
IDENTITETA POTREBUJE KULTURO
CIPRA Francija Strategija EU za alpsko re-
v brošuri. Ena od njih je ideja o razvoju in-
CIPRA Švica Aktualna, v gospodarsko rast
Udeleženci so se strinjali, da kulture ne
gijo (Eusalp) išče odgovore na izzive, kot so
terdisciplinarnih programov usposabljanja, v
osredotočena regionalna politika je v Švici
smemo razumeti le v smislu ekonomskega
demografske spremembe, gospodarska glo-
katere bodo vključene naravoslovne in hu-
usmerjena predvsem v gospodarski razvoj,
prispevka k regionalnemu razvoju. Trdna in
balizacija, podnebne spremembe ali energet-
manistične vede. Tako bo mogoče z različnih
prednost pa daje centrom in razvojnim osem.
živa samopodoba obrobnih regij je podlaga
ski preobrat. Eusalp je pozval CIPRO Francija
vidikov obravnavati in uspešneje uresničevati
Potencial, ki ga gorske regije prinašajo s svojo
za sprejetje razlik in njihovo konstruktivno
in predstavništvo Omrežja občin Povezanost
teme, kot je izvedba energetskega preobrata
kulturno raznolikostjo, ostaja skorajda nepre-
uporabo. Udeleženci so tudi sprejeli skupno
v Alpah v Franciji, da v zvezi s tem predla-
na območju Alp.
poznan. CIPRA Švica je tako v sodelovanju
resolucijo o vrednotenju kulture na območju
gata izvedbene projekte. Junija 2016 se je
CIPRA Francija se je udeležila tudi
z organizacijo Mountain Wilderness Švica
Alp, s katero med drugim zahtevajo, da se
tako v francoskem kraju Bourg d’Oisans v
seje francoske delovne skupine za Strategijo
in dnevnim centrom Salecina povabila pred-
mora kulturno ustvarjanje na območju Alp
departmaju Isère srečalo 40 akterjev iz po-
EU za alpsko regijo, ki jo je sklical Komisari-
stavnike znanstveno-raziskovalne dejavnosti,
uvrstiti na vidnejše mesto v politiki in regio-
litike, gospodarstva in znanstveno-razisko-
at za enakopravnost regij in na kateri so bile
kulture, regionalnega razvoja in politike, naj ta
nalnem razvoju, regionalne kulturne pobude
valne dejavnosti in oblikovalo dvanajst novih
predstavljene projektne ideje. Kljub temu se
potencial opredelijo in raziščejo. Okoli 40 stro-
pa bi lahko spodbudile izboljšanje kakovosti
projektnih idej, ki so zdaj predstavljene tudi
politični predstavniki treh Eusalpovih regij
kovnjakov je junija 2016 na konferenci Gorska
življenja ter okrepile lastno identiteto in ji za-
Franche-Compté, Auvergne Rona-Alpe in
območja, v katero smer? Prihodnost alpskih
gotovile ugled.
Provansa-Alpe-Azurna obala, ki bi lahko tovr-
dolin in pomen kulture razpravljalo o pomenu
CIPRA Švica bo svoja partnerstva in
stne ideje izkoristili v svoj prid, seje niso ude-
regionalne identitete in o prispevku kulturnih
stike na kulturnem področju širila tudi v priho-
ležili. Kako na lokalni in regionalni ravni okre-
pobud za trajnostni regionalni razvoj.
dnje, vprašanja alpske politike pa namerava
oblikovanje idej za nove projekte.
piti zavest o pomembnosti aktivne udeležbe v
obravnavati v kontekstu lokalnih ali regionalnih
evropskih političnih procesih? CIPRA Francija
razmer.
razmišlja in deluje naprej – z globalne perspektive in z lokalno odgovornostjo. W W W. C I P R A . O R G / F R A N C I J A
Foto g raf i j a: CIPR A Fra n c i j a
Z dejavno podporo –
W W W. C I P R A . O R G / S V I C A
26 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 27
Z enotnim glasom: predstavniki CIPRE na novinarski konferenci.
športna središča, ki si prav tako želijo širitve,
Alpski načrt, s tem pa je ogrozila preizkušen
alpskega prostora in jih ne bo ogrožala, lahko
saj bi se tako lažje spopadala z mednarodno
instrument načrtovanja, ki je ostal nespreme-
pa bi bila trajnostna rešitev za ljudi in nara-
konkurenco.
njen kar 44 let. Na tej točki je Alpska konven-
vo, je izrazil tudi Peter Hasslacher, predsednik
Boj posameznih organizacij proti pravi
cija tista mednarodna pogodba, ki zagotavlja
CIPRE Avstrija, ki namerava sodelovanje s
fronti načrtov širitve smučišč, ki so si v vseh
okvir za uresničevanje rešitev na celotnem
predstavništvoma CIPRE v Nemčiji in na Juž-
alpskih državah enaki v argumentaciji, pristopu
območju Alp. Potrebujemo namreč arhitektu-
nem Tirolskem še poglobiti in si še naprej od-
in zahtevah, postaja vedno težji, zato so nuj-
ro urejanja prostora, ki se bo zgledovala po
ločno prizadevati za celovito varstvo in trajno-
no potrebne povezave in mreže, kot je CIPRA.
primerih dobre prakse, kot je Bavarski alpski
stni razvoj Alp.
Tri predstavništva CIPRE iz Avstrije, Južne
načrt, in bo veljala na celotnem območju Alp.
Tirolske in Nemčije so se tako povezala na
Prvi korak v to smer bi bilo imenovanje delov-
W W W. C I P R A . O R G / AV S T R I J A
čezmejni severno-južni osi. Po eni strani želijo
ne skupine za načrtovanje odprtega prostora
W W W. C I P R A . O R G / N E M C I J A
javnost in politiko opozoriti na nenadzorovano
in urejanje prostora na območju Alp v okviru
W W W. C I P R A . O R G / J U Z N A - T I R O L S K A
CIPRA Avstrija, CIPRA Nemčija, CIPRA
izkoriščanje alpskega prostora, po drugi pa
Alpske konvencije. S predlogi ukrepov, ki bi
Južna Tirolska Danes se žičniška podjetja
poudariti, da je treba vprašanja širjenja smu-
morali veljati za celotno območje Alp, bi bilo
hvalijo s presežniki. S povezavo smučišč v
čišč in prostorskega načrtovanja urejati na
mogoče prekiniti naraščajočo spiralo rasti na
dolinah Pitztal in Ötztal v Avstriji bo nastalo
podlagi mednarodnih predpisov.
področju turizma.
NUJNOST VSEALPSKEGA POVEZOVANJA
Skupno
svetu«. Lech in St. Anton vabita goste k obi-
ska glede širitev smučišč ni bilo. Pri načrto-
CIPRE Južna Tirolska in CIPRE Nemčija, ki se
sku »največjega avstrijskega smučarskega
vanju namembnosti uporabe zemljišč, deni-
odraža v tiskovnih konferencah v Münchnu
središča«. Lenzerheide je zaradi povezave
mo, Bavarski alpski načrt, ki velja za vzoren
in Innsbrucku, v zahtevi po vsealpski razpra-
z Aroso postal »največje povezano smučar-
instrument ureditve prostorskega načrtovanja
vi o spirali rasti na področju gradnje žičnic in
sko območje«, v švicarskem kantonu Grau-
v Alpah, 43 odstotkov celotnega območja
v pozivu k resnemu spoštovanju izvedbenih
bünden in samo na Bavarskem, avstrijskem
opredeljuje kot »območja tihih rekreacijskih
protokolov Alpske konvencije, so bili deležni
Tirolskem in Južnem Tirolskem v Italiji čaka
dejavnosti«, na katerih je prepovedana gra-
na izvedbo kar 31 projektov gradnje žičniške
dnja smučišč ali žičniške infrastrukture. Tako
infrastrukture. Za celotno območje Alp je zna-
ureditev pa je v primeru Riedberger Horna v
čilna neusmiljena izključevalna konkurenca, ki
Allgäuu politika postavila pod velik vprašaj –
vodi v investicijsko spiralo. Kadar določeno
zaradi vzpostavitve povezave med tamkajšnji-
smučarsko območje poveča obseg svoje po-
ma smučiščema želi to območje v celoti iz-
vršine, s tem izvaja pritisk na druga zimsko-
vzeti iz zavarovane cone C, kot jo zdaj določa
Foto g raf i j a: O Ö. To u r i s m u s Er b e r
V Nemčiji v preteklih letih takega priti-
Foto g raf i j a: J o s ef Es s l
»največje ledeniško smučarsko središče na
delovanje
CIPRE
Avstrija,
stalne pozornosti medijev na celotnem območju Alp. Vsa tri predstavništva CIPRE se vidijo tudi v vlogi glasnika civilne družbe, ki opozarja na probleme in izzive ter nakazuje možne rešitve. Zahtevo po usmeritvi v sonaravni turizem z oblikovanjem ponudbe, ki bo temeljila na kvaliteti naravnih in kulturnih danostih
Ne ozirajoč se na izgubo naravnega okolja: predvidena gradnja vzpenjače na območju sredi naravnega rezervata Warscheneck/A.
»
28 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
GR AFITI V IMENU VARSTVA OKOLJA CIPRA Južna Tirolska Urban Green – Kako
način, s katerim bi mlado urbano ciljno sku-
mlada generacija vidi svoje mesto prihodno-
pino navdušili nad okoljevarstvenimi temami
sti? Tega vprašanja so se zelo ustvarjalno
in jo vključili v izvajanje ustreznih ukrepov na
lotili mladi udeleženci natečaja za ustvarjalce
teh področjih. V ta namen so organizatorji
grafitov Graffiti-Contest 2016. CIPRA Južna
dogodka na osrednjih lokacijah v Bolzanu
Tirolska je v vlogi krovnega združenja naravo-
postavili velike panoje, in s tem omogočili,
in okoljevarstvenih organizacij ter v sodelo-
da so mimoidoči delo grafitarjev opazovali iz
vanju z Okoljsko skupino Bolzano in kultur-
neposredne bližine. Riccardo Rizzo in Tobi-
nim društvom Murarte natečaj za ustvarjalce
as Planer iz društva Murarte sta prepričana,
grafitov prvič razpisala leta 2014. Danes je
da se mladi zanimajo za aktualne teme, kot
to uveljavljena prireditev, katere pokrovitelj-
je varstvo narave, okolja ali naravnih virov.
stvo je prevzela Mestna občina Bolzano.
Grafiti niso le na steno napršene barve, tem-
Izhodišče za razpis natečaja je bilo poiskati
več so to pogledi, mnenja in sporočila njihovih avtorjev. Urban Green pomeni pametne
Z nalezljivo ustvarjalnostjo: razstava grafitov v Bolzanu.
koncepte ničelne stopnje odpadkov, varstvo naravnih virov, skratka mesto, v katerem je življenje kakovostno in prijetno. Kakšen bi lahko bil Urban Green v prihodnje, so mladi grafitarji pokazali na različnih poslikavah. Da dogodek v celoti organizira čim bolj prijazno naravnim virom, je bilo za CIPRO Južna Tirolska seveda samoumevno – tako so udeleženci uporabljali okolju prijazne barve na vodni osnovi in panoje, ki jih je mogoče večkrat uporabiti. W W W. C I P R A . O R G / J U Z N A - T I R O L S K A
Foto g raf i j e: CIPR A J u ž n a T i ro l s k a, C r i sti a n N ew m a n
mobilnostne rešitve, živopisane ovoje stavb,
SVOJ PRISPEVEK L AHKO DAMO VSI Čebele nabirajo nektar, ki nastaja v cvetju. Ko čebela obišče cvet, se pelod oz. cvetni prah oprime dlačic na njenem telesu. Čebela gre nato na drugi cvet in ga s pelodom opraši.
NACIONALNI ODBORI IN PREDSTAVNIŠT VA CIPRE
30 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 P R E D S T A V N I K I I N S O D E L A V C I C I P R E
Christine Eben, Peter Eberle, Stefan Köhler, Florian Lintzmeyer, Erwin Rothgang (predsednik) Sekretariat Irene Brendt, Stefan Witty (direktor), Uwe Roth C I P R A JUŽNA
T I R O L S K A Upravni odbor Klauspeter Dissinger (predsednik), Johanna
CIPR A INTERNATIONAL
Ebner (podpredsednica), Judith Egger (do konca januarja), Klara Kofler, Elisabeth
INTERNATIONAL
(do oktobra), Hugo Quaderer, Eva Šabec, Marko Slapnik Sekretariat Christina Bachner, Caroline Begle, Corinne Buff, Katarina Cesnik, Cristina Dalla Torre, Jakob Dietachmair, Martha Dunbar, Julitta Eller (do marca), Maya Mathias, Magdalena Holzer, Michaela Hogenboom, Bettina Hug (do maja), Anna Mehrmann, Wolfgang Pfefferkorn, Andreas Pichler (direktor), Nicoletta Piersantelli (do januarja), Claire Simon (do septembra), Aurelia Ullrich-Schneider (do aprila), Barbara Wülser C I P R A I T A L I J A Upravni odbor Vanda Bonardo, Gianni Cametti, Luigi Casanova, Fe d e r ic a C o r rado ( pre dse d n ic a), Cr istin a D a ll a To r re, O sc a r D e l B a r ba, Ca r lo G u b et ti, M a rc o L a V i o l a Sekretariat Francesco Pastorelli (direktor) C I P R A L I H T E N Š T A J N Sekretariat Monika AVSTRIJA
Sekretariat Josef
Essl (direktor) CIPRA Avstrija Sekretariat Christian Baumgartner, Liliana Dagostin, Peter Haßlacher (predsednik), Michael Proschek-Hauptmann, Christine Pühringer, Gottfried Schindlbauer, Walter Tschon F R A N C I J A Upravni odbor Alain Boulogne (predsednik), Michel Chamel, Hélène Denis, Adrien
Devos, Patrick Le Vaguerèse Sekretariat ŠVICA
Marc-Jérôme Hassid (direktor), Julika Jarosch, Delphine
Upravni odbor Remco Giovanoli, Eva Inderwildi, Patrick Jäger (do aprila),
Sebastian Moos (od aprila), Patrik Schönenberger (predsednik od aprila), Reto Solèr (predsednik do aprila), Benno Steiner (od aprila) Sekretariat Hans Weber C I P R A S L O V E N I J A Upravni odbor Vida Černe, Gašper Kleč, Patricija Muršič, Matej Ogrin (predsednik), Dušan Prašnikar, Jernej Stritih Sekretariat Spela Berlot, Kristina Glojek, Anamarija Jere C I P R A
NEMČIJA
Upravni odbor Ethelbert Babl, Peter Dill, Axel Doering,
Foto g raf i j a: D a r ko To d o rov i c
Gstöhl (direktorica), Cornelia Mayer, Claudia Ospelt-Bosshard C I P R A
Segalen C I P R A
Sekretariat Marion Auer, Griseldis Dietl, Andreas Riedl (direktor) M L A D I N S K I SVET
C I P R A Laurent Buscat, Sara Cattani, Cristina Dalla Torre, Virgil Decourteille,
Martina Eberle, Luzia Felder, Kristina Glojek, Katja Košir, Andrea Müller, Eva Šabec, Ana Seifert, Luca Tschiderer, Max Veulliet, Caroline Vuillet, Elisa Zadra N E D E R L A N D S E M I L I E U G R O U P A L P E N Joop Spijker
WWW.CIPRA.ORG/SL/CIPRA/O-NAS
Upravni odbor Serena Arduino (od oktobra), Christian Baumgartner
(začasni predsednik), Katharina Conradin (predsednica na porodniškem dopustu), Damiano Di Simine
CIPRA
Pichler, Stephan Platzgummer (do konca januarja), Martin Schöpf, Wilhelm Seppi
MLADINSKI SVET CIPRA
CIPRA
Ladinser (do konca januarja), Wolfgang Niederhofer, Hanspeter Niederkofler, Anna
32 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 F I N A N Č N O P O R O Č I L O I N Z A H V A L A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 33
POSLOVNI IZID Z DOBIČKOM NA PRAVI POTI
CIPR A INTERNATIONAL SE Z A FINANČNO PODPORO IN NAROČILA ZAHVALJUJE
__ Leto 2016 sta s finančnega vidika zazna
v primerjavi s predhodnim letom ni spremeni
LIHTENŠTAJNU VADUZ /LI • UR ADU Z A OKOL JE LIHTENŠTAJN VADUZ /LI • ŠVICARSKEMU
movala dva pomembnejša razvojna trenda:
lo in znaša 35. Zavezali smo se, da bomo ta
Z VEZNEMU UR ADU Z A PROSTORSKI R A Z VOJ BERN/CH • ŠVICARSKEMU Z VEZNEMU
ohranili smo visoko raven sredstev podpore
sredstva usmerili v uresničevanje učinkovitih
UR ADU Z A OKOL JE BERN/CH • Z VEZNEMU MINISTRST VU Z A OKOL JE , VARST VO
in naročil in veseli nas, da se že napovedujejo
pobud in projektov, ki bodo Alpam zagotovili
NARAVE IN VARNOST REAKTORJEV BERLIN/D • ZVEZNEMU URADU ZA VARSTVO NARAVE
večletni in večji projekti. Po drugi strani smo
visoko stopnjo koristi. Finančni prispevek Kne
BERLIN/D • SKL ADU BRISTOL STIF TUNG ZÜRICH/CH • R A ZLIČNIM FUNDACIJAM •
področje našega delovanja uspeli razširiti z
ževine Lihtenštajn predstavlja približno tretjino
OMREŽ JU OBČIN POVEZ ANOST V ALPAH ÜBERSEE /D • DRUŠT VU ALPSKO MESTO LETA
ustanovitvijo družbe CIPRA International Lab
prihodkov in nam omogoča, da se lahko na
BAD REICHENHALL /D • SKL ADU STIF TUNG FÜRST. KOMMERZIENR AT GUIDO FEGER
GmbH s sedežem v avstrijskem Dornbirnu, ki
celotnem alpskem območju aktivno zavzema
VADUZ /LI • NEMŠKEMU Z VEZNEMU SKL ADU Z A OKOL JE OSNABRÜCK /D • SKL A-
se lahko kot operativni del CIPRE International
mo za uresničevanje trajnostnega razvoja.
DU A AGE V. JENSEN CHARIT Y FOUNDATION VADUZ /LI • PROGR AMU EU ER ASMUS+
na področju upravljanja projektov vključuje v
Polovico sredstev smo namenili dejavno
• SKL ADU RICHI STIF TUNG VADUZ /LI • NACIONALNIM SEKRETARIATOM VIE ALPINE:
izvajanje obsežnejših programov sodelovanja.
stim na področju političnega delovanja, komu
ŠVICARSK A Z VE Z A Z A POHODNIŠT VO, MONAŠKI PL ANINSKI KLUB, SLOVENSK A TURISTIČNA
Pozitivni poslovni izid minulega leta kaže,
nikacije, delu z organi, navezovanju stikov in
ORGANIZ ACIJA, HIKING & BIKING SLOVENIA, VELIK A ALPSK A TR ANSVER Z AL A, UR AD Z A
da smo izzive ocenili pravilno in jih uspešno ob
administrativnim poslom; sem spada tudi delo
OKOLJE LIHTENŠTAJN • SKL ADU PAUL SCHILLER STIF TUNG L ACHEN/CH • SKL ADU
vladali. To je bilo mogoče uresničiti le z različni
vanje v okviru Alpske konvencije in Eusalp, delo
INTERNATIONAL CHARITABLE FOUNDATION VADUZ /LI • ALPSKI INICIATIVI ALTDORF/CH
mi oblikami in sredstvi podpore. Na tem mestu
z mediji in sen zibilizacijski projekt alpMonitor.
• SKL ADU LLB ZUKUNF TS STIF TUNG VADUZ /LI • OBČINI PL ANKEN PL ANKEN/LI • UR AD
se zato zahvaljujemo vsem posameznikom in
Z drugo polovico sredstev smo financirali pro
Z A PROSTORSKI R A Z VOJ IN GEOINFORMACIJE V K ANTONU ST.G ALLEN ST. GALLEN/
organizacijam, ki so nam v letu 2016 z bese
jektno delo in storitve, s katerimi sprožamo in
CH • SCANDINAVIAN HE ARTL AND FALUN/SWE • CCA CLUB ARC ALPIN MÜNCHEN/D
do in dejanji izkazovali zvestobo. Z zaupanjem,
spodbujamo uresničevanje trajnostnih strategij
• MEDNARODNEMU ZNANST VENEMU ODBORU Z A R A ZISKOVANJE ALP BERN/CH •
ki so nam ga namenili, in podpiranjem našega
reševanja problemov.
Z VEZNEMU MINISTRST VU Z A GOSPODARST VO IN ENERGIJO BERLIN/D • INTERREG
delovanja so prispevali k temu, da smo poslov
Premoženje CIPRE International je ko
PROGR AMU OBMOČ JE ALP • SKL ADU Z A TR AJNOSTNOST RUGGELL /LI • FUNDACIJI
no leto lahko zaključili z dobičkom: prihodki so
nec leta 2016 znašalo 303.965 CHF. Podrob
FONDA ZIONA CARIPLO MAIL AND/I • LIHTENŠTAJNSKI NACIONALNI KNJIŽNICI VADUZ /
dosegli približno 1,491 mio. CHF, odhodki pa
nejši računovodski izkazi bodo po odobritvi
LI • MEDNARODNI FUNDACIJI INTERNATIONAL CHARITABLE FOUNDATION VADUZ /LI
so znašali 1,486 mio. CHF. Celotni poslovni izid
skupščine delegatov objavljeni jeseni 2017 na
• STALNEMU SEKRETARIATU ALPSKE KONVENCIJE INNSBRUCK /A • PODPORNIKOM
izkazuje dobiček v višini 5.300 CHF.
W W W . C I P R A . O R G .
VIA ALPINE TRIESENBERG/LI • LEG ATU MARIA KL AR A FEHR SCHELLENBERG/LI •
Število naročnikov in tistih, ki so naši
PODPORNIKOM TEMATSKE RE VIJE ALPE NA ODRU
organizaciji zagotavljali finančno podporo, se Od kod sredstva prihajajo?
Kam grejo sredstva? politika, komunikacija 453.039 CHF odbor, mreže, uprava 269.367 CHF projekti, storitve 738.545 CHF
storitve za tretje osebe 369.669 CHF prispevki države 500.000 CHF prihodki iz projektov, donacije 570.106 CHF članarine 38.165 CHF drugi prihodki 13.444 CHF
34 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 6 K A R T A A L P
KJE VSE CIPRA DELUJE?
N
M
E
4
J A Č I
BERLIN
1
CIPRA NEMČIJA
22
MÜNCHEN
A
ECHING A. AMMERSEE PARIS
4
A R I J T V S
2
3 6
CIPR A LIHTENŠTAJN CIPRA ŠVICA
2
HARD 24
ZÜRICH
LANGENBRUCK BL
BERN
A
19
J
Š
V
I
C
11
A
9
13
8
DUNAJ
SALZBURG
GRASSAU
MURNAU
4
3
AlpskiTeden 11 – 15. oktober
4
Alpska konvencija
5
Konferenca Bregaglia 16 – 19. juni
6
Nemško predsedstvo Alpske konvencije
GARMISCH-PARTENKIRCHEN
SONTHOFEN
18
7
WERFENWENG
RUGGELL
4
23 17
15
22
INNSBRUCK
8
Slovesnost 25 let Alpske konvencije, pridobitev predsedstva 4. november
MALBUN CIPRA AVSTRIJA
SURSELVA
9
Konferenca o turizmu 8. juni
10
Srečanje upravnega odbora CIPRE
I
21
Delavnica o energetskem protokolu 21. april
DORNBIRN SCHAAN
Konferenca o gradnji v Alpah 16 – 17. marec
CIPR A INTERNATIONAL L AB GMBH 7
Kick-off Meeting EUSALP 25. januar
4
C
CIPR A INTERNATIONAL
N
5
MALOJA
4
14
BRIXEN
10
L ESACH TA L
11
BOZEN
A
1
F R
18
BELLUNO
TOLMIN
CIPRA JUŽNA TIROLSKA 20
LECCO
23
16
IDRIJA
LJUBLJANA
V
18
E
OC I P R A
BASSANO DI GR APPA
N
CHAMBÉRY CIPR A ITALIJA
GRENOBLE TURIN CIPRA FRANCIJA
A
12
Alpsko mesto leta
13
dynalp nature
14
AlpES
15
Spare: Reke povezujejo ljudi
16
I T
17
youTurn: Svež veter za občine
18
Youth Alpine Express
19
A
L
Youth Parliament of the Alpine Convention
S
17
I
J
SLOVENIJA
L
ANNECY
12
BRDO
Urban Mountain Workshop 19. in 20. maj
Constructive Alps potujoča razstava
I
J
20
A
100max: Varstvo podnebja skozi igro v Alpah
21
Klima-Toolbox: Tveganja lahko postanejo priložnosti
22
alpski prostor prireditev 23
projekti in aktivnosti CIPRA predstavništvo
Pressekonferenz: Tiskovna konferenca: Nadgradnja v zimskem turizmu 22. marec, 23. september
23
iLivAlps & alpMonitor
24
Pemo: Mobilni na delo in v glavi
CIPRA International Im Bretscha 22 LI-9494 Schaan Tel. +423 237 53 53 Fax +423 237 53 54 international@cipra.org www.cipra.org