V GOSTEH IN DOMA
LETNO POROÄŒILO 2018 CIPRA INTERNATIONAL
02 | M R E Ž A C I P R E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 03
PREDSTAVNIŠTVA CIPRE IN NJIHOVI ČLANI
JUŽNA
TIROLSKA
Alpenverein Südtirol ō Arbeits-
gemeinschaft für Vogelkunde und Vogelschutz in Südtirol Bergwacht im Bay-
ō Baubiolo gie Südtirol ō Bund Alternativer Anbauer ō
erischen Roten Kreuz ō Bergwald-
Heimatpflege verband Südtirol ō LIA per Natura y Usan-
NEMČIJA
projekt e. V. ō Bund Naturschutz in
zes ō Natur treff Eisvogel ō Plattform Pro Pustertal ō Süd-
Bayern e. V. ō Deutscher Alpenverein
tiroler Gesellschaf t für Gesundheitsför de rung ō Südtiroler
e. V. ō Gesellschaft für ökologische
HochschülerInnenschaft ō Umweltgruppe Eis acktal ō Um-
Forschung e. V. ō Landesbund für Vo-
weltschutzgruppe Vinschgau ō Lokalne skupine: Andrian,
gelschutz in Bayern e. V. ō Mountain
Bozen, Eppan, Jenesien, Kaltern, Olang, Sa lurn, Terlan, Ulten,
I T A L I J A Associazione Ambiente e Lavoro ō
Wilderness Deutschland e. V. ō Natur-
Wipptal ō Cca. 1650 posameznih članov.
Associazione Dislivelli ō Club Alpino Italiano ō
Freunde Deutschlands e. V. ō Ökolo-
w w w.cipra.or g/juzna-tirolska
Dachverband für Natur- und Umweltschutz in Süd-
gischer Jagdverband e. V. ō Verband
tirol ō Federazione Italiana di Parchi e delle Riserve
Deutscher Berg- und Skiführer ō Ver-
PODPORNI ČLAN
Naturali (Federparchi) ō Federazione Italiana Pro
ein zum Schutz der Bergwelt e. V.
Okoljevarstvena skupina Nederlandse Milieugroup Alpen,
w w w.cipra.or g/nemcija
Nizozemska
Natura ō Gruppo Italiano Amici della Natura ō
w w w.c i p ra.o rg /n e m c i j a
w w w.c i p ra.o rg / j u z n a-ti ro l s k a
SCHAAN/LI, APRIL 2019
DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI,
Istituto Nazionale di Urbanistica ō Italia Nostra ō Lega Italiana Protezione Uccelli ō Legambiente ō Mountain Wilderness Italia ō Parco Alpi Marittime
FRANCIJA
ō Parco delle Orobie Valtellinesi ō Parco Nazionale
Française de Montagne et d’Escalade ō Fédération Française de la Randonnée — Comité régional Au-
La Fédération Française des Clubs Alpins et de Montagne ō La Fédération
__trajnostni turizem na območju Alp je tisti
turizma. Uživajte v razgledih na alpsko pokra-
dejavnik, ki pomembno pripomore h kako-
jino v družbi mladih, ki so zahvaljujoč Interrailovi alpski vozovnici odkrivali Alpe. Preberite si
vergne-Rhône-Alpes ō La Fédération Française Union Touristique des Amis de la Nature ō La Fédération
ti Bellunesi ō Parco Nazionale dello Stelvio ō Pro
Nationale pour le Développement des Spor ts et du Tourisme en Montagne ō W WF France : L’organisa-
preudarno zasnovan in se v praksi uspešno
prispevek o pogosto mukotrpnih političnih
Natura Torino ō Società di Scienze Naturali del
tion mondiale de protection de la nature ō Mountain Wilderness France ō La Fédération Rhône-Alpes de
uresničuje, lahko različna področja življenja
sporih, s katerimi se sooča CIPRA, ko zahteva
Trentino ō Ser vizio Glaciologico Lombardo ō Aree
Protection de la Nature ō France Nature Environnement Provence-Alpes Côte d’A zur ō Association
Protette dell’Ossola
učinkovito povezuje s številnimi potrebami
dolgoročne trajnostne projekte in nasprotuje
pour le Développement en Réseau des Territoires et des Ser vices ō Centre de la Nature Montagnarde ō
w w w.cipra.or g/italija
ASTERS : Conser vatoire des espaces naturels de Haute-Savoie ō Association des Amis du PNR
tako domačega prebivalstva kot obiskovalcev
kratkoročni miselnosti, usmerjeni v pridobiva-
alpskega območja. Za celovito turistično po-
nje dobička na podlagi razvojnih načrtov.
w w w.c i p ra.o rg / i ta l i j a
de Char teuse ō Parc Naturel Régional de la Char treuse ō Parc National des Ecrins ō Parc National de Mercantour ō Parc National de la Vanoise Arbeitsgemeinschaft
AVSTRIJA
w w w.c i p ra.o rg / f ra n c i j a
w w w.cipra.or g/francija
der Berg- und Naturwachten Österreichs ō Kuratorium Wald ō Naturfreunde Österreich ō Naturschutzbund Öster-
S L O V E N I J A 14 0 p o s a m e z n i h č l a n ov
ŠVICA
reich ō Österreichischer Alpenverein ō
w w w.cipra.or g /slovenija
V iva ō Grimselverein ō Mountain
w w w.c i p ra.o rg /s l ove n i j a
Alpen-Ini tiative
ō
Aqua
Wilderness Schweiz ō Naturfreunde
Österreichischer Forstverein ō Öster-
Schweiz ō Pro Natura ō Schweizer
reichischer Touristenklub ō Verband Botanisch-Zoologische Gesellschaft
Alpen-Club ō Schweizer Vogelschutz
Österreich» ō
Liechtenstein-Sarganserland-Werdenberg ō Fischereiverein
SVS / BirdLife Schweiz ō Schweize ri -
Devet zveznih dežel Avstrije: Tirolska,
Liechtenstein ō Liechtensteiner Alpenverein ō Forstverein Liech-
sche Greina-Stiftung ō Stiftung Land -
Salzburg, Koroška, Zgornja Avstrija,
tenstein ō Liechtensteiner Jägerschaft ō Liechtenstei nische
schaftschutz Schweiz ō WWF Schweiz
Štajerska, Spodnja Avstrija, Dunaj,
Gesellschaft für Umweltschutz ō Imkereiverein Liechtenstein ō
(pasivni član)
Gradiščanska
Liechtensteinischer Ornithologischer Landesverband ō Solar ge-
w w w.cipra.or g /svica
w w w.c i p r a .o r g /av s t r ij a
nossenschaft Liechtenstein ō VCL Verkehrs-Club Liechtenstein
Österreichischer Dachverband
Höhlenforscher ō
«Jagd
w w w.c i p ra.o rg /avstr i j a
LIHTENŠTAJN
w w w.c i p ra.o rg / l i hte n s t a j n
w w w.cipra.or g/lihtenstajn
w w w.c i p ra.o rg /sv i c a
N a s l ov n i c a: Ca m i l l e M a r i o n / Yo u th A l p i n e Inte r ra i l, u vo d n i k: M a r ti n Wa l s e r
della Val Grande ō Parco Nazionale delle Dolomi-
vostnemu življenju alpskih prebivalcev. Če je
nudbo so seveda potrebne nekonvencionalne
Na začetku 2019, ko pišem tale uvo-
ideje in kreativne strategije, ki bodo ustrezno
dnik in razmišljam o turizmu in kakovosti ži-
ovrednotile alpsko naravno in kulturno dedi-
vljenja, pa moram omeniti še nekoga: to je
ščino in tudi v času podnebnih sprememb
Hans Haid, prve dni februarja preminuli na-
uspešno razvijale konkurenčen turizem.
rečni pesnik in pisatelj iz doline Ötztal, naro-
Od Ljubljane do Grenobla ali od Mün-
dopisec, gorski kmet in ustanovitelj društva
chna do Torina – k oblikovanju teh idej in
Pro Vita Alpina. Hansa Haida bomo ohranili v
strategij prispevajo s svojo ustvarjalnostjo,
lepem spominu, obenem pa še naprej širili in
humorjem in šarmom prav organizacije, ki so
krepili vrednote, v katere je verjel.
članice naše CIPRE.
V veselje nam bo, če se nam pri branju pri-
O vsem tem si lahko preberete v priču-
družite.
jočem letnem poročilu. Sledite udeležencem strokovne ekskurzije, ki so obiskali Bled in si
Christian Baumgartner
na licu mesta ustvarili podobo prekomernega
podpredsednik CIPRE International
04 | V G O S T E H I N D O M A
#
ALPSKI TURIZEM
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 05
Samotna gorska jezera, slikoviti kraji, neokrnjena narava – alpski turizem ponuja vedno enake podobe. Bled je nazoren primer, kako množični turizem vpliva na življenje prebivalcev. Udeleženci letne konference CIPRE, ki je prav tako potekala na Bledu, pa so si postavili vprašanje: kako v takih razmerah okrepiti lastno identiteto? __Gregor si je med pripovedovanjem potisnil sončna očala na čelo in sproščeno uprl nogo ob pletno, tradicionalen čoln iz macesnovega lesa in s platneno streho z modrimi črtami, ki ščiti pred sončnimi žarki in drugimi vremenskimi vplivi. Obiskovalci, ki so ga obdali, so strmeli vanj, ne da bi ga razumeli, a ko je župan Janez Fajfar z nekoliko močnejšim glasom prevedel njegove besede v angleščino, so se jim obrazi spet razjasnili. Gregor je pletnar. Turiste prevaža s svojo pletno na znameniti otok sredi blejskega jezera. Vožnje s tradicionalnimi čolni imajo na Bledu že dolgo tradicijo, so simbol tega slovenskega kraja in del njegove identitete. Pletnar je družinski poklic, je omenil župan in nadaljeval s prevajanjem. Zelo zaželene licence, ki pletnarjem dovoljujejo plovbo po jezeru, se prenašajo iz roda v rod, je še povedal Gregor. Nekoč je čolnarjenje manj premožnim zagotavljalo dodaten dohodek, danes pa je to donosen posel. V njegovi družini se s pletnarstvom ukvarja že šesta generacija. Germansko-slovansko-romanska »alpska mešanica« Ljudje, ki so obkrožali pletnarja, so na Bled pripotovali iz različnih alpskih držav, da bi se udeležili skupne letne konference CIPRE International, CIPRE Slovenija in Omrežja občin Povezanost v Alpah. Tema konference: turizem in kakovost življenja v Alpah. Turizem je alpskemu prostoru pripomogel do so-
Predmet občudovanja –
razmerne blaginje. V številnih regijah je sicer še vedno pomemben vir prihod-
otok na Blejskem jezeru
kov, obenem pa botruje številnim izzivom, kot sta denimo pretirano izkorišča-
je eden najpriljubljenejših
nje gorskega prostora in nenadzorovana rast. Skorajda nepregledne množice
fotografskih motivov.
turistov, glasno razposajeni uživači in na videz nepregledna pločevinasta
06 | V G O S T E H I N D O M A
kača, ki se vije po gorskih cestah, pri domačinih že marsikje vzbujajo dvom o smotrnosti turizma. Bled, kraj letne konference, ponazarja tovrstne razmere. Idilično okolje ob jezeru, skalna pečina s srednjeveškim gradom na vrhu ter veličastni pogledi na Julijske Alpe in Karavanke so razlog, da je občina v slovenskih Alpah z 8 000 prebivalci postala pravi magnet za turiste. V glavni sezoni se z 8 000 turističnimi posteljami število prebivalcev podvoji, kar je zagotovo izziv za politiko in lokalno prebivalstvo. Kulisa nacionalnega pomena Pletna, Blejski junaki so Arnold Rikli, Ivan Kenda, Anton Vovk, Jula Molnar. Njihovi obra-
tradicionalni
zi strogo strmijo s kamnitega reliefa na zelenem spominskem stebru, postavlje-
leseni čoln,
nem v senci dreves sredi zdraviliškega parka. Ko je švicarski naravni zdravilec
kot eden najbolj
Rikli zbolel, je leta 1855 začel iskati kraj, kjer bi se lahko pozdravil, in odkril je
razpoznavnih
Bled. Pozneje je svoj način zdravljenja prenesel nazaj v Švico, je povedal župan
simbolov Bleda.
Turistični
Fajfar in nadaljeval: »Njegova zapoved je bila: nič alkohola, nič mesa, vsako ju-
kraj Bled –
tro v hribe.« S temnomodrim suknjičem prek ramen je župan o zgodovini Bleda
župan
pripovedoval z navdušenjem, kot bi jo sam doživel. »Zrak, sonce in voda lahko
Janez Fajfar
pozdravijo vse,« je ponovil Riklijeve besede. Migracije so vedno obstajale: vodja
pripoveduje
kmečkega upora Peter Passler v 16. stoletju, bogati Judje med drugo svetovno
o začetkih
vojno, … Rezultat vsega tega je germansko-slovansko-romanska »alpska me-
turizma.
šanica« in zelo pogosta raba imena Peter v številnih družinah. »Turizem se vse hitreje razvija.« Župan, ki vodi občino od leta 2006 in govori osem jezikov, je ob spoznanju, da živimo v času hitrega razvoja, opozoril: »Turizem doživlja velike spremembe.« A za mnoge je Bled še vedno le krajši postanek na seznamu turističnih destinacij v Evropi. »Sprašujemo se, kako bi turiste pri nas zadržali dlje časa.« Pa tudi kako bi jih opozorili, da denimo kopanje v jezeru ni dovoljeno povsod. Blejska občina je tako pred kratkim že posnela kratki film z naslovom »How to behave«. »Dvajset, enaindvajset, dvaindvajset …« Mladi udeleženci ekskurzije, ki so sedeli na bližnjem zidu, so začeli šteti avtobuse, ki so prihajali v razmaku
08 | V G O S T E H I N D O M A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 09
spomladi obdan z razkošnim zelenjem, kot je bilo konec maja 2018 – svetloba in letni časi se spreminjajo, motiv pa ostaja enak. Česar fotografije ne pokažejo, so množice turistov, ki derejo z vseh strani. S svojimi pametnimi telefoni navdušeno fotografirajo tudi udeleženci ekskurzije. V manjši slaščičarni Zima so turisti, ki so se drenjali drug ob drugem, poskušali pritegniti pozornost Klemena Zime, lastnika lokala, da bi jim prej postregel. »One of these, one of those please!«. V zraku je bilo čutiti vonj po sveže pečenih slaščicah. Kot narekuje običaj, so si gostje lokala ob koncu obiska na Bledu privoščili slavno blejsko kremno rezino in pogledovali na fotografije na steni, ki danes pripovedujejo o času, ki ga ni več: slaščičarna je vrata odprla davnega leta Postavite
1880, tradicijo slaščičarstva in pekarstva pa od leta 2007 nadaljuje družina Zima.
se v vrsto!
Zaposleni so hiteli, saj morajo goste čim hitreje postreči. Časa za klepet ni, prihaja
Blejski grad
pa že nov pladenj s svežimi in s sladkorjem posutimi slaščicami.
obiščejo turisti Maya Mathias, CIPRA International, (besedilo) in
iz vseh
Uroš Abram, Kostanjevica na Krki (fotografije)
koncev sveta.
desetih sekund. Na grajski hrib so prispeli prvi, zato zdaj čakajo preostale člane
Nasmešek,
skupine z županom na čelu. Iz avtobusov so začeli drug za drugim kapljati
prosim!
turisti, ki so s kamerami visoko v zraku že naredili nekaj selfijev s kontejnerjem
Kdor fotografira,
za gradbene odpadke, žerjavom in srednjeveškim gradom v ozadju in se nato
kraj resnično
postavili v vrsto. Obiskovalci iz Azije, Evrope, Amerike in Afrike so na opoldan-
doživi.
skem soncu čakali pred blagajno, da bi kupili vstopnico. Nekateri so se pred soncem skrivali pod dežniki, drugi pod klobuki, vsi pa so imeli fotoaparate. Grad je resda najprivlačnejša točka na Bledu, a občini od množice turistov, ki obišče grad, ostane le promet. Pred časom, ko je število obiskovalcev postajalo vse večje, se je država odločila in grad razglasila za svojo last, od takrat dalje pa tudi pobira vstopnino – grad je navsezadnje kulturni spomenik državnega pomena. Na tlakovani grajski terasi, turističnem epicentru, so turisti iz vseh koncev sveta prežali na pravi trenutek in prek grajskega zidu fotografirali blejski otok. Njihove fotografije, ki so v svet potovale prek družbenih medijev, časopisov in svetovnega spleta, so ponazarjale idilo, kulturna doživetja in edinstvenost kraja. Prav take fotografije želi posneti na tisoče turistov, ki se vsako leto zgrinjajo v mestece in na grad. Naj bo ta pozimi prekrit s snegom, skrivnosten v megli ali
10 | K O L E D A R J A V N I H D O G O D K O V V L E T U 2 0 1 8
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 11
Mobilnost prihodnosti
youth.shaping.EUSALP
1. junij
19. november
Stres, telesna nedejavnost,
DELOVANJE CIPRE NA PODROČJU ODNOSOV Z JAVNOSTMI
Dvajset mladih
utrujenost oz. način vsako-
z območja Alp je
dnevnega prihoda na delovno
predstavilo svoj
mesto vplivajo na naše
pogled na to, kako
zdravje, je bilo osrednje
mlade vključiti
spoznanje strokovnega
v projekt Eusalp.
posveta o mobilnosti dnevnih
zagotavlja narava? 21. in 22. november Konferenca ob zaključku projektov
Podnebne vizije
AlpES in Spare je v
7. in 8. november
središče pozornosti
migracij (Pemo). ST. GALLEN INNSBRUCK
Youth Alpine Interrail
Katere storitve nam
VADUZ
20. september Mladi popotniki so na
Alpska mesta, občine in
postavila storitve, ki jih
mrežne organizacije so na
človeku zagotavljajo
konferenci EUKI z namenom
ekosistemi, npr. varstvo
učinkovitejšega boja proti
pred plazovi, zagotavljanje
podnebnim spremembam in
pitne vode ali upravljanje
njihovim posledicam vzpostavile
vodotokov.
Alpsko partnerstvo za lokalne
prireditvi ob zaključku projekta poročali o živahnem
podnebne ukrepe (ALPACA).
BERN
utripu alpskih mest, zelenih BLED
dolinah in talečih se ledenikih (Intermezzo, str. 12, 19, 28) Brati gore 19. december Na popoldanskem branju CHAMBÉRY
zgodb v lihtenštajnski nacionalni knjižnici je igralec Andy Konrad v življenje obudil TORINO
Pluralizem v Alpah
božično zgodbo Gorski kristal
Alpski turizem – vključujoč
(Bergkristall) in navdušil
kakovost življenja!
mlade in manj mlade.
25. in 26. maj
Konstruktivne Alpe
skupne letne konference CIPRE in
25. marec
Omrežja občin Povezanost v Alpah
15. in 16. maj Mlade ideje za Alpe 30. november Na GaYA konferenci je preko
Teoretični del konference v okviru projekta PlurAlps so obogatili uspešni primeri iz
Več kot 200 udeležencev
Odprtje potujoče razstave,
je iskalo odgovore na vprašanje,
200 mladih, politikov in ostalih
prakse na področju integracije,
na kateri je bilo na ogled
kako se lahko dopolnjujeta turizem
zainteresiranih razpravljalo o
piemontske ljudske pesmi in
30 najlepših in najuspešnejših
in kakovostno življenje. Priložnost
sodelovanju mladih pri odločanju
odločna predanost sodelujočih.
primerov prenove starih
za sodelovanje se je z vključitvijo
v političnih in upravljavskih
in gradnje novih objektov s
projekta Living Labs ponudila tudi
procesih v Alpah.
celotnega območja Alp.
mladim, ki sodelujejo pri tem projektu.
»
12 | K E R N T H E M E N
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 13
VIJUGANJE MED SODELOVANJEM IN SPORI ALPSK A POLITIK A
__ Povzdigniti glas za ohranitev narave in obenem pripraviti nove rešitve je dvojna naloga, katere izpolnitev zahtevamo v CIPRI skupaj z našimi partnerji, pri čemer naše delovanje ostaja angažirano tako v inovativnem kakor tudi kritičnem smislu. Za spoštovanje naravnih meja danes potrebujemo kvaliteto
KOT JE POTOVANJE FILOZOFIJA , JE TR AJNOSTNOST ST VAR IZBIRE .
in ne kvantitete. Ključni pojem je trajnostnost. Alpska konvencija, ki jo je leta 1991 podpisalo osem alpskih držav in Evropska unija, je evropski preskusni kamen za trajnostnost. Od leta 2016 obstaja tudi Strategija Evropske unije za alpsko regijo (EUSALP), ki vključuje ozemlje 48 regij v Alpah in ob njih. EUSALP se sklicuje na trajnostnost. A interesi, ki jih zastopa EUSALP, se lahko tudi razlikujejo od interesov Alpske konvencije. V eni od podskupin EUSALP se je na pobudo Veneta tako vnovič odprla razprava o projektu Alemagna, katerega cilj je podaljšanje obstoječe italijanske avtoceste A27 čez
Mariaemma Sala, 25 let, Italija
Alpe do Munchna. Besedilo Alpske konvencije je s projektom v popolnem naspro-
Youth Alpine Interrail
tju. Leta 2018 je bila CIPRA tista, ki je kot opazovalka dosegla, da je bil spor obravnavan tako v Stalnem odboru Alpske konvencije kakor tudi v EUSALP. Kako občutljiv je odnos med EUSALP in Alpsko konvencijo, kaže dogovor o sodelovanju, ki je nastal v sodelovanju z Evropsko komisijo. Oktobra 2018 je Izvršilni odbor EUSALP dogovor blokiral, ker sta ga Švica in Bavarska zavrnili. Markus Reiterer, ki se v letu 2019 poslavlja od funkcije generalnega sekretarja Alpske konvencije, aktualno stanje po šestletnem mandatu ocenjuje z besedami: »Alpe krepi sodelovanje. In prav tu imamo še veliko možnosti za
Foto g raf i j a: Le a Wo l l e n s a c k
izboljšanje. Blokada dogovora ni toliko presenetljiva kot nadvse obžalovanja vredna poteza, a kljub temu je Alpska konvencija še naprej pripravljena sodelovati. Kot je videti, EUSALP potrebuje še nekaj časa. Kaj se dogaja na področju varstva Alp, npr. ko se poskuša izvesti gradnjo tranzitnih cest višjega reda skozi zadnja vrata, bo torej treba še naprej pozorno spremljati.« Kaspar Schuler, direktor CIPRE International w w w.c i p ra.o rg /s l /a l p s k a-p o l i ti k a
W W W. C I P R A . O R G / S L / A L P S K A - P O L I T I K A
14 | K L J U Č N E T E M E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 15
ALPSKO KOMUNICIRANJE K AJ PRI POV E DUJ E M O
NARAVA IN ČLOVEK KJE DESK AMO
www.cipra.org
O ČE M PI Š E M O
Domača
Alpe na odru št. 104 V za-
Re-Imagine Alps Projekt
spletna stran je v letu 2018
dnji številki revije se avtorji
umešča na interaktivno
imela skoraj pol milijona
sprašujejo, kako naše zazna-
alpsko karto primere t. i. re-
ogledov s strani uporabnikov
šene ali ogrožene pokrajine,
iz 189 držav.
a tudi priljubljene kraje posameznikov, ki delujejo v okviru K A J D E LI M O
mreže CIPRA.
Z AV E DA M O S E PO M E N A E KOS I S TE M OV AlpES 10 partnerskih orga-
K R E PI M O N A R AV N O PE S TROS T
OŽ I V L JA M O M E S TN A J E D R A
vanje pokrajine zaznamuje
nizacij, tri leta raziskovanja
speciAlps V Furlaniji/I so
UrbaBio Projekt je namenjen
naše medsebojne odnose
ekosistemskih storitev:
dijaki odkrivali edinstvenost
spodbujanju biotske raznovr-
ter ravnanje z naravo in na-
ugotovitve so predstavljene
naravne pokrajine, s tem pa
stnosti v alpskih mestih. Pred-
ravnimi viri na območju Alp.
na spletni karti in spletni en-
tudi sami postali vodniki za
stavniki Annecyja/F, Belluna/I,
Revija je na voljo na spletu.
ciklopediji WikiAlps.
zainteresirane posameznike.
Chamberyja/F in Trenta/I si v
Tovrstne in številne druge
okviru projekta s študijskimi
ukrepe izvajajo pilotne regije
obiski izmenjujejo izkušnje in
v štirih alpskih državah v ime-
pripravljajo rešitve.
CIPRA international Poleti 2018 smo začeli objavljati K A KO R A Z I S KUJ E M O
svoje fotografije tudi na In-
K A KO O BV E ŠČA M O
stagramu, prispevki, ki jih
Odnosi z mediji Gre za po-
BeeAware!
alpMonitor Z novim dos-
v več jezikovnih različicah
membno področje delovanja,
gnezdilnic, organiziranje in-
jejem Narava in človek v
objavljamo na Facebooku,
v okviru katerega je CIPRA v
formativnih dogodkov: obči-
Alpah projekt ponazarja, v
pa dosežejo povprečno 500
obliki časopisnih člankov, ra-
ne bodo v triletnem projektu
kakšnem medsebojnem raz-
ljudi na dan.
dijskih in televizijskih prispev-
preverjale ukrepe za varstvo
kov ter spletnih objav javnosti
čebel v Alpah.
merju so ekologija, kmetijstvo
Nameščanje
nu ohranjanja biotske raznovrstnosti. O B LI KUJ E M O A LPS KO PO LITI KO UPR AVLJAMO REKE
platformah Alpske konvenci-
petih pilotnih regij so metode
je za ekološko omrežje in
trajnostnega upravljanja
upravljanje voda. V okviru
jo v več jezikih in jih prebira že
POV E ZUJ E M O A LPS K E D R Ž AV E
rek razvijali na mladinskih
Strategije EU za Alpsko re-
več kot 19.000 naročnikov s
Via Alpina 5000 kilometrov
poletnih taborih, v tematskih
gijo je vključena v akcijske
celotnega alpskega območja,
dolga pohodniška pot je že 18
komisijah in na delavnicah.
skupine 4, 6 in 7, ki so
zdaj dopolnjuje podkast.
let simbol raznolikosti narav-
osredotočene na področje
nega, kulturnega in jezikovne-
mobilnosti, naravnih virov in
ga prostora na območju Alp.
zelene infrastrukture.
W W W. C I P R A . O R G / S I / P U B L I K A C I J E
navala različne teme.
a l p m o n i to r.c i p ra.o rg m a p.c i p ra.o rg
in
SPARE Projektni partnerji iz
alpMedia E-novice, ki izhaja-
M A P. C I P R A . O R G
konvencija
EUSALP CIPRA deluje v
stališči in izjavami ter obrav-
KJ E GOVO RI M O
pomen zavarovanih območij.
ALPMONITOR.CIPRA.ORG
Alpska
doslej seznanila s številnimi
in ljudje in kako se spreminja
w w w.c i p ra.o rg /s i /p u b l i k ac i j e
VARUJEMO ČEBELE
w w w.c i p ra.o rg /n a rava- c l ove k
W W W. C I P R A . O R G / N A R AVA - C L O V E K
16 | K L J U Č N E T E M E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 17
GOSPODARSTVO V PREOBRATU
SOCIALNE INOVACIJE U R E S N I ČUJ E M O IDEJE
UČE NJ E O D MLADIH
GRADIMO Z L AS TN I M I RO K A M I
S KU PA J VA RUJ E M O N AŠ E PO D N E B J E
POV E ZUJ E M O S E V D I A LOGU
K RITI ČN O PR E SO JA M O Ž I V L J E NJ S K E N AVA D E
LOCAL Trajnostni življenj-
Tabori ilovnate gradnje Na
ALPACA Občine si sku-
AlpInnoCT Predstavniki lo-
ski slog, prihranek na CO2
dveh delavnicah so se mladi
paj prizadevajo za ubla-
gistike, politiki in okoljevar-
in lokalni projekti:v projektu
preizkusili v gradnji peči iz ilo-
žitev posledic podnebnih
stvene nevladne organizacije
o naravnih habitatih/F ali pro-
Trajnostni načini življenja
LOCAL se mladi zavzemajo
vice, na strokovnih ekskur-
sprememb. Sodelujeta tudi
za eno mizo: v letu 2018 je
stovoljno ohranjanje kulturne
Kar pojemo, kako živimo in
za večjo zaščito podnebja
zijah po Avstriji in Švici pa so
Omrežje občin Poveza-
to uspelo v okviru dialogov
pokrajine/D.
se gibljemo vpliva na naše
v njihovih občinah.
odkrivali ilovnate zgradbe.
nost v Alpah in društvo
o logistiki (v Chiemseeju/D,
Alpsko mesto leta.
Altdorfu/CH in Ljubljani/Sl).
whatsalp youth Mladi izvajajo tudi lastne projektne dejavnosti, kot so delavnice
okolje. Projekt identificira primere dobre prakse v Alpah. PR E TR E SA M O A LPS KO PO LITI KO
POTUJ E M O PO D N E B J U PRIJA Z N O
PR E U DA R N O GRADIMO
Youth Alpine Interrail Po-
Konstruktivne Alpe Od no-
Mladi so razpravljali na Eu-
Z A HTE VA M O V K L J UČITE V M L A D I H
leti 2018 je 100 izbranih mla-
gometne arene do sirarne.
Cross-border
salp letnem forumu 2018
GaYA Projekt zagotavlja za-
dih z avtobusom, vlakom in
Potujoča razstava predsta-
zbira primere dobre prakse
Pemo Projektni partnerji –
v Innsbrucku/A.
četno pomoč za procese od-
peš po ugodni ceni potovalo
vlja 30 najboljših arhitekturnih
čezmejne
mobilnosti.Na
Lihtenštajn, St. Gallen/CH,
ločanja s pomočjo nabora
po Alpah. Najlepše fotografi-
projektov iz vseh alpskih držav.
primer švicarsko-francosko
Lindau/D in Vorarlberg/A –
orodij za participacijo mla-
je in najbolj zanimive zapise
plovilo za dnevne delovne
so pripravili zbirko orodij za
S TO PI M O S KU PA J
dih. Ostali rezultati projekta:
so delili na spletu.
migrane (na Ženevskem je-
trajnostno upravljanje mobil-
Living Labs Mladi skupaj s
priporočila za odločevalce,
zeru), ali italijansko-franco-
nosti v podjetjih.
politiki ter predstavniki ne-
filmski natečaj za mlade in
vladnih organizacij in nacio-
primerjalna študija.
Yo u t h . S h a p i n g . E u s a l p
UČI M O S E D RUG O D D RUG EG A
ČE Z M E J N O M O B I LN I mobilit y
S M O O KO L J U PR IJA Z N I M O B I LN I D N E V N I M I G R A NTI
ska aplikacija voznih redov
VSE PRIZNANJE PRIZADEVANJEM IN PREDANOSTI
Tour des Villes Alpska merabe konverzijskih površin in
TRAJNOSTNI DOPUST
mam: »turizem in kakovostno
Projekt PlurAlps ponazarja
neizkoriščenega prostora ter
Trajnostni turizem Stro-
življenje« ter »pokrajina«.
uspešne modele in pozitivne
načine soočanja z drugimi
kovnjaki so zasnovali profil
pristope pri izzivih integracije
urbanističnimi izzivi.
delovnih mest za trajnostni
nalnih predstavništev CIPRE snujejo nove pristope k te-
javnega prometa.
sta so si izmenjevala ideje
in migracij na območju Alp. w w w.c i p ra.o rg /s o c i a l n e -i n ovac i j e
W W W. C I P R A . O R G / S O C I A L N E - I N O VA C I J E
turizem na področju Alp. w w w.c i p ra.o rg /g o s p o d a r s t vo -p re o b ratu
W W W. C I P R A . O R G / G O S P O D A R S T V O - P R E O B R AT U
»
18 | K L J U Č N E T E M E
JUBILEJ ML ADIH ML ADINSKI SVE T CIPRE
UPOČASNIMO ŽIVLJENJSKI TEMPO, VOZIMO SE Z VL AKOM, POJDIMO V NAR AVO!
__ Mladinski svet CIPRE (CYC) je v letu 2018 praznoval peto leto delovanja. Na večdnevnem potovanju po Sloveniji so se mladi ozrli nazaj in zasnovali cilje za prihodnje obdobje. Odkrivanje novih alpskih krajev, skupne pohodniške ture, preživljanje prijetnih večerov v planinskih kočah, potop v kristalno čisto vodo gorskih jezer … vse to so možnosti, kako lahko preživimo prijeten dopust v Alpah, kamor se lahko udobno odpeljemo z vlakom, obenem pa tudi alternativa tradicionalnim potovanjem na počitniške destinacije z letalom. V Mladinskem svetu CIPRE smo se odločili, da bomo poiskali drugačne, nove možnosti preživljanja počitnic, jih sami preizkusili, predvsem pa ponudili
Lea Wollensack, 26 let, Švica
tudi drugim mladim. Ker želimo, da bi večina prevzela trajnostni način življenja,
Youth Alpine Interrail
se zavzemamo za podnebju prijazna in cenovno ugodna potovanja na območju Alp. Ob peti obletnici našega delovanja smo si največje darilo sami sebi pripravili s projektom Youth Alpine Interrail, saj je ta poleti 2018 sto mladim omogočil ugoden nakup prve alpske vozovnice Interrail za mlade, s katero so Naš največji izziv je, da si skupaj z mladimi in starejšimi prizadevamo za trajnostno prihodnost, zato tudi sodelujemo pri novih projektih, ki jih izvajajo v alpskih državah. Teme, s katerimi se ukvarjajo posamezni projekti, so zelo različne, npr. ohranjanje kulturne pokrajine v bavarskih Alpah, snemanje filma o Alpah, izvajanje ukrepov s področja okoljskega izobraževanja, umetniški projekt na temo barv, izmenjava znanja in informacij med lokalnim prebivalstvom in tujimi študenti o pokrajini, problematika onesnaženja visokogorskega jezera na območju Triglava. Seveda pri tem stalno razvijamo nove ideje, s katerimi bi lahko kakovost življenja mladih na območju Alp še izboljšali.. Magdalena Christandl, 25 let, članica Mladinskega sveta CIPRE w w w.c i p ra.o rg /s l /cyc
W W W. C I P R A . O R G / S L / C Y C
Foto g raf i j a: N ath a l i e B r u n h î l z l / Yo u th A l p i n e I nte r ra i l
se lahko odpravili na podnebju prijazno potovanje po alpskih državah.
20 | N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 21
OGENJ Z A Z AŠČITO VODA
ONESNAŽENA TLA NA NAJBOLJ ATRAKTIVNEM OBMOČJU Z A ŽIVLJENJE IN DELO V EVROPI
CIPR A SLOVENIJA
CIPR A JUŽNA TIROLSK A
Tradicionalni Ogenj v Alpah, s katerim CIPRA
ekosistem, kar se pokaže predvsem v poletnih
Južna Tirolska mora postati najbolj atraktivno
pesticidov. Tej problematiki sta bili leta 2018
Slovenija opozarja na probleme v alpskem
mesecih, ko na jezerski površini zacvetijo alge. V
območje za življenje in delo v Evropi, se glasi
posvečeni tudi dve informativni predavanji,
prostoru, se je avgusta 2018 odvijal v Dolini
prihodnosti je predvidena sanacija jezera z izlo-
cilj, ki so si ga postavili južnotirolski strokov-
ki ju je na naše povabilo v Klausnu in Malsu
Triglavskih jezer. Z akcijo so opozorili na pereč
vom rib ter okoljsko sanacijo planinske koče pri
njaki za trženje in turistični delavci. Slogan
pripravil Johann Zaller z dunajske univerze
problem varstva vodnih virov v Alpah, ki so
Triglavskih jezerih, kar lahko predstavlja primer
izraža bistvo strategije za širitev južnotirolske
za naravne vire in biotehniške znanosti.
zelo pomembna tudi za preskrbo ljudi s pi-
dobre prakse tudi za druga onesnažena gorska
blagovne znamke. In zdi se, da mu popolno-
Turistični tokovi povečujejo tudi promet.
tno vodo. Z vedno večjim obiskom slovenskih
jezera kot npr. jezero na Planini pri Jezeru, Črno
ma uspeva, saj turizem na Južnem Tirolskem
Mejne vrednosti dušikovega oksida so vse
gora ter podnebnimi spremembami postajajo
jezero … Kakovost voda v gorskih jezerih je po-
leto za letom beleži rekordno število prihodov
pogosteje prekoračene. Zaradi naše tožbe
vodni viri občutljivejši ter dragocenejši.
membno tudi za kakovost pitne vode. Vode s
in nočitev turistov.
pred Deželnim upravnim sodiščem Lacija in s
Triglavskih jezer se podzemno zbirajo in v različ-
Pa bodo turisti, ko obiščejo Južno Ti-
tem dosežene precedenčne sodbe mora zdaj
nih izvirih prispejo tudi v Bohinjsko dolino. Po-
rolsko, dejansko našli to »najbolj atraktivno
italijanska država sprejeti ustrezne ukrepe, ki
planinske koče in alohtonih rib porušen naravni
membno sporočilo Ognja v Alpah je tudi opozo-
območje za življenje in delo«? Kaj pa doma-
bodo zagotovili upoštevanje veljavnih mejnih
rilo, da je kopanje in vnašanje kakršnih koli snovi
čini, ali ti svojo domovino sploh še občutijo
vrednosti vzdolž brennerske avtoceste, ob
Okoljsko občutljiva gorska
v jezera prepovedano. Gorska jezera so majhna
kot tako območje? Kako privlačno je lahko
kateri na Južnem Tirolskem živi 40.000 prebi-
jezera – CIPRA Slovenija zahteva
in izpostavljena ekstremnim vremenskim pogo-
določeno območje, če je njegova raba tako
valcev. Prekoračitve mejnih vrednosti dušiko-
učinkovitejše varstvo voda.
jem in pomembno je, da se obiskovalci gora
intenzivna – pa ne le v turističnem smislu,
vega oksida in pesticidi na otroških igriščih na
vzdržimo kopanja, saj s kremami, urinom in dru-
saj to velja tudi za intenzivno sadjarstvo, kjer
najbolj atraktivnem območju za življenje in
gimi vnosi močno vplivamo na občutljiv ekosis-
je uporaba pesticidov prekomerna. Kot
delo v Evropi torej niso nič izgubili.
tem jezer. Dogodek Ogenj v Alpah smo izpeljali v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom pod pokroviteljstvom Erasmus+. Zahvaljujemo se tudi podjetju Mikropol d.o.o. ter Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor za laboratorijske teste. w w w.c i p ra.o rg /s l ove n i j a
W W W. C I P R A . O R G / S L O V E N I J A
Foto g raf i j a: D o m e n M i r ti č D o l e n e c
V osrčju Triglavskega narodnega parka ima Dvojno jezero zaradi vnosa hranil iz bližnje
krovno združenje za varstvo narave in okolje je zato CIPRA Južna Tirolska konec leta 2017 na območju celotne dežele izvedla raziskavo, v kateri je ugotavljala prisotnost ostankov pesticidov na več kot 70 otroških igriščih: pri skoraj polovici igrišč, ki so bila opredeljena kot občutljiva območja, so dejansko potrdili prisotnost enega ali več
w w w.c i p ra.o rg / j u z n a-ti ro l s k a
W W W. C I P R A . O R G / J U Z N A - T I R O L S K A
22 | N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 23
VARST VO OKOLJA IN TURIZEM Z ROKO V ROKI
O SMUČARSKIH GUGALNICAH IN RDEČEKRILIH R AGLJAH
CIPR A ITALIJA
CIPR A NEMČIJA
V Alpah poznamo številne dejavnosti, ki ve-
Mnogi primeri dobre prakse prihajajo
Veljavno deželno zakonodajo je ogrozila ena
jih povzroča turizem, vplivajo na občutljive eko-
ljajo za primere dobre prakse trajnostnega
z alpskih zavarovanih območij, kar utrjuje
sama smučarska povezava, ki poteka čez
sisteme. Ohranitev habitatov redkih vrst, kot
turizma. A kateri od teh primerov ustvarja
naše prepričanje, da so zavarovana območja
območje miru – besedilo Alpskega načrta,
sta npr. mali deževnik in rdečekrila raglja, je
dodano vrednost regije in sočasno spoštu-
tudi na področju turizma strateško pomemb-
ki obravnava urejanje prostora v turistične
tako v konkurenčnem odnosu s sonaravnimi
jejo naravo in pokrajino? Na podlagi pre-
na za trajnostni razvoj alpskega območja. To
namene na gorskem območju na Bavar-
prostočasnimi dejavnostmi, kot je vožnja s čol-
gledanega stanja na področju trajnostnega
spoznanje je že večkrat poudarila tudi CIPRA
skem, je bilo prirejeno tako, da je na območju
nom. Naj gre za Alpski načrt ali novo ureditev
turizma v italijanskih Alpah in natančnega
Italija.
Riedberger Horna dopuščalo možnost sporne
plovbe po reki Isar, naravo mora pred preko-
poznavanja turističnega razvoja se je CIPRA
CIPRA Italija izvaja tudi projekt RESI-
gradnje povezave med smučišči, t. i. smučar-
mernim turizmom obvarovati oboje. Lokalno
Italija odločila pripraviti vizijo turističnega ra-
CETS, ki, izhajajoč iz Evropske listine za traj-
ske gugalnice. Kljub temu je organizacijam,
prebivalstvo pogosto zmotno meni, da bi se
zvoja na območju Alp, ki naj bi obogatila tudi
nostni turizem, prispeva k temu, da so pro-
zbranim okoli CIPRE Nemčija, uspelo ustvariti
zato moralo nečemu odpovedati. A oba doku-
mednarodno razpravo.
stočasne dejavnosti na zavarovanih območjih
močan pritisk javnosti, da bodo spremembe
menta kažeta le omejitve, znotraj katerih mora-
Po naročilu Stalnega sekretariata Alp-
na območju Ossole za okolje sprejemljivejše.
Alpskega načrta vnovič razveljavljene. A kljub
mo poiskati kakovostno življenje.
ske konvencije in s podporo okoljskega mini-
Namen projekta je zagotoviti učinkovitejše
temu se postavlja vprašanje glede širitve tu-
strstva izvaja CIPRA Italija projekt Tu.S.Alp
usmerjanje tokov obiskovalcev na posebno
rizma, ki je sočasno tudi vprašanje kakovosti
(Trajnostni turizem v Alpah), ki naj bi med
občutljivih območjih Ossole in se tako izogni-
življenja v tamkajšnjih regijah.
seboj povezal ponudnike turističnih storitev,
ti negativnim posledicam prostočasnih de-
strokovnjake in civilno družbo v Alpah. In-
javnosti.
To vprašanje so si postavili tudi v Mladem forumu CIPRE Nemčija v okviru projekta
strumenti, denimo stališče CIPRE International o spremembah v zimskem turizmu, so
Living Labs. Na eni od strokovnih ekskurzij ob w w w.c i p ra.o rg / i t a l i j a
zgornjem toku reke Isar, enega od zadnjih alp-
W W W. C I P R A . O R G / I TA L I J A
skih neokrnjenih vodotokov v Nemčiji, so si
koristni.
mladi udeleženci sami ustvarili sliko o posledi-
Foto g raf i j a: CIPR A N e m č i j a
se pri izvajanju projekta pokazali kot zelo
cah turizma. Taka pokrajina zagotavlja naravne habitate, omogoča kakovostno življenje lokalnemu prebivalstvu in privlači vse, ki iščejo sprostitev, predvsem prebivalce bližnjega Munchna. Udeleženci ekskurzije so v pogovoru s strokovnjaki izvedeli, kako hude obremenitve, ki
w w w.c i p ra.o rg /n e m c i j a
W W W. C I P R A . O R G / N E M C I J A
Ena reka, veliko zahtev in potreb – člani Mladega foruma pri ogledu reke Isar
24 | N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 25
VEČ KOT LE POD KRINKO VARST VA NAR AVE
VL AK JUTRIŠNJEGA DNE
CIPR A LIHTENŠTAJN
CIPR A FR ANCIJA
V obmejnem prostoru na območju med Av-
skupine, saj bo tako mogoče pojasniti, koli-
Na vprašanje, kako bo videti železniški promet
Veynes in opredelilo načela omenjenega so-
strijo, Lihtenštajnom in Švico naj bi ustano-
kšen je potencial, ki bi ga za regijo imel narav-
v francoskih Alpah po letu 2021, natančnega
delovanja. Ukrepi, ki jih bo treba sprejeti, sta
vili mednarodni naravni park Rätikon. Ideja
ni park na področju turizma, kulture, kmetij-
odgovora ni, je pa veliko predlogov, kakšen bi
med drugim zagotavljanje sprejemnih mest
za ustanovitev parka je nastala v zavodu za
stva, narave in pokrajine. V razpravi o
lahko bil. Leta 2021 se bo namreč francosko
za potnike na železniških postajah in poveča-
regionalni razvoj regije Prättigau/Davos. Kot
prednostih in pomanjkljivostih projekta je so-
železniško omrežje odprlo za konkurenco, to
nje uporabe vlakov in koles.
so na spletni strani zapisali pobudniki, naj
delovala tudi CIPRA Lihtenštajn. Kako lahko
pa bo železniški povezavi L'Etoile ferroviai-
Vsi ti predlogi so zdaj zbrani v doku-
bi bilo s parkom mogoče učinkoviteje izko-
naravni park dejansko spodbuja varstvo oko-
re de Veynes prineslo negotovo prihodnost.
mentu o sodelovanju z naslovom Na poti do
ristiti potenciale sonaravnega in kulturnega
lja in trajnostni razvoj, je odvisno od okvirnih
Proga povezuje severne Alpe z južnimi in po-
skupne strategije za ohranitev in nadaljnji ra-
turizma na območju gorske skupine Rätikon
pogojev, ki pa jih bo treba še opredeliti. Kot
deželje z metropolami, tako npr. Gap z Gre-
zvoj prog železnice Veynes. Dokument so
ter ustvariti platformo za razvoj in povečanje
zatrjujejo pobudniki, novi predpisi niso predvi-
noblom, Briançon s Parizom ali Marseillem,
prejele vse prizadete države, regije in pred-
ponudbe in storitev.
je pa tudi alternativa osebnemu avtomobilu,
stavniki gospodarstva. Ukrepi javnega in za-
kakor tudi ne spremembe na področju kmetij-
kar omogoča ustrezen odziv na izzive, ki jih
sebnega sektorja, namenjeni ohranitvi ome-
študija izvedljivosti, ki je zajela vse interesne
stva, lovstva in gozdarstva. A ob vsem tem
prinaša okolju prijazna mobilnost 21. stoletja.
njenih železniških prog, se lahko izvajajo na
ima CIPRA Lihtenštajn pomisleke, ali bo na-
Več upravnih organov in lokalnih dru-
podlagi skupnega strateškega okvira, pred-
Tri države, en naravni park –
ravni park Rätikon pod takimi pogoji dejansko
štev vzdolž proge je že sprožilo proces sode-
vsem po zaslugi Evropskega kmetijskega
predstavniki občine so sodelovali v
lahko služil ohranjanju in povečanju vrednosti
lovanja, v katerem želijo ugotovili, kakšna
sklada za razvoj podeželja.
razpravi v Malbunu v Lihtenštajnu
obstoječih naravnih in kulturnih vrednot ter trajnostnemu regionalnemu razvoju, saj obstaja nevarnost, da bo park postal le instrument trženja turistične dejavnosti. Rezultati študije bodo na voljo spomladi 2019. Pomisleki CIPRE Lihtenštajna, da bo turizem pod krinko varstva narave vodil v nadaljnje povečanje prometnih obremenitev, tako še vedno obstajajo. w w w.c i p ra.o rg / l i hte n s t a j n
W W W. C I P R A . O R G / L I H T E N S TA J N
Foto g raf i j a: To n i M ez n a r, M ez n a r- M e d i a O G, B l u d e n z
deni, prav tako ne nova zavarovana območja
O ustanovitvi parka bo opravljena
prihodnost čaka železniško povezavo: ta bi morala biti okolju prijazna, morala bi izpolnjevati potrebe prebivalcev po dnevni mobilnosti, turistom iz urbanih regij pa omogočiti, da potujejo na izjemna podeželska območja. Proces sodelovanja spremlja CIPRA Francija. Okoli
petdeset
posameznikov,
izvoljenih
predstavnikov, strokovnjakov in lokalnih prebivalcev se je 9. oktobra 2018 srečalo v kraju
w w w.c i p ra.o rg / f ra n c i j a
W W W. CIPRA.ORG/FRANCIJA
26 | N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 27
PROTI INTENZIVNEMU TURIZMU, Z A TR AJNOSTNI TURIZEM
V ZNAMENJU SOLIDARNOSTI DO DRUGIH GORSKIH REGIJ
CIPR A AVSTRIJA
CIPR A ŠVICA
Kdaj bomo dosegli meje tehničnega razvoja
CIPRA Avstrija skupaj s Tranzitnim forumom
Uravu Bamboo Grove je projekt, ki se izvaja
nudenje nastanitve turistom in oskrbo z lo-
v turizmu, je vprašanje, o katerem želi v Av-
Avstrija – Tirolska javnost na to problema-
v gorovju Zahodni Gati na jugu Indije, njegov
kalno pridelano hrano, organizacijo prosto-
striji resno razpravljati vedno več turističnih
tiko opozarja od avgusta 2018, v ta namen
poglavitni namen pa je spodbujanje ekološke-
časnih in kulturnih dejavnosti ter izdelavo in
delavcev. Primeri, kot sta združenje alpskih
je tudi organizirala tiskovno konferenco v
ga turizma, ki je v izvajanje ukrepov zgledno
prodajo izdelkov domače umetne obrti.
počitniških biserov Alpine Pearls ali združenje
Innsbrucku/A in številne druge medijske do-
vključil celotno vas. Tisoče kilometrov stran, v
Žirija nagrade CIPRE Švica je nagrado
gorniških vasi, dokazujejo, da obstajajo tudi
godke. Pri tem se osredotoča zlasti na do-
Peruju v Južni Ameriki, deluje center Centro
za leto 2018 podelila tudi mlademu švicar-
drugačne rešitve. Ugledni predstavniki žični-
končne omejitve, ki bi morale veljati za gradnjo
Bartolomé de Las Casas, ki ženskam, ki živijo
skemu podjetju za njegovo inventivnost, in
čarskih podjetij in politike svojo pozornost se-
žičniških naprav in smučišč ter zmanjšanje in
v visokogorju na območju Cusca, omogoča
sicer za njegovo suho kompostno stranišče,
veda raje namenjajo naložbam v izgradnjo no-
usmerjanje prostočasnih prometnih tokov, se-
izobraževanje za opravljanje turistične dejav-
ki za svoje delovanje ne potrebuje vodnih in
vih žičniških naprav – ta kontradiktornost se
veda skladno z določbami prometnega proto-
nosti. In kaj je skupna točka obeh projektov?
električnih priključkov, narejeno je iz lesa in
je pokazala pri tirolskem programu za razvoj
kola Alpske konvencije. Kar zadeva prometni
CIPRA Švica jima je maja 2018 podelila so-
lahko nadomesti kemična stranišča ali strani-
žičniške dejavnosti in smučišč za leto 2018.
protokol, je CIPRA Avstrija v okviru projekta
lidarnostno nagrado CIPRE Švica, ki podpira
šča na štrbunk.
Tirolska deželna vlada je želela dopolniti pro-
vzpostavitve pravne službe pri Alpski konven-
ljudi, ki živijo zunaj alpskega območja v drugih,
gram iz leta 2005, ki je temeljil na načelih gra-
ciji že na začetku leta v sodelovanju z innsbru-
razvojno manj privilegiranih gorskih regijah.
ditve žičniških naprav, kot so bila zapisana v
ško univerzo v Salzburgu organizirala delavni-
Center Uravu Bamboo Grove posebno
letih 1996 in 2000. Ta tudi prvič omenja do-
co, na kateri so udeleženci preverjali, kako bi
pozornost namenja vključevanju vaške sku-
Les namesto kemije – izdelovalci
končne omejitve za gradnjo žičniških naprav
lahko na podlagi prometnega protokola Alp-
pnosti v projekt, a tudi visoko razviti umetno-
kompostnih stranišč stavijo na naravo.
in smučišč. Ideje za novo različico programa
ske konvencije določili zakonske omejitve pri
sti uporabe domačega bambusa pri gradnji
pa so se pokazale kot neučinkovite, saj naj bi
povečanju obsega turističnega in tranzitnega
hiš in pohištva, ki prinaša zaslužek okoli 30
zdaj omejitve omilili namesto dodatno zaostri-
prometa na letni ravni.
družinam. Pet odstotkov prihodkov se steka
li. Z rastjo prevoznih kapacitet na smučiščih lokalno prebivalstvo – prostorsko potratne rešitve v obliki novih gorskih žičnic, ki tovrstne omejitve enostavno zaobidejo, bi v alpske regije zanesle le še več avtomobilske pločevine.
in izobraževanje.
W W W. C I P R A . O R G / AV S T R I J A
Foto g raf i j a: ko m p oto i
se povečujejo tudi prometne obremenitve za
v vaški razvojni sklad za kulturne dejavnosti w w w.c i p ra.o rg /avs tr i j a
Osrednji
cilj
drugega
nagrajenega
projekta Centro Bartolome de Las Casas v Peruju je zagotoviti ženskam možnost za zaslužek v domači vasi in pri tem spoštovati naravno okolje in kulturo. Izobraževanje obsega
w w w.c i p ra.o rg /sv i c a
W W W. C I P R A . O R G / S V I C A
| 29
»
DR AGE PRIJATELJICE IN PRIJATELJI CIPRE
PO 18 DNEVIH, 3.0 0 0 FOTOGR AFIJAH IN 237 KILOMETRIH PEŠAČENJA SEM SE DOMOV VRNIL NAVDUŠEN IN POLN V TISOV.
__ Lihtenštajn leži na čudovitem območju Alp, ki si jih delimo s sedmimi državami. Ker celotno območje lihtenštajnske države leži v Alpah, sta za nas trajnostni razvoj in ohra-
okviru Alpske konvencije in mednarodne
nitev edinstvene narave alpskega prostora
skupnosti, saj okoljske teme državnih meja
imanentnega pomena. Če se torej Lihtenštajn
ne poznajo, pa naj gre pri tem za globalno
zavzema za ohranitev alpskega prostora, je ta
segrevanje podnebja, ki so mu Alpe še pose-
njegova poteza vse kaj drugega kot sebična.
bej izpostavljene, ali za vse hitrejše zmanjše-
A kaj spodbuja Lihtenštajn k temu, da
Jonas Voit, 22 let, Nemčija Youth Alpine Interrail Foto g raf i j a: N e j c K av k a / Yo u th A l p i n e I nte r ra i l l; M a r ti n Wa l s e r (str. 29)
»
GLAS OD ZUNAJ
vanje biotske raznovrstnosti.
si prizadeva za varstvo podnebja, okolja in
CIPRA je pri tem naša dragocena par-
narave? V Alpah imamo ta privilegij, da živi-
tnerka, ki izvaja pomembne projekte, opra-
mo v edinstvenem, čudovitem in raznovr-
vlja pomembno delo na področju odnosov z
stnem naravnem prostoru, ki pa ga moramo
javnostmi in včasih deluje kot sodnik našega
trajnostno ohraniti in razvijati za prihodnje
ravnanja. Pri tem cenimo zlasti način izme-
generacije. To seveda ne pomeni, da naložbe
njave mnenj, ki tudi ob težavnejših temah ve-
v alpski prostor niso potrebne, ravno naspro-
dno poteka konstruktivno in odprto. Zato
tno: alpski prostor se mora razvijati, saj bo le
smo počaščeni in ponosni, da je CIPRA In-
tako ostal privlačen za prihodnje generacije.
ternational za svoj sedež izbrala ravno
Razvoj mora potekati skladno z načeli trajno-
Lihtenštajn.
stnega razvoja in povezano z naravo, tako da bodo lahko tudi naši zanamci v prihodnje
Dominique Hasler
Alpe doživljali kot edinstveni naravni prostor
članica Vlade Kneževine Lihtenštajn
in prostor sprostitve. Da bi to dosegli, je potrebno izvajanje varstva narave na nacionalni ravni, ravno tako pa tudi mednarodno sodelovanje v
30 | F I N A N Č N O P O R O Č I L O I N Z A H V A L A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 31
POSLOVNI IZID Z IZGUBO ZAHTEVNO LETO USPEŠNO ZAKLJUČENO
IZK A Z POSLOVANJA 2018
2017
1.160.874
1.031.411
Stroški, reprezentančni stroški
143.117
137.630
Pisarniški stroški
139.338
133.526
49.288
35.585
441.258
336.589
Avtorski honorarji CIPRE – predstavništvo
53.853
46.809
pripravniki, pri čemer znaša ekvivalent polne
Različni odhodki
56.303
60.705
zaposlenosti 1500 odstotkov.
Amortizacija
9.363
197.114
Odhodki
2.053.394
1.979.368
Prihodki iz projektov, donacije, sponzorska sredstva
1.039.639
1.118.996
500.000
500.000
39.241
38.466
392.994
301.836
350
87
2.386
41.722
1.974.609
2.001.107
-78.785
21.739
__ CIPRI International je leto 2018 v njeno
CIPRA International Lab iz Dornbirna je ne-
delovanje prineslo svež veter, a tudi kadro-
profitna družba z omejeno odgovornostjo, ki
vske turbulence. Poleg načrtovane menjave
posluje skladno z avstrijsko zakonodajo. Njen
vodstva v mesecu juniju je bilo treba rešiti
edini lastnik je lihtenštajnsko društvo in kot
tudi težave, do katerih je prišlo do nepred-
njegova operativna enota deluje na obmo-
videnih menjav v projektnih skupinah, to
čju Evropske unije, v okviru katere je v letu
Komunikacija, oglaševanje
pa je bilo mogoče le s spretnim improvizi-
2018 spodbujala izvajanje treh projektov. V
Avtorski honorarji – zunanje storitve
ranjem in začasnimi kadrovskimi rešitvami.
letu 2018 je bilo v obeh organizacijah v več
Poleg tega ni bilo mogoče vseh projektov
kot 20 projektov vključenih 19 zaposlenih in 6
uresničiti v načrtovanem roku. Skupaj je to obremenilo naša lastna sredstva za 78.785
Stroški dela
CHF, saj so se ta zmanjšala s 325.704 CHF
Velik korak naprej je bil storjen pri pre-
(2017) na 246.919 CHF konec leta 2018. V
delavi starejše stavbe v Schaanu, v kateri bo
primerjavi s predhodnim letom se je prodaja
novi sedež naše organizacije. Skupaj z Lihten-
za 600.000 1,97 na 2,6 mio. CHF. Osnova
štajnsko družbo za varstvo okolja (LGU) in
Prispevki držav
za prihodke je prispevek države Lihtenštajn
Združenjem lihtenštajnskih neprofitnih skladov
Članarine
v višini 500.000 CHF, ki omogoča izvajanje
(VLGS) bomo tako ustvarili odprto hišo trajno-
Opravljanje storitev za tretje osebe
komunikacijske dejavnosti v petih jezikih in
stnega razvoja, »učilnico narave in človeka«.
učinkovito administrativno delo. Prispevki
Fundacije, občina in zasebniki so v ta namen
osmih nacionalnih in regionalne članske or-
do konca leta 2018 prispevali en milijon CHF.
Drugi prihodki
ganizacije znašajo 39.241 CHF. Od CIPRE
Gradbena dela se bodo začela v letu 2019.
Prihodki
International so prejele naročila v višini 54.000 CHF.
Revidirani
izkaz
poslovnega
izida
društva CIPRA je priložen poročilu, izkaz
Prihodki iz prodaje (publikacije, drugo)
Letni Izračun
podjetja CIPRA International Lab GmbH pa w w w.c i p ra.o rg / f i n a n c e
bo sredi leta objavljen na W W W . C I P R A . O R G / FINANCE.
(Pod pogojem, da je sprejeto na skupščini)
32 | F I N A N Č N O P O R O Č I L O I N Z A H V A L A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 33
CIPR A INTERNATIONAL SE Z A FINANČNO PODPORO IN NAROČILA ZAHVALJUJE
BIL ANCA 2018
2017
K NE Ž E V IN A LIHTE N ŠTA JN VADUZ /LI ō ŠV ICA RS K E M U Z V E Z NE M U UR A DU
Opredmetena osnovna sredstva
69.077
13.226
Z A PROSTORS K I R A Z VO J BERN/CH ō UR A DU Z A OKOL JE VADUZ /LI ō
Stalna sredstva skupaj
69.077
13.226
Z V E Z NE MU M INI STRST V U Z A OKOL JE , VA RST VO N A R AV E IN VA RNOST
Terjatve
524.883
82.199
RE A K TORJE V BERLIN/D ō S K L A DU BRI STOL STIF TUNG ZÜRICH/CH ō
Dobroimetje pri bankah in poštnih hranilnicah, čeki in gotovina
882.706 1.015.303
AKTIVA
Gibljiva sredstva Aktivne časovne razmejitve Skupaj Aktiva
1.407.590 1.097.502 21.780
S K L A DU PA NCI V I S STIF TUNG VADUZ /LI ō OM RE Ž JU OBČIN POV E Z A NOST V A LPA H ÜBERSEE /D ō DRUŠT V U A LPS KO M ESTO LE TA BAD REICHENHALL /D ō S K L A DU STIF TUNG FÜRST. KOM M E R Z IE NR AT GUIDO FEG E R VADUZ /LI
94.325
ō S K L A DU K A RL M AY E R VADUZ /LI ō S K L A DU A AG E V. JE N S E N CH A RIT Y
1.498.446 1.205.052
FOUNDATION VADUZ /LI ō I VOCL A R V I VA DE NT SCHA AN/LI ō EU - PROG R A M U E R AS MUS+ ō S K L A DU RICHI STIF TUNG VADUZ /LI ō N ACION A LNIM
PA S I VA
2018
2017
Sredstva društva
325.704
303.965
Letna izguba / Dobiček poslovnega leta
-78.785
21.739
Sredstva društva
246.919
325.704
Rezervacije
673.664
420.698
Obveznosti
187.984
87.209
Pasivne časovne razmejitve
389.880
371.441
Skupaj izposojeni kapital
1.251.528
879.348
Skupaj Passiva
1.498.446 1.205.052
S E K RE TA RI ATOM V IE A LPINE : ŠV ICA RS K A Z V E Z A Z A POHODNI ŠT VO, MON AŠ K I PL A NIN S K I K LUB, V E LIK A A LPS K A TR A N SV E R Z A L A , UR A D Z A OKOL JE LIHTE N ŠTA JN ō S K L A DU N ATUM FOUNDATION VADUZ /LI ō UR A D SA L Z BURŠ K E DE Ž E LNE V L A DE V SA L Z BURGU – REG ION A LNI R A Z VO J, REG ION A LN A POLITIK A EU SAL ZBURG /A ō UR A D Z A PROSTORS K I R A Z VO J IN G EOINFORM ACIJE V K A NTONU ST.G A LLE N ST. G ALLEN/CH ō UR A DU Z A G R A DBE NI ŠT VO IN INFR ASTRUK TURO VADUZ /LI ō M INI STRST V U Z A INFR ASTRUK TURO, GOS PODA RST VO IN Š PORT VADUZ /LI ō M INI STRST V U ZA
INFR ASTRUK TURO
IN
ZA
VA RST VO
BFN
N A R AV E
OKOL JE
VADUZ /LI
BONN/D
ō
ō
Z V E Z NI
STA LNE M U
AG E NCIJI
S E K RE TA RI ATU
A LPS K E KON V E NCIJE INNSBRUCK /A ō Z V E Z NI AG E NCIJI Z A OKOL JE (Pod pogojem, da je sprejeto na skupščini)
NE MIJE DESSAU/D ō LIHTE N ŠTA JN S K I N ACION A LNI K NJIŽ NICI VADUZ /LI ō
PODPORNICAM
IN
PODPORNIKOM
ALPE
NA
ODRU
S K L A DU
PAUL
SCHILLE R STIF TUNG L ACHEN/CH ō FUNDACIJI FONDA Z ION A CA RIPLO MIL ANO/I
ō
BLUE !
A DVA NCING
EUROPE A N
ō S K L A DU HE IDE HOF STIF TUNG STUT TG ART/D
PRO JECTS
MÜNCHEN/D
CIPR A INTERNATIONAL
J A H R E S B E R I C H T 2 0 1 8 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 035
NACIONALNI ODBORI IN PREDSTAVNIŠT VA CIPRE
34 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 8 P R E D S T A V N I K I I N S O D E L A V C I C I P R E
sednik), Dušan Prašnikar, Jernej Stritih Sekretariat Špela Berlot, Katarina Žakelj C I P R A N E M Č I J A
Irene Brendt C I P R A
Upravni odbor Ethelber t Babl (do novembra), Luisa Deubzer (od novembra), Peter Dill, A xel Doering
odbor Klauspeter Dissinger (predsednik), Johanna Ebner
(predsednik od novembra), Christine Eben, Dr. Peter Eberle, Dr. Stefan Köhler (do novembra), Florian
(podpredsednica), Klara Kofler, Wolfgang Niederhofer, Hanspeter
Lintzmeyer, Er win Rothgang (predsednik do novembra), Michael Schödl (od novembra) Sekretariat
Niederkofler, Anna Pichler, Mar tin Schöpf (do septembra),
Stefan Witty (direk tor do decembra, podpredsednik od novembra), Uwe Roth (direk tor od decembra),
Auer,
(do junija), Jakob Dietachmair, Mar tha Dunbar (do junija), Marion Ebster (od julija), Michael Gams (od marca), Malina Grubhofer (do aprila), Michaela Hogenboom, Magdalena Holzer, Maya Mathias, Anna Mehrmann, Robin Nauman, Gregor Novak (do aprila), Wolfgang P fef ferkorn, Andreas Pichler (direk tor do junija), Ana Plavčak (od aprila), Fabian Sandholzer (do marca), Annina Schidla (od julija), Corinna Schmidt (od julija), Kaspar Schuler (direk tor od junija), Manon Wallenberger (od aprila), Barbara Wülser C I P R A I T A L I J A Upravni odbor Vanda Bonardo, Gianni Cametti (blagajnik), Luigi Casanova, Federica Corrado (predsednica), Oscar Del Barba, Dino Genovese, Carlo Gubetti, Marco La Viola Sekretariat Francesco Pastorelli (direk tor) C I P R A
LIHTENŠTAJN
Ospelt-Bosshard, Samira Schädler C I P R A
Sekretariat Monika Gstöhl (direk torica), Claudia
AVSTRIJA
Sekretariat Josef Essl (direk tor do juni-
ja), Reinhard Gschöpf (direk tor od avgusta) CIPR A Avst rija Sekretariat Peter Haßlacher (predsednik), Christian Baumgar tner, Liliana Dagostin, Gerald P fif finger, Christine Pühringer, Gottfried Schindlbauer, Walter Tschon C I P R A F R A N C I J A Upravni odbor Jean Horgues-Debat (predsednik), Alain Boulogne, Michel Chamel, Sandrine Percheval, Patrick Le Vaguerèse, Bernard Jean Sekretariat Marc-Jérôme Hassid (direk tor), Inès Huber t, Julika Jarosch, Delphine Segalen C I P R A Š V I C A Upravni odbor Eva Inder wildi, Sebastian Moos, Patrik Schönenberger (direk tor), Benno Steiner Sekretariat Hans Weber C I P R A S L O V E N I J A Upravni odbor Uroš Brankovič, Gašper Kleč, Patricija Muršič, Matej Ogrin (pred-
Foto g raf i j a: M a r ti n Wa l s e r ( l evo), D a r ko To d o rov i c, M aya M ath i a s /CIPR A I nte r n ati o n a l (s p o d a j )
Miro Kristan (od maja) Sekretariat Elisa Agosti, Christina Bachner, Caroline Begle, Magdalena Christandl
MLADINSKI SVET CIPRA
MLADINSKI
(predsednica), Hugo Quaderer, Eva Šabec (do maja), Marko Slapnik (do maja), Er win Rothgang (od maja),
Upravni
TIROLSKA
Wilhelm Seppi, Gerda Wallnöfer (do septembra) Sekretariat Marion
C I P R A I N T E R N A T I O N A L Upravni odbor Serena Arduino, Christian Baumgar tner, Katharina Conradin
JUŽNA
Griseldis
Dietl,
SVET
CIPRE
Andreas
Riedl
(direk tor)
Katja Belec, Magdalena
Christandl, Cristina Dalla Torre, Mathilde De Goër, Luisa Deubzer, Sophie Eberle, Luzia Felder, Alenka Kastelic, Mirjam Kreisel, Frederick Manck, Andrea Müller, Matthias Oer tel, Eva Šabec, Julia Thüringer, Zala Zebec O K O L J E V A R S T V E N A SKUPINA
NEDERLANDSE
MILIEUGROUP
ALPE
Joop Spijker
w w w.c i p ra.o rg /s l /c i p ra /o -n a s
WWW.CIPRA.ORG/SL/CIPRA/O-NAS
KOLOFON
Založnik: CIPRA International Uredništvo: Maya Mathias (odgovorna), Barbara Wülser, Michael Gams, Annina Schidla Prevodi: Claire Simon, Nataša Leskovic Uršič, Reinhold Ferrari, Stephen Grynwasser Lektorat: Alice Friard, Nina Pirc, Francesco Pastorelli, Barbara Wülser, Pat Moody Postavitev: Jenni Kuck Tisk: BVD Druck+Verlag AG/LI Skupna naklada: 2.300 izvodov
CIPRA International Im Bretscha 22 LI-9494 Schaan Tel. +423 237 53 53 Fax +423 237 53 54 international@cipra.org www.cipra.org