1 | LOREM LOREM
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je neprofitna in nevladna krovna organizacija z enim regionalnim in več nacionalnimi predstavništvi v sedmih alpskih državah: Avstriji, Franciji, Italiji, Lihtenštajnu, Nemčiji, Sloveniji in Švici. Zastopa okoli sto združenj
SKUPAJ MISLIMO NAPREJ CIPRA International Im Bretscha 22 LI-9494 Schaan
in organizacij. CIPRA si prizadeva za trajnostni razvoj in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter se zavzema za regionalno pestrost in reševanje čezmejnih problemov v Alpah. CIPRA je bila ustanovljena 5. maja 1952, sedež pa ima v Schaanu v Kneževini Lihtenštajn. WWW.CIPRA.ORG
Tel. +423 237 53 53 Fax +423 237 53 54 international@cipra.org www.cipra.org
LETNO POROČILO 2017 CIPRA INTERNATIONAL
02 | M R E Ž A C I P R E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 03
PREDSTAVNIŠTVA CIPRE IN NJIHOVI ČLANI
JUŽNA
TIROLSKA
Alpenverein Südtirol ō Arbeits-
gemeinschaft für Vogelkunde und Vogelschutz in Südtirol ō Bergwacht im Bay-
Baubiologie Südtirol ō Bund Alternativer Anbauer ō Heimat-
erischen Roten Kreuz ō Bergwald-
pflegeverband Südtirol ō LIA per Natura y Usanzes ō Natur-
NEMČIJA
projekt e. V. ō Bund Naturschutz in
freunde Meran-Südtirol ō Naturtreff Eisvogel ō Plattform Pro
Bayern e. V. ō Deutscher Alpenverein
Pustertal ō Süd tiroler Gesellschaft für Gesundheitsförde rung ō
e. V. ō Gesellschaft für ökologische
Südtiroler HochschülerInnenschaft ō Umweltgruppe Eis acktal
Forschung e. V. ō Landesbund für Vo-
ō Umweltschutzgruppe Vinschgau ō Lokalne skupine: Andri-
gelschutz in Bayern e. V. ō Mountain
an, Bozen, Eppan, Jenesien, Kaltern, Olang, Rasen-Antholz,
Wilderness Deutschland e. V. ō Natur-
Sa lurn, Terlan, Ulten, Vahrn, Wipptal
I T A L I J A Associazione Ambiente e Lavoro ō
Freunde Deutschlands e. V. ō Ökolo-
w w w.cipra.or g/juzna-tirolska
Associazione Dislivelli ō Club Alpino Italiano ō
gischer Jagdverband e. V. ō Verband
Dachverband für Natur- und Umweltschutz in Süd-
Deutscher Berg- und Skiführer ō Ver-
tirol ō Federazione Italiana di Parchi e delle Riserve
ein zum Schutz der Bergwelt e. V.
PODPORNI ČLAN
Naturali (Federparchi) ō Federazione Italiana Pro
w w w.cipra.or g/nemcija
N e d e r l a n d s e M i l i e u g ro u p A l p e n, N i e d e r l a n d e n
SCHAAN (LIHTENŠTAJN), APRIL 2018
DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI
Natura ō Gruppo Italiano Amici della Natura ō Istituto Nazionale di Urbanistica ō Italia Nostra ō La Fédération Française des Clubs Alpins et de Montagne ō La Fédération
Lega Italiana Protezione Uccelli ō Legambiente ō
FRANCIJA
Mountain Wilderness Italia ō Parco Alpi Marittime
Française de Montagne et d’Escalade ō Fédération Française de la Randonnée — Comité régional Au-
ō Parco delle Orobie Valtellinesi ō Parco Nazionale
__»Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu«,
smo ljudje del problema, smo pa tudi del reši-
vergne-Rhône-Alpes ō La Fédération Française Union Touristique des Amis de la Nature ō La Fédération
je dejal Mahatma Gandhi. Le če se bomo spre-
tve. Osrednjo pozornost namenjamo social-
della Val Grande ō Parco Nazionale delle Dolomi-
Nationale pour le Développement des Spor ts et du Tourisme en Montagne ō W WF France — L’organisation
menili sami, bomo uspeli kaj premakniti tudi v
nim inovacijam, svoje aktivnosti obravnavamo
ti Bellunesi ō Parco Nazionale dello Stelvio ō Pro
mondiale de protection de la nature ō Mountain Wilderness ō La Fédération Rhône-Alpes de Protection
družbi, v kateri živimo. Velikih izzivov, s katerimi
z družbenega vidika. V sedanji strategiji – ta
Natura Torino ō Società di Scienze Naturali del
de la Nature ō France Nature Environnement Provence-Alpes Côte d’A zur ō L’association pour le Développement en Réseau des Territoires et des Ser vices ō Le Centre de la Nature Montagnarde ō ASTERS
se soočamo v Alpah, se lahko lotimo skupaj.
zajema tri ključne teme, tj. naravo in človeka,
Trentino ō Ser vizio Glaciologico Lombardo w w w.cipra.or g/italija
— Conser vatoire des espaces naturels de Haute-Savoie ō L’association des Amis du PNR de Char teuse ō Parc National de la Vanoise
AVSTRIJA
A r b e its g e me insc haf t
w w w.cipra.or g/francija
der Berg- und Naturwachten Österreichs ō Kuratorium Wald ō Naturfreunde Österreich ō Naturschutzbund Öster-
S L O V E N I J A 13 8 p o s a m e z n i h č l a n ov
ŠVICA
A l p e n - I n i ti a ti ve ō Aq u a
reich ō Österreichischer Alpenverein ō
w w w.cipra.or g /slovenija
V iva ō Grimselverein ō Mountain Wilderness Schweiz ō Naturfreunde
Österreichischer Forstverein ō Öster-
Schweiz ō Pro Natura ō Schweizer
reichischer Touristenklub ō Verband Gesellschaft
Alpen-Club ō Schweizer Vogelschutz
Dachverband «Jagd Österreich» ō
Liechtenstein-Sarganserland-Werdenberg ō Fischereiverein
SVS/BirdLife Schweiz ō Schweize ri -
Devet zveznih dežel Avstrije: Vorarl-
Liechtenstein ō Liechtensteiner Alpenverein ō Forstverein Liech-
sche Greina-Stiftung ō Stiftung Land -
berg, Tirol, Salzburg, Kärnten, Ober-
tenstein ō Liechtensteiner Jägerschaft ō Liechtenstei nische
schaftschutz Schweiz ō WWF Schweiz
österreich, Steiermark, Niederöster-
Gesellschaft für Umweltschutz ō Imkereiverein Liechtenstein ō
(pasivni član)
reich, Wien, Burgenland
Liechtensteinischer Ornithologischer Landesverband ō Solar-
w w w.cipra.or g /svica
w w w.c i p r a .o r g /av s t r ij a
genossenschaft Liechtenstein ō Verkehrs-Club Liechtenstein
Österreichischer
Höhlenforscher ō
LIHTENŠTAJN
Botanisch-Zoologische
w w w.cipra.or g/lihtenstajn
N a s l ov n i c a: C r i sti a n Ca ste l n u ovo, U vo d n i k: M a r ti n Wa l s e r
ō Parc Naturel Régional de la Char treuse ō Parc National des Ecrins ō Parc National de Mercantour
A to razumno spoznanje pogosto izgubi
gospodarstvo v preobratu ter socialne inova-
svoj pomen pri vsakdanjem delu in v politiki.
cije – je v središču interakcija med človekom
Tam se uveljavljajo rešitve, ki so navidezne in hi-
in njegovim okoljem.
tro uresničljive, rezultati so enostavno izmerljivi.
Vse to se kaže tudi v načinu delovanja
So nove ceste prava strategija za preprečevanje
CIPRE: skoraj nobena druga organizacija ne
zastojev v prometu? Kaj pa izraba doslej neokr-
združuje toliko ljudi iz vseh alpskih regij v pri-
njenih ledeniških površin – je to prilagajanje pod-
zadevanju, da bi se skupaj aktivno zavzeli za
nebnim spremembam? Ali pa celo geološko
prihodnost, ki bo zagotavljala kakovostno ži-
skladiščenje CO² pod morskim dnom? Vsem tem samooklicanim rešitvam za podnebno krizo
vljenje na območju Alp, kritično preučili naše
je skupno prepričanje, da nam svojega ravnanja
Letno poročilo, ki ga imate v rokah, kaže,
ni treba spremeniti in lahko še naprej počnemo
kako smo to storili mi.
to, kar smo doslej. A tako razmišljanje je zmo-
Želim vam zanimivo branje.
ravnanje in tudi sami postali del novih rešitev.
tno: realnost nas bo prej ali slej dohitela. CIPRA in njene članske organizacije zato zagovarjamo drugačen pristop: resda
Katharina Conradin
predsednica CIPRE International
04 | S O C I A L N E I N O V A C I J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 05
KO CVETIJO IDEJE
To je njena pot do cilja in uspeha. Njena zadnja ideja je nastala, ko je v svojem rodnem kraju v dolini Val di Non/Nonstal natančneje pogledala okoli sebe. Zgrozila se je nad razvojem naravne in kulturne pokrajine. V domači dolini, znani po plantažah jablan, je ob-
O jablanah, svinjskih srčkih, zablodah in kitih: septembra
delava večine tal intenzivna, zasebnikom je
2017 bo v dolini reke Maira v Italiji pet udeležencev delavnice
bila v zadnjih desetletjih dana v uporabo pre-
I-LivAlps pripovedovalo o tem, kako lahko uspevajo ideje,
cejšnja površina zazidalnih zemljišč. Dejstva,
pa tudi o negotovostih in soočanju nasprotujočih si mnenj.
da kmetijstvo ni isto kot biotska raznovrstnost, se Cristina Dalla Torre seveda zaveda. Zaradi svojih prizadevanj v mladinskem svetu CIPRE in kot članica upravnega odbora CIPRE Italija ji je bilo jasno, da je za kmetijske in prostorskonačrtovalske procese potreben čas in da sam ne moreš veliko doseči. Za uspešne in trajnostno naravnane spremembe je nujno sodelovanje drugih ljudi, zlasti ljudi njene starosti. »Nekdo mora imeti na začetku
IDEJE KOT JABL ANE Cristina Dalla Torre
idejo, ki pa je dobra le, če je z njo mogoče navdušiti tudi druge.« Cristina Dalla Torre je zbrala svoje prija-
Ko Cristino Dalla Torre navduši katera od idej,
telje in znance in nastal je niz aktivnosti, na-
želi vsem pripovedovati o njej. Zaveda se, da
menjenih spodbujanju biotske raznovrstnosti
morajo ideje med ljudi in jih okužiti. A včasih
v regiji in ozaveščanju ljudi o odnosu med bi-
ji za to zmanjka besed. »Ta ideja je dobra, res
otsko raznovrstnostjo in pokrajino. Skupina,
dobra. Veš, takšna je kot ...«.
zbrana okoli mlade raziskovalke, je med dru-
Ko govori, njeni temni kodri divje po-
gim predlagala obiske na šolah, organizacijo
skakujejo sem in tja, kot da bi hoteli podkrepiti
festivala biotske raznovrstnosti in izdajo knji-
njene besede. Sedemindvajsetletna Italijanka
ge. Cristina ob tem pravi takole: »Dobra ideja
se ukvarja z raziskovanjem socialnih inovacij
ima trdno osnovo in možnosti za nadaljnji ra-
na Evropski akademiji v Bolzanu (Eurac). Ko
zvoj.« Tako kot jablane v dolini Val di Non/
se prisrčno zasmeji, se skoraj zdi, kot da bi se
Nonstal: močno deblo nosi veje, na katerih
hotela opravičiti zaradi svojega kaotičnega
rastejo številni plodovi, nikoli pa natančno ne
načina izražanja.
vemo, v katero smer se bodo obrnile.
06 | S O C I A L N E I N O V A C I J E
»IN … IN … IN« Je an Horgue s-De bat
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 07
kot predsednik CIPRE Francija, »glave omrežja.
je začela razmišljati, kako iz srčkov potegniti
A postavil si je vprašanje: pa je to sploh mreža?
najboljše. Devetindvajsetletna Nemka se na-
Uspeh bo namreč zagotovljen le v primeru, da
mensko ukvarja s hrano. Znanje in pripomoč-
bodo ljudje med seboj tudi povezani.
ke za ukvarjanje s svojim konjičkom je med
Kaj potrebujemo, da bodo socialne ino-
drugim pridobila na univerzi gastronomskih
Jean Horgues-Debat si pridržuje pravico, da
vacije uspešne? »Ne vem,« odgovori Jean,
znanosti – akademiji Slow Food v italijanskem
se moti. »Pravila ni,« pravi mož sredi šestde-
»odgovora ne poznam. Recepta ni.« In takoj
mestu Bra.
setih let. »Dovoljeno nam mora biti, da lah-
doda: »Čim manjšo raznolikost ljudi, kompe-
Njen način delovanja se odraža tudi v
ko preizkušamo, razvijamo ali zavržemo.«
tenc, izvora.« Procesi so zanj ravno tako po-
njenem načinu izražanja: stavke širi, naredi
Kot direktor organizacije Adrets se je vrsto
membni kot rezultati. Pripomočki, tudi raču-
premor, prenese praznino in ji da prostor.
let ukvarjal z vprašanjem, kako na podeželju
nalniško podprti, so dobrodošli. »Izkoristiti
Tako najdejo njena energije, navdih in ustvar-
zagotavljati osnovne javne storitve. Odgovor
moramo, kar je na voljo, da bi bilo sodelovanje
jalnost pot navzven. Ko kuha, kar počenja
je našel v združevanju, povezovanju in pod-
še učinkovitejše.« Da bodo od tega lahko imeli
vsak dan, pusti, da jo navdihujejo občutki, vo-
pori. V devetdesetih letih je to bilo še nekaj
korist vsi, je nujno posredovanje prek ljudi.
njave in oblike, ki jih najde v svojem hladilniku
povsem novega, po dvajsetih letih »eksperi-
Kajti nekaj velja: »Internet ne posluša.«
in shrambi. Ali pa si zamisli kulturo, s katero bi
mentiranja«, kot temu pravi sam, pa danes
se rada stopila, ali pa občutek, ki ga želi prikli-
v francoskih Alpah deluje 80 maisons des
cati s svojo jedjo.
services publics, tako imenovanih centrov za
Ne glede na svoje spodbude je Franzi-
zagotavljanje storitev splošnega pomena, ki
ska pri delu kar se da natančna. Kot vodja te-
pod eno streho združujejo občinske uprave,
čajev za peko kruha in rogljičev z drožmi na-
zdravstveno službo, obrtne dejavnosti in še
tanko
mnogo drugega. Njegova vizija je prenos po-
temperature, pravo razmerje sestavin, da bo
nudbe s podeželja v urbano okolje. Gre za
kruh rahel in skorja hrustljava. Sestavine in
dostopno ponudbo, prijazno do ljudi. Diplomirani inženir z obrazom gorjana, z rokami rokodelca in razmišljanjem filozofa uteleša vse, kar predstavljajo socialne inovacije. »Živimo v tradicionalnem sistemu, ki ločuje,
NAVDIH S SRCEM IN PREMIŠLJENOSTJO Franziska Kunze
pozna
postopke
in
čas
peke,
faze postopka vedno znova razstavlja na posamezne dele, poskuša razumeti medsebojno delovanje in jih spet sestavlja v novo celoto. Poleg peke kruha se ukvarja še s procesi fermentacije živil, aktivna je tudi v solidarno-
razločuje in postavlja drugega proti drugemu.«
Franzisko Kunze včasih obide navdih kar sre-
stnem kmetijstvu. Proizvajalci in uporabniki so
Želi si, da bi prišlo do korenite spremembe
di dneva, kot se je zgodilo nedavno na tržni-
danes združeni v društvu, delijo si odgovor-
perspektive. Kompleksen sistem ne ponuja
ci, ko je v izložbi mesnice zagledala svinjske
nost in tveganje, a tudi dobiček. Dobra pripra-
možnosti ali – ali, temveč in … in … in.
srčke. V tistem trenutku ji je bilo jasno, da bo
va hrane je za Franzisko ključni cilj, kajti le
Od poletja 2017 dalje sodeluje Jean
srčke kupila, ni pa še natančno vedela, kako
tako bosta izdelek in vloženo delo pravilno
Horgues - Debat, doma v Gapu v francoskem
jih bo pripravila. S srčki v košari se je s ko-
ocenjena. Uničiti svinjske srčke v ponvi bi bila
departmaju Visoke Alpe, s svojimi izkušnjami
lesom odpeljala domov. Nad kuhinjsko mizo
vendar tragedija!
08 | S O C I A L N E I N O V A C I J E
KR AJ SREČANJA Mar ia Schne ide r
Živeti v teh krajih je pomembna odločitev v
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 09
se je udeležil pohodniške ture TransALPedes,
Triindvajsetletni Slovenec trenutno živi
predhodnice projekta whatsalp, v okviru kate-
v stanovanjski skupnosti, kjer namerava
rega so pohodniki po isti poti prešli Alpe od
ostati leto dni. Prek Evropske prostovoljske
Dunaja do Nice. Leta 2016 je izšla osma izda-
službe (EVS), ki poteka znotraj programa
ja omenjene knjige.
Erasmus+, je našel delo pri CIPRI Internatio-
življenju posameznika. Maria Schneider, po
Danes, trinajst let po smrti g. Schneider-
nal. V Gregorju se skriva na tisoče idej, ki si
rodu Nemka, svoje odločitve ni sprejela sama,
ja, velja kulturni center, ki beleži 3 000 nočitev
jih je nabral v svojem življenju, vsakdanjiku,
v Italijo je pred 35 leti sledila svojemu možu
letno in približno 70-odstotno zasedenost, za
na spletu. Z njimi se rad obsipava na Insta-
Andreasu Schneiderju. Vse pa se je začelo z
vzorčni model uresničevanja načel trajnostnega
gramu in Facebooku, v e-novicah, blogih in
naključjem, ko sta z Andreasom zašla s poti
turizma v praksi. Predvsem pa je center prizori-
videoposnetkih na Youtubu.
v južno Francijo, kjer sta vsako leto počitni-
šče dogodkov in srečanj, tudi udeležencev de-
Nič novega, vsaj za Gregorja. Novo v
kovala, in pristala v piemontskih gorah. Od
lavnic, ki so v okviru projekta CIPRE I-LivAlps
času hitrega in globalnega pretoka informa-
takrat dalje je zakonski par iz Kölna počitnice
potekali na temo socialnih inovacij. Večne sanje
cij je le kombinacija znanega. Gregor se
preživljal v odročni dolini Maire, vse do leta
Marie in Andreasa Schneiderja o tem, da med
zato ukvarja z recikliranjem idej. Poveže dve
1982, ko sta se tja preselila za stalno.
seboj povezujeta ljudi, so postale resničnost.
ideji ali dva navdiha, ki ju nosi v sebi, in ju
»Ko se enkrat odločiš za tako življenje, je
uporabi, ko je za to prava priložnost ali ko ga
možno vse,« pojasni Maria, gospa krepkejše
k temu vodi volja, pravi navdih ali razpolože-
postave, krajših, sivih las in z večjimi očali na
nje. Gregor želi s svojimi idejami in navdihi
nosu. Tako življenje – življenje v Borgu, prgišču
malce polepšati svet. Kreativnost je zanj po-
hiš, ki sta jih Schneiderjeva postopoma odku-
treba človeka, da stalno ustvarja novo, da
povala in obnavljala. Zaselek je danes kulturno
ostane v gibanju. Kot on sam, ki se med po-
središče Centro Culturale Borgata San Martino Inferiore, ki privlači ljudi od blizu in daleč, predvsem iz Švice in Nemčije. Tudi denar, namenjen prenovi, je prišel s severa. Za italijanske banke trajnostni gorski turizem ni imel nikakršnega
PULOVER S KITOM G re gor Novak
govorom stalno premika, malo posedi, malo postoji, se spet usede in s prsti riše nevidne oblike po zraku. Človek je zanj ustvarjalen tudi takrat, ko se uči, pa naj gre za kuhanje, hobije ali
pomena in se niso hotele spustiti v njuno pusto-
V stanovanju Gregorja Novaka visi na steni
vsakodnevna opravila. »Kot si ljudje stalno
lovščino; tudi domačini so se sprva norčevali iz
kit. Narejen iz starega puloverja. Ponošen
želimo kaj novega, tako se hočemo tudi ve-
njunega projekta, češ raje zakurita svoj denar,
kos oblačila je Gregorju šel že pošteno na
dno naučiti kaj novega.« Njegove zahteve so
če se ga želita znebiti, vama bo vsaj toplo.
živce, saj ni bil več lep in ga ni mogel več
visoke, jedi so mu všeč le, če je njihov videz
Razcvet pa je leta 1999 prinesel izid
obleči. Gregor je začel razmišljati in porodili
estetski, slika je lepa, če je tudi popolna, ide-
knjige Ursule Bauer in Jurga Frischknechta
sta se mu ideji: prva iz predala z blagom,
ja je dobra, če odstopa od običajnih zamisli
Antipasti und alte Wege, ki bralce vodi po sta-
druga iz predala z živalmi. Iz pulija je nastal
in preseneča. Takrat je Gregor zadovoljen.
rih poteh in (pred)jedeh v dolini Maire. Frisch-
kit, ročno delo, ki danes krasi njegovo stano-
Trenutno poskuša polepšati svet in za svojo
knecht je odročno dolino odkril leta 1992, ko
vanje v Lihtenštajnu.
najemodajalko riše slike.
10 | S O C I A L N E I N O V A C I J E
GRAD V OBLAKIH POTREBUJE PROSTOR Toni Büche l
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 11
pravo nasprotje njegovemu hudomušnemu
I-LivAlps, nazadnje septembra 2017 v Stroppu
smehu, ki se mu prikrade na obraz, in nagaji-
v italijanski dolini Maire. Najprej je poročala
vo zibajočim se kodrom, ko se mu oči zožijo v
le matični organizaciji, nemškim Prijateljem
tanki reži, iz katerih se iskri in lesketa.
narave, sedaj pa poroča tudi vsem članskim
Včasih ga srečanja prisilijo, da začne o
organizacijam CIPRE Nemčija in sicer kot
svoji viziji sveta razmišljati na novo. Za svoje
podpredsednica njenega upravnega odbora.
Toni išče možnosti za soočenje svojih stališč
»gradove v oblakih«, kot temu pravi sam, potre-
Christine je vezni člen med organizacijami in
s stališči svojega okolja. Take priložnosti so
buje prostor. V ozkem, togem okolju mu to ne
generacijami, med regionalno, nacionalno in
tudi srečanja z ljudmi, ki so nasprotje nje-
uspeva ravno najbolje. Gradove lažje postavlja
mednarodno ravnijo.
govim idejam in njegovemu načinu življenja.
visoko zgoraj na gori ali ob pogledu na morje,
Delavnice, na katerih sodelujejo mladi,
»Novo lahko nastane le na tak način,« zatr-
če seveda pokrajina idejam dopušča veličino in
so za upokojeno sodnico pomembna nova
juje Toni. Vožnja z vlakom, je prepričan, je
širino. Navsezadnje velja tudi za socialne inova-
izkušnja. Največji izziv zanjo je bila odločitev,
odlična priložnost, da se zapleteš v pogo-
cije: te potrebujejo prostor, naleteti morajo na
da se pri svojih letih poda v neznano. V Stro-
vor z neznanci. Toni se redno vozi na relaciji
posluh in odobravanje, nastajajo pa v soočenjih
ppu je pozorno spremljala razprave na temo
med domačim Lihtenštajnom in Dunajem,
mnenj med mladimi in starimi, je prepričan.
prebivanja in zaposlovanja, ki so potekale v
avstrijskim glavnim mestom, kjer študira
manjši skupini. Da pa bi v razpravi sama so-
zgodovino in digitalno humanistiko. Sodeluje
delovala v angleškem jeziku, je zanjo še ve-
tudi z lokalnim časopisom in za eno od lih-
dno težka naloga, zato že nekaj časa obi-
tenštajnskih občin raziskuje zgodovino kraja
skuje tečaj, kjer dopolnjuje znanje svoje
in njegove prednike. Poleti, ko ni predavanj, skrbi za razporejanje turističnih avtobusov pri domačem prevoznem podjetju in pomaga v lokalnem komunalnem podjetju. Navdihujejo ga vsakodnevna srečanja,
KO SE PODAMO V NEZNANO Chr istine Ebe n
šolske angleščine. Da se bo z mladimi lahko bolje sporazumevala, doda. In kaj je pridobila z udeležbo na delavnicah? Christine pravi, da občutek, da »lahko skupaj nekaj oblikujemo.« Socialne inovacije,
ki so naključna. Zavestno iskanje ne bi bilo
Christine Eben bo pozneje v svojem poročilu
tema četrte delavnice projekta i-LivAlps, se
smiselno, pravi: »To bi bilo ravno tako neu-
zapisala: »Spet smo oblikovali skupine, kate-
odlično ujema z načeli Prijateljev narave, ki
mno, kot bi iskali srečo.« Da jih lažje odkrije,
rih člani in članice so bili različne starosti in
niso le okoljska organizacija, temveč v
pa mu vendarle nekoliko pomagajo številne
nacionalnosti – da je to najboljša rešitev, se
ospredje postavljajo tudi socialno odgovor-
aktivnosti, s katerimi se ukvarja.
je pokazalo že na prejšnjih delavnicah. Gre
nost. »Kar počnemo v Stroppu, lahko prene-
A Toni ni avanturist, ki bi se v divjino
za prihodnji razvoj, zato je pomembna zlasti
sem na svojo organizacijo in za to v njej tudi
odpravil brez načrta in steklenice z vodo.
izmenjava z mladimi.« Če je le bilo možno, se
najdem posluh.«
Njegov korak je pretehtan; vedno se je pri-
je Christine, ki živi v Münchnu, v zadnjih de-
pravljen ustaviti, če najde navdih, ali se vrniti.
setih letih udeležila vsake prireditve v organi-
Barbara Wülser in Corinne Buff,
Razmišlja veliko in globoko, misli oblikuje
zaciji CIPRE International in o vsaki napisala
CIPRA International (besedilo) in
mirno in premišljeno. Njegova prodornost je
poročilo. Tako tudi o delavnicah projekta
Cristian Castelnuovo (foto)
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 13
AK TIVIZEM Z A VSE LETNE ČASE ALPSK A POLITIK A
__ V zadnjem letu so politično delovanje CIPRE močno zaznamovali novi odgovori na družbena vprašanja. Eden od ciljev novega Alpskega posvetovalnega odbora Alpske konvencije za podnebje je bil med seboj povezati v alpskem prostoru nastale pobude in ideje o podnebnih spremembah. Pri pripravah na vzpostavitev Partnerstva alpskih občin za varstvo podnebja je CIPRA skupaj z Omrežjem občin Povezanost v Alpah in društvom Alpsko mesto leta opravila pomembno delo. V okviru odbora in akcijskega programa Alpske konvencije, pri katerem je prav tako odločilno sodelovala CIPRA, je bilo na dnevnem redu trajnostno gospodarjenje. CIPRA je v letu 2017 sprožila različne pobude, ki so padle na plodna tla. Z jasno izraženim stališčem proti organizaciji olimpijskih iger na območju Alp se je pred izvedbo dveh referendumov o kandidaturi za olimpijske igre (Graubunden/ CH in Innsbruck/A) odločno zavzela za to, da se pri organizaciji velikih športnih prireditev upoštevajo bolj trajnostna načela. V obeh primerih so bili istega mnenja tudi prebivalci, saj so kandidaturo zavrnili s prepričljivo večino. Zahtevo po spre-
SPREMEMBE
membi miselnosti, ki mora trdneje sloneti na trajnostnosti v turizmu, je CIPRA izrazila tudi v svojem stališču Sončev obrat v zimskem turizmu. V zimski sezoni 2016/2017 je njeno sporočilo naletelo na velik odziv v medijih in javnosti. V Strategiji EU za Alpsko regijo so procesi že ustaljeni, prav tako se je
Foto g raf i j a: N o a mfe i n / D re a m sti m e.c o m
okrepilo sodelovanje med različni deležniki v delovnih skupinah. Sedaj je na vrsti postavitev smernic prihodnosti. CIPRA je zato novembra 2017 na ministre in ministrice alpskih držav naslovila odprto pismo in jih pozvala, naj Alpsko konvencijo določijo kot vodilo za delovanje, v sodelovanje pri oblikovanju nadaljnjega razvoja in uresničevanju strategije pa še v večji meri vključijo javnost. Zasebno je politično, politično je zasebno: na pot od Dunaja/A do Nice/F se je podala pohodniška skupina whatsalp in tako prehodila alpski lok, pri tem pa opozorila na spremembe v Alpah (str. 20/21). Mednarodni mediji so zaznali simboličen pomen skupine in svojo pozornost namenili Alpam. wW w.c i pIra.o p s/ kSa-p k aS K A - P O L I T I K A WwW .C P R rg A ./sOl /a R lG L / oAl iLtiP
SE Z AČNEJO PRED DOMAČIM PR AGOM
14 | K L J U Č N E T E M E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 15
SOCIALNE INOVACIJE Spodbujanje trajnostnega razvoja z ustvarjalnimi idejami
__ Izzivov sodobnega časa na območju Alp, kot so odseljevanje prebivalstva, boj proti podnebnim spremembam, mobilnost ali poraba naravnih virov, ni mogoče rešiti le s tehničnim napredkom, temveč so za to nujne tudi spremembe v družbi. Na področju socialnih inovacij, ki velja za eno od ključnih tem, se CIPRA teh izzivov loteva z vidika družbe in njenih potencialov. Pri tem so dobrodošle samoiniciativnost, nove oblike sodelovanja in čim več idej, s katerimi bi spremenili socialne in tudi gospodarske prakse. Poseben poudarek je namenjen viziji trdne družbe, ki trajnostni razvoj v Alpah uresničuje z združenimi močmi. Socialne inovacije pomenijo nove načine, kombinacije in oblike družbenega sožitja, s katerimi lahko spodbujamo trajnostni razvoj, prakso dobrega
ČE Z D R N I N S TR N
upravljanja in kakovostno življenje na območju Alp. Sočasno so socialne ino-
whatsalp youth Ekipi whats-
vacije tudi proces, v katerem nastajajo nove ideje in ki ljudem omogoča, da
alp so se na pohodniški poti po Alpah pridružili tudi mladi,
nekaj, kar je koristno za družbo. CIPRA International socialne inovacije spod-
SA D I M O N OV E IDEJE
buja skozi proces komunikacije, političnega delovanja in izvajanja projektov
I-LivAlps Namen projekta
številne projekte. Mladinski
I M E TI B E S E D O PR I O D LOČA NJ U
ter izboljšuje okvirne pogoje za njihov nastanek in zagotovitev. Družbenih tem,
je povezovanje ljudi, ki pri-
svet CIPRE je prevzel vodilno
GaYA Projekt spodbuja vklju-
kot so pluralizem, udeležba mladih v procesih odločanja in upravljanja, trajno-
padajo različnim generaci-
vlogo pri organiziranju in izva-
čevanje mladih v demokratič-
stni življenjski slogi in samoodločanje, se loteva v različnih projektih in
jam in prihajajo iz različnih
janju projekta ter poročanju o
ne procese na območju Alp.
aktivnostih.
alpskih držav, da bi skupaj
njem.
Mladi, ki sodelujejo pri projek-
sodelujejo pri sprejemanju družbenih odločitev. Pogoj pri tem je, da nastane
ki so v okviru projekta razvili
Eden od njih je Interregov projekt PlurAlps, ki ga CIPRA International iz-
oblikovali razvoj procesnega
vaja v okviru programa Območje Alp in pri tem skupaj z drugimi projektnimi
in strokovnega znanja: fe-
partnerji nakazuje nove načine in rešitve, kako lahko lokalna skupnost, gospo-
bruarja 2017 v Schellenber-
B R ATI GO R E
darske družbe in civilna družba prispevajo k temu, da bo kulturna pestrost
gu v Lihtenštajnu na temo
Mednarodni dan gora V
postala prednost alpskega prostora. Z ustvarjalnim in odprtim pristopom do
prebivanja
zaposlitve,
Lihtenštajnu so ob medna-
pluralizma se odpirajo možnosti za socialne inovacije in gospodarski razvoj. Da
septembra istega leta pa v
rodnem dnevu gora priredili
bi ovrednotili primere dobre prakse na področju migracij, so projektni partnerji
dolini Valle Maira v Italiji še
risarski natečaj Živali na gori
ustanovili nagrado Alpine Pluralism Award. Ta bo odlikovala in obenem širila
na temo socialnih inovacij.
in delavnico o slam poeziji
in
tu, so svoje ideje predstavili
uspešne integracijske projekte, ki se izvajajo na območju Alp, in med seboj
z evropskim podprvakom
povezovala njihove pobudnike. Posnemanje je seveda zaželeno.
Markusom Koschuhom.
w .w.c p ra.o W WwW C IiP R A .rg O/s RoGc i/aSl nOe -i C nI ovac A L Ni jEe - I N O V A C I J E
na letnem forumu Strategije EU za alpsko regijo (Eusalp) novembra 2017 v Münchnu.
16 | K L J U Č N E T E M E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 17
GOSPODARST VO V PREOBR ATU __ Alpe so življenjski in gospodarski prostor številnih ljudi, obenem pa so tudi
Prehod v zeleno gospodarstvo na območju Alp
edinstveni naravni prostor. Življenje in kulturo v Alpah določajo različne pano-
VZAJEMNO
ge: kmetijstvo, tovorni promet oz. promet dnevnih migracij, turizem, proizvo-
UČE NJ E
dnja in investicije. Te vzajemno učinkujejo na podnebne spremembe in tudi
Tour des Villes Namen pro-
znatno vplivajo na pokrajino. Gospodarstvo in politika pogosto zanemarjata
jekta je povezovanje alpskih
ekološke in socialne vidike, kar koristi kratkoročnemu ekonomskemu uspehu.
mest ter iskanje skupnih
N AG R A J E N A A R H ITE K TU R A
Obstajajo pa tudi obetavni pristopi, ki omogočajo do naravnih virov prijazen in
konceptov oživljanja opu-
Constructive Alps Prejemniki
socialno sprejemljiv razvoj gospodarske dejavnosti. Gospodarstvo v preobratu
ščenih urbanih objektov in
mednarodne arhitekturne na-
je tisto področje delovanja, kjer si CIPRA prizadeva za spremembo miselnosti,
območij in reševanja drugih
grade za trajnostno gradnjo in
ki bo usmerjena v trajnostnost.
izzivov na tem področju.
prenovo na območju Alp v letu
nje z naravnimi viri, odzivanje na podnebno krizo, okolju prijazno proizvodnjo
PE Š, S KO LE SO M , Z AV TO M
obnovljivih virov energije ter zagotavljanje socialnih in pravičnih delovnih raz-
Pemo Strokovnjaki in drugi
D E S TI N ACIJA A LPE
mer. Spodbujanje in uresničevanje vseh teh ciljev poteka v obliki projektov in
zainteresirani iz gospodarstva,
Alpe na odru V letu 2017 je
mere prenove in gradnje novih
aktivnosti na področju mobilnosti, prenove in gradnje, turizma, podnebja in
uprave in politike so na konfe-
izšla nova številka revije Alpe na
objektov na območju Alp si je
energije. A samo tehnična učinkovitost in strukturni ukrepi ne zadostujejo. Del
renci o mobilnosti dnevnih mi-
odru, tokrat posvečena turizmu
mogoče ogledati na razstavi,
strategije mora postati tudi zadostnost, tj. prilagoditev lastnega ravnanja in
gracij junija 2017 v Vaduzu v
v Alpah, javnosti pa je bila pred-
ki bo naslednji dve leti potova-
omejitev porabe. Da bi spodbudila miselni premik, CIPRA International med
Lihtenštajnu sodelovali v raz-
stavljena ob odprtju razstave
la po Alpah. Pri izvedbi nate-
seboj povezuje politiko, upravo, gospodarstvo in predstavnike civilne družbe in
pravi o idejnih in političnih me-
septembra 2017 v Vaduzu (Lih-
čaja skrbi CIPRA za strokovno
ozavešča o trajnostnem gospodarstvu Alpah.
jah na področju mobilnosti.
tenštajn). CIPRA je objavila tudi
in organizacijsko pomoč.
Gospodarstvo v preobratu pomeni manj onesnaženja, preudarno ravna-
CIPRA International v sodelovanju z drugimi projektnimi partnerji po pooblastilu nemškega Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave, gradnjo in
2017: osnovna šola v avstrijskem Brandu in trije objekti iz Avstrije in Italije. Najlepše pri-
dokument Sončev obrat v turizmu, ki predstavlja njeno stali-
varnost reaktorjev pripravlja akcijski program Zeleno gospodarstvo na obmo-
G R E M O Z V L A KO M !
čju Alp, s čimer naj bi uresničili cilj Alpske konvencije, tj. prehod v energijsko
AlpInnoCT Oktobra 2017
strategije trajnostnega razvoja
TR A D I CI O N A LN O I N LO K A LN O
učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami CO² in učinkovito rabo virov. Od septembra do novembra 2017 so v šestih alpskih občinah in mestih potekale
je v Bolzanu v Italiji s člani
zimskega turizma, v spletni
Loam Camp Julija 2017 sta v
Akcijske skupine za ukrep
predstavitvi alpMonitor pa je
Avstriji in Franciji potekali dve
delavnice, deloma v sodelovanju z društvom Alpsko mesto leta. Predstavniki
4 v okviru Eusalp potekal
nakazala poti za udejanjanje
delavnici o uporabi ilovice za
gospodarstva in družbe so aktivno sodelovali v razpravi in se med seboj pove-
dialog, v katerem so ude-
svojih zahtev. S tako problema-
gradnjo hiš. Mladi udeleženci
zali. Strokovnjaki, podjetniki in prebivalci so imeli tudi možnost izpolniti spletno
leženci razpravljali o pro-
tiko in številnimi drugimi temami
so pridobljeno znanje preizku-
anketo in tako sodelovati pri izdelavi akcijskega programa.
blematiki preusmerjanja to-
in dogajanjem na območju Alp
sili tudi v praksi, saj so iz tega
vornega prometa s cest na
se lahko vsi zainteresirani se-
trajnostnega gradbenega ma-
železnico na območju Alp.
znanijo v e-glasilu alpMedia.
teriala skupaj zgradili peč.
ra.o o sGp /o G d aOr st ratu Ww WwWw.c . Ci p IP R Arg. /g OR S vo P O-pDreAoRb S T V O - P R E O B R AT U
šče glede zahteve po uveljavitvi
18 | K L J U Č N E T E M E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 19
NAR AVA IN ČLOVEK
Narava kot sestavni del človekovega mišljenja in delovanja
__ Strma gorovja, cvetoči gorski travniki, brenčanje žuželk. Alpska pokrajina je raznolika, tako kot njeni prebivalci. Na območju Alp domuje okoli 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, a tu je doma tudi človek, ki z izvajanjem kmetijske in turistične dejavnosti ter gradnjo objektov še nikoli doslej ni tako izrazito zaznamoval in oblikoval naravnega prostora, kot smo temu priča danes. Rastoča vaška in mestna naselja, cestno in železniško omrežje, intenzivno poljedelstvo, živinoreja in podnebne spremembe ogrožajo biotsko raznovrstnost in pokrajino v Alpah. Z izjemnim vplivom, ki ga imamo ljudje na naravo, racij. Narava in človek je tisto področje delovanja, kjer si CIPRA prizadeva za
V M E S N I PROS TO R , ŽIVLJENJSKI PROSTOR
celovitost razumevanja človeka sredi narave.
WorthWild Predmet raziska-
V S LUŽ B I GOZ D OV, M O K R I ŠČ I N TR AV N I KOV
Za CIPRO sta torej človek in narava skupni prostor. Izjemna biotska razno-
ve v okviru študije izvedljivo-
AlpES Projekt skrbi za pri-
vrstnost alpskega prostora se dolgoročno lahko ohrani le, če bo človek v svojem
sti je ravnanje s pokrajinami
znavanje vloge ekosistemskih
razmišljanju in dejanjih naravi odmeril ravno tako pomembno mesto, kot to velja
v Alpah, do katerih dostop je
storitev in njihovo varovanje.
za njegove druge potrebe. CIPRA International izvaja projekte in aktivnosti na
omejen z gradbenega vidika.
CIPRA se za to zavzema v
Na eni od delavnic so pred-
Akcijski skupini za ukrep 7
prostorskega načrtovanja, s tem pa med seboj povezuje pomembne akterje in
PROS TO R S K E S FE R E V A LPA H
stavniki področja za regio-
v okviru Eusalp in Platformi
zato tudi sama prispeva k združevanju ekosistemov in vseh prizadetih kakor tudi
Letna strokovna konfe-
nalni razvoj, znanosti in druž-
Alpske konvencije za eko-
k uveljavitvi pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti na politični ravni.
loško povezanost.
je povezana tudi velika odgovornost do narave kakor tudi do prihodnjih gene-
področju naravne pestrosti, ekosistemskih storitev, upravljanja tekočih voda in
renca CIPRE Potrebna sta
be razpravljali o konceptih
V okviru projekta AlpES, ki se izvaja v Interregovem programu za območje
vnovičen razmislek o vlogi
prostorskega načrtovanja.
Alp, so se CIPRA International in druge organizacije, delujoče v raziskovalni dejav-
prostorskega načrtovanja in
nosti, gospodarstvu ali upravi, zavzele za skupno razumevanje ekosistemov in nji-
preusmeritev od celovitega
hovih storitev v Alpah. Za boljše razumevanje zahtev različnih interesnih skupin in
prostorskega načrtovanja v
uspešen prenos lastnih argumentov v prakso, so projektni partnerji na zadnjem srečanju v Benetkah izvedli postopek izdaje gradbenega dovoljenja z metodo igre
O D K R I VA NJ E Z A K L A D OV
koncept izobraževanja in oza-
V E D N O OS TATI V REKI
SpeciAlps Cilj projekta je
veščanja, se je glasil ključni
Spare Projekt išče ravno-
prepoznavanje naravnih bo-
vlog. Da bi se čim bolj vživeli, so pri tem nosili ustrezno pokrivalo: zaščitno čelado,
poudarek letne strokovne
vesje med zahtevami za var-
gastev ter njihovo ohranjanje
kmečko kapo ali uradno pokrivalo. Razvila se je razprava, ki je opozorila na more-
konference CIPRE, ki je pote-
stvo in rabo alpskih voda. Za
in vrednotenje. Pet pilotnih re-
bitne konflikte in negotovosti. Interaktivno strategijo so si omislili tudi v drugih pilo-
kala septembra 2017 v Inns-
to se CIPRA zavzema tudi v
gij spodbuja krepitev naravne
tnih regijah projekta AlpES: v Italiji bodo uprizorili gledališko igro na temo gozdov, v
brucku v Avstriji.
Akcijski skupini za ukrep 6
pestrosti alpskega prostora na
v okviru Eusalp – področje
medobčinski ravni, obenem
upravljanja vode in istoimenski
pa omogoča doživljanje nara-
platformi Alpske konvencije.
ve kot vsakodnevno izkušnjo.
Sloveniji pa bodo ob dnevu za Savinjo organizirali še delavnico za otroke. /nG a ravak-CLOVEK W Ww Ww. w.c C I Pi pRra.o A . rg OR /NAc Rl ove AVA
20 | W H A T S A L P
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 21
PEŠ ČEZ ALPE WHATSALP
DUNAJ
Poleti 2017 so člani skupine whatsalp prepešačili
Mlada okrepitev
Alpe od Dunaja v Avstriji do Nice v Franciji. Na
9. – 12. julij
poti so popisovali spremembe v pokrajini in družbi,
Pohodu se pridružijo mladi
ki so jih zaznali, občasno so se jim pridružili enako
Quo vadis, gorska območja?
misleči, med njimi tudi mladi udeleženci projekta CIPRE
25. – 27 julij
youth«, s katerimi si člani ekipe izmenjajo izkušnje in mnenja.
CIPRA Švica
»whatsalp youth«, s katerimi so si izmenjali izkušnje
udeleženci projekta »whatsalp
Mladinski svet CIPRE
in mnenja. CIPRA je pri projektu whatsalp skrbela za komunikacijo in odnose z javnostmi ter organizacijo
CAMPO DI TRENS
različnih dogodkov in prireditev vzdolž pohodniške poti.
BRUNICO KARTITSCH
wW w w.w h ats l p.o W W. W H Aa T S ArgL P . O R G
Začetki 3. junij
SALECINA
Ožja skupina se je na pot po
ROSSWALD
Alpah prvič podala že pred 25
F U L LY
leti, tako da namerava spoznanja
Potujemo trajnostno
Vinska ekskurzija
in ugotovitve iz takratnega
30. avgust
17. avgust
obdobja primerjati z aktualnimi
CIPRA Francija
CIPRA Švica
je spremenilo v Alpah.
»Whatsalp youth«
Pot pod noge
1. – 4. september Mladinski svet CIPRE Mreženje občin 7. september CIPRA Francija
in pri tem ugotoviti, kaj vse se CIPRA Avstrija
Cilj pohodniške ekipe whatsalp: prepešačiti okoli 1.800 kilometrov
V A L -C E N I S
poti čez Alpe.
BARDONECCHIA BRIANÇON ABRIÈS
VALLE MAIRA
Na cilju! 29. september »Ne!« gradnji avtoceste
Ekipa whatsalp prispe po 568 urah hoda in pribl. 66.000
Delavnica projekta I-LivAlps 13. – 16. september (Socialne inovacije, str. 4 – 11) Cipra International Cipra Italija
NICI
7. julij
premaganih višinskih metrih do
Ogenj v Alpah
Predstavniki občin in civilne družbe
Sredozemskega morja. Svoje
12. avgust
z Južne Tirolske, iz avstrijskih
ugotovitve strne v naslednje
V letu 2017 – mednarodnem letu trajnostnega
zveznih dežel Tirolske in Koroške ter
problemske sklope: podnebne
turizma, je namen akcije prižiganja kresov
Benečije podpišejo skupno izjavo,
spremembe, promet, pritisk na
spodbuditi k celoviti spremembi miselnosti
v kateri se izrečejo proti gradnji
izrabo visokogorskega prostora
in ravnanja v alpskem turizmu skladno z
avtomobilske ceste Alemagna.
in odseljevanje prebivalstva.
zahtevami trajnostnega razvoja.
(Nacionalna predstavništva, str. 30)
CIPRA Francija
CIPRA Švica
CIPRA Avstrija
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 23
POTREBUJEMO »SKRBNIKE« IN MEDSEBOJNO POVEZ ANOST
IDEJE
CIPRA Nemčija Impresivni gorski svet, va-
ozaveščanju o aktivnem izvajanju Alpske kon-
lovita gričevja, lepe doline, prekrasna pokra-
vencije pri odgovornih za lokalno politiko in
jina – podobe, ki se marsikomu vzbudijo ob
upravo ter predstavnikih organizacij in zdru-
misli na bavarske Alpe in predalpski svet. A
ženj kakor tudi v širši javnosti.
bavarske gore niso le naravni, temveč tudi
Sodelujoči so se seznanili z aktualnimi
kulturni, življenjski in gospodarski prostor
razvojnimi trendi in novimi idejami na področju
skorajda 1,5 mio. prebivalcev. V okviru Alpske
varstva podnebja, turizma in mobilnosti. Ob
konvencije se je Svobodna država Bavar-
tem so bile glasno izražene želje po medseboj-
ska zavezala k dolgoročnemu varstvu tega
nem povezovanju in imenovanju »skrbnika«, kar
življenjskega prostora. Da pa bi ideje o traj-
bo tudi predmet obravnave v nadaljevanju pro-
nostnem razvoju dobile realno osnovo, je v
jekta. Prihodnji koraki v smeri trajnostnega ra-
regijah nujno potrebna razprava, v katero se
zvoja so že predvideni in vključujejo strokovne
mora vključiti čim večje število deležnikov s
ekskurzije, namenjene ogledu primerov dobre
področja politike in uprave.
prakse, in pogovore na okroglih mizah.
CIPRA Nemčija se je tako v projektu Foto g raf i j a: L u d ov i c Fre m o n d i e re
Alpska konvencija AAA+ zgledno lotila treh pomembnih vsebinskih stebrov Alpske konvencije in sicer podnebnih sprememb, mobilnosti in trajnostnega turizma. Namen projekta je ozaveščati deležnike o pomenu teh tem in omogočiti izmenjavo. Z organizacijo treh javnih dogodkov je CIPRA Nemčija prispevala k
w.c rg. /n aEMCIJA WwWwW . Ci pI ra.o PRA O eRmGc/i jN
L AHKO POSTAVIJO NA GL AVO STARE RESNICE
24 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 25
V DUHU PREPREČEVANJA PODNEBNIH SPREMEMB
ZGLEDI VLEČEJO
CIPRA Italija Posledice podnebnih spre-
V nizu delavnic so predstavniki občin
CIPRA Slovenija Hlajenje pijače v studenč-
doseči večjo učinkovitost pri upravljanju pro-
memb na območju Alp so resne: suša, kri-
skupaj s strokovnjaki izdelali vprašanja, ki
nici, proizvodnja energije iz sončne energije,
stočasnih objektov, denimo z uvedbo sistema
tična oskrba z vodo, naraščanje povprečnih
obravnavajo načine prilagajanja podnebnim
uporaba oljne ogrščice za pogon toplarne je
rezervacij, ustrezne ponudbe hrane ali pa z
temperatur, taljenje ledenikov. Podnebne
spremembam na področju naravnih nesreč in
nekaj utrinkov s strokovne ekskurzije, ki jo je
zagotavljanjem dostopnosti objekta s trajno-
spremembe vodijo v pomanjkanje snega,
gozdov ter politike. Na letni strokovni konfe-
za lastnike oz. upravljavce planinskih koč in
stnimi oblikami mobilnosti.
kar najbolj občuti turizem, in tudi ekstremne
renci leta 2017 v Sloveniji je bila končno pred-
drugih tovrstnih objektov v Sloveniji organizi-
S projektom je CIPRA Slovenija omogo-
vremenske dogodke. Ti vedno bolj ogrožajo
stavljena in tudi podpisana Listina iz Budoie,
rala CIPRA Slovenija. Udeleženci ekskurzije so
čila izmenjavo dobrih praks in izkušenj, to pa je
doline in vasi ter povzročajo materialno ško-
v kateri se alpske občine zavezujejo k uresni-
obiskali planinsko kočo Hochweisssteinhaus
dobro izhodišče za spodbujanje socialnih ino-
do in telesne poškodbe. Potrebne so nove
čevanju ukrepov prilagajanja podnebnim
v avstrijskih Alpah in se seznanili s tamkajšnjo
vacij, saj nove ideje nastajajo prav z izmenjavo
ideje in trajnostne strategije. Prihodnost
spremembam. Poleg tega si občine prizade-
uspešno izvedeno okoljsko-energetsko naložbo.
in prevzemanjem drugačnih pogledov.
imajo občine, ki so se lotile preprečevanja
vajo oceniti morebitna tveganja in priložnosti,
CIPRA Slovenija je v partnerstvu s Pla-
posledice podnebnih sprememb in ukrepajo
ki jih za njihovo območje prinašajo podnebne
ninsko zvezo Slovenije pripravila projekt Ener-
daljnovidno.
spremembe, spodbujati javni dialog in krepiti
getsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora
ozaveščenost prebivalcev.
do dolin in ga namenila ozaveščanju in izobra-
CIPRA je zgodovinsko povezana s
WwW W. C P Rrg A /s . Ol ove R Gn/i jSa L O V E N I J A w w.c i p Ira.o
ževanju upravljavcev prostočasnih objektov,
Prihodnost je v energiji sonca –
kot so npr. planinske, lovske koče, ribiški ali
v planinski koči Hochweissstein-
ske občine od pilotne faze v drugi polovici
skavtski domovi ipd. Prav tako ključni temi
haus stavijo na sončno energijo.
devetdesetih let prejšnjega stoletja, danes pa
ekskurzije sta bila izmenjava informacij o pri-
v okviru enega od projektov sodelovanja sku-
merih dobrih praks in prenos znanja.
članskimi občinami Omrežja občin Povezanost v Alpah – CIPRA Italija spremlja italijan-
ww / i tRa lGi j a/ I T A L I J A WW Ww.c . C iIpPra.o R Arg .O
V Sloveniji trenutno ni finančnega ukre-
Stalnim sekretariatom Alpske konvencije obli-
pa, ki bi v obliki nepovratnih sredstev ali ugo-
kuje strategije za prilagajanje podnebnim spremembam.
Foto g raf i j a: M a n c a Ču j ež
paj z italijanskim okoljskim ministrstvom in
dnih kreditov pomagal organizacijam pri uresničevanju okoljskih naložb v prostočasne objekte. Na delavnici so zato udeleženci projekta oblikovali priporočila, ki bodo odločevalcem v pomoč pri pripravi financiranja tovrstnih naložb, razpravljali pa so tudi o idejah, kako
26 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 27
NAR AVNO PESTRO, VRSTNO BOGATO
PROCESI SOUST VARJANJA V TURIZMU
CIPRA Lihtenštajn Cvetoče in pestre po-
cvetoče travnike na javnih površinah. V pro-
CIPRA Švica Podnebne spremembe, omeje-
Posebnost projekta se kaže v poskusu
krajine koristijo človeku in naravi, dajejo hra-
jekt so vključeni tudi strokovnjaki, ki prena-
nost naravnih virov in vse večje pritiske na iz-
omogočiti nastajanje inovacij na podlagi me-
no čebelam, črmljem, metuljem in drugim
šajo znanje na sodelujoče, poskrbljeno pa je
rabo neokrnjenega gorskega prostora je čutiti
tode soustvarjanja, ko podjetje in njegove
žuželkam ter omogočajo opraševanje 80 od-
tudi za prostor, namenjen izmenjavi izkušenj
zlasti v turizmu. Pri reševanju tovrstnih izzivov
stranke proizvod oblikujejo skupaj. Namen
stotkov domačih cvetočih in tudi poljedelskih
in novih idej. Občine imajo tako na voljo stro-
imajo prednost nove poti ter trajnostne oblike
generatorja inovacij je spodbujati nove oblike
rastlin. Raznolike pokrajine imajo visoko na-
kovno znanje, pomoč pri izvajanju novega
družbenega in gospodarskega sobivanja. Tak
sodelovanja med posameznimi destinacijami,
ravno vrednost in so privlačne za rekreacijo
znanja v praksi in dobro delujoča mreža – vse
medsektorski pristop uresničuje CIPRA Švica
visokošolskimi ustanovami ter združenji in
in turizem.
našteto so najboljši pogoji za ustvarjanje dol-
skupaj s partnerji, tj. predstavniki turistične in
društvi. Pri projektu sodelujejo številne institu-
goročne dodane vrednosti za občine.
znanstveno-raziskovalne dejavnosti, v okviru
cije: nosilka projekta je CIPRA Švica, njeni
projekta Generator inovacij.
partnerji pa so turistične organizacije in inšti-
V projektu Naravno pestro in vrstno
Zaposleni v javnih komunalnih podjetjih
podjetij šestih lihtenštajnskih in 18 vorarlber-
seveda cenijo priložnost, da sami postanejo
Na projektni platformi CIPRA Švica zbi-
tuta za turizem pri visoki šoli v Sidersu in Lu-
ških občin lahko seznanijo, kateri načini za-
ustvarjalni. Po zaslugi velike zavzetosti sode-
ra nekonvencionalne ideje in spodbuja njihovo
zernu. Finančno podporo izvajanju projekta je
saditve so primerni za različne lokacije, kateri
lujočih pri projektu so danes na nekaterih na
nastajanje, saj bo z njimi mogoče v praksi ure-
zagotovil Državni sekretariat za gospodarstvo
so postopki za pripravo tal in kako vzdrževati
novo urejenih travnikih postavljene celo gnez-
sničevati trajnostni turizem v švicarskih Alpah.
(Seco) iz programa Innotour.
dilnice za divje čebele. Znanje, ki ga je v pro-
Strokovna žirija je oktobra 2017 že izbrala
jektu prispeval strokovnjak za divje čebele,
osem najboljših projektnih idej, njihovi pobu-
w.i ovati o nTsI gOeNn eSrato r.cEhR A T O R . C H ( D E , F R ) Ww WwW . I nNnN OVA GEN
Zveza za vse življenje –
bo pripomoglo k učinkovitejšemu spodbuja-
dniki pa morajo zdaj pripraviti načrt za njihovo
wW w w.c c aG / S V I C A W W . iCp Ira.o P Rrg A /sv . O iR
rastline v soodvisnosti z žuželkami.
nju divjih opraševalk v prihodnje. Naravno pe-
izvedbo. Generator inovacij je proces podprl z
stro in vrstno bogato je projekt čezmejnega
dvema delavnicama, ki sta se zvrstili v zaho-
sodelovanja med Lihtenštajnsko družbo za
dnem in nemško govorečem delu Švice, na
varstvo okolja (LGU), v kateri ima sedež CI-
voljo pa je bilo tudi strokovno svetovanje.
PRA Lihtenštajn, Zvezno deželo Vorarlberg in
Osem obetajočih projektnih načrtov bo sredi
vorarlberškim Inštitutom za ekologijo. WW Ww.c . C iIpPra.o R Arg .O G /n L ww / l iRhte s tIaHj nT E N S T A J N
Foto g raf i j a: M o n i c a G stö h l
bogato se odgovorni iz javnih komunalnih
leta 2018 prejelo finančno pomoč za zagon projektnih dejavnosti.
28 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 29
REGIONALNO, SEZONSKO, SOCIALNO
BOTRST VO Z A BIOTOPE CIPRA Francija je razvila projekt Ali-
CIPRA Južna Tirolska Od kdaj živi kratko-
skupna uporaba hiš in vrtov, a tudi znanja:
mentation en Chartreuse, v katerem se po-
tipalčnica, redka vrsta kobilice, v močvirju
prej kot za lastništvo gre pri socialnih inova-
sveča oskrbovanju šol z lokalno in ekološko
Kappler Moos v Langtaufersu? Kako je zar-
cijah za izmenjavo in sodelovanje. Ni jih mo-
pridelanimi živili. V sodelovanju s študenti Vi-
javelo kolo pristalo v odtočnem kanalu na
V prizadevanjih za ohranjanje
goče predpisati, saj nastajajo kot odgovor na
soke šole za agronomijo, prehrano in okolje
območju biotopa Wangerau? V južnotirolski
biotopov – odgovornost so
družbene potrebe in pogosto ob robu institu-
Isara – Lyon je v Chartreusu med kmeti, ura-
dolini Vinschgau/Val Venosta je na srečanju
prevzeli botri.
cionalne ureditve. CIPRA Francija se je s to-
dniki in zaposlenimi v menzi izvedla anketo in
botrov lokalnih biotopov za prijetno presene-
vrstnimi vprašanji intenzivno ukvarjala tako v
na podlagi dobljenih rezultatov projekt prila-
čenje poskrbela novica o odkritju redke vrste
z njimi pa razpravljajo tudi o ukrepih, ki so nujni
okviru študije, ki jo je pripravila njena članska
godila tako, da je v večji meri upoštevala ideje
kobilice. Slišati pa je bilo tudi manj prijetne
za razvoj in ohranjanje območja.
organizacija Adrets, kakor tudi na delavnici
in pobude anketirancev. CIPRA Francija je z
novice, kot na primer tisto o neustreznem in
Veliki narodni park in naravni parki na
projekta I-LivAlps v italijanski dolini Valle Mai-
regijskim naravnim parkom Chartreuse orga-
brezvestnem odlaganju izkopanega materi-
Južnem Tirolskem so institucionalno dobro
ra. Jean Horgues - Debat, predsednik CIPRE
nizirala Forum Alimentation en Chartreuse, pri
ala v jarek.
urejeni, saj imajo svoje izpostave in zaposlene,
Francija, je prepričan: »Socialne inovacije so
čemer je bil namen ustvariti boljše povezave
S pilotnim projektom Botrstvo za zava-
manjša zavarovana območja pa so v primerja-
pomembne: vnovič vzpostavljajo socialne
med posameznimi območji gorskega masiva
rovana območja je okoljevarstvena skupina
vi z njimi manj opazna in pogosto životarijo.
vezi, na alpskih območjih pa lahko pospešijo
in tako izkoristiti obstoječe sinergije v živil-
Vinschgau 2015 vzpostavila sistem botrstva
Ker je na Južnem Tirolskem okoli 230 bioto-
trajnostni razvoj.«
skem sektorju. Forum je pripomogel tudi k
za Vinschgau. Botri redno obiskujejo zavaro-
pov in 1160 naravnih rezervatov, oblasti vsem
postopnemu razvoju ustrezne prehranske
vano območje, ki so si ga izbrali, spremljajo,
ne morejo nameniti vedno dovolj ustrezne po-
strategije.
kaj se z njim dogaja, in si na skupnih srečanjih
zornosti. To pomanjkljivost želi odpraviti pobu-
izmenjujejo izkušnje. To povečuje njihovo oza-
da o vzpostavitvi botrstva za zavarovana ob-
veščenost o biotopih in naravnih spomenikih v
močja. Pobudo so lani že prevzele lokalne
njihovi okolici, poleg tega zanje prevzamejo
okoljske skupine v pokrajini Überetsch/Oltra-
tudi moralno odgovornost. Zakoniti zastopniki
dige in dolini Valle Isarco/Eisacktal, CIPRA Ti-
zavarovanih območij so še vedno pristojni or-
rolska je izvajanje projekta podprla.
ra.o / f ra Ww WwWw.c . Ci p IP R Arg. O Rn Gc/i jFa R A N C I J A
Foto g raf i j a: I n g r i d K a r l e g g e r
CIPRA Francija Souporaba avtomobila,
gani, ki tesno sodelujejo z botri, jim poročajo o trenutnih razmerah na zavarovanih območjih,
wW w w.c u zGn/a-ti WW . C Ii pPra.o R A rg . O/ jR J UroZl sNkAa - T I R O L S K A
30 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 N A C I O N A L N A P R E D S T A V N I Š T V A
PERSPEKTIVE
ZDRUŽENI PROTI ALEMAGNI pozvali k doslednemu upoštevanju zahtev Pro-
prava o gradnji avtoceste Alemagna, nove če-
tokola o izvajanju Alpske konvencije na podro-
zalpske tranzitne poti med Munchnom in Be-
čju prometa, v katerem so se pogodbenice,
netkami. Prav tako tudi beneški lobisti vedno
torej tudi Avstrija in Italija ter EU, izrekle za opu-
znova poskušajo omenjeni projekt nekega
stitev gradnje novih cest višjega ranga, name-
dne oživeti v praksi. Na pobudo CIPRE Avstri-
njenih čezalpskemu prometu. Podpisniki izjave
ja so se 7. julija 2017 v avstrijskem kraju Kar-
so se zavzeli za pripravo skupnega programa
titsch/ St. Oswald zbrali predstavniki občin,
urejanja prostora in razvoja (tudi za področje
nevladnih organizacij in civilne družbe iz Be-
železniškega prometa).
nečije, Južne in Vzhodne Tirolske ter Koroške
Njihov poziv je postal še prepričljivejši,
in podpisali izjavo, v kateri so se jasno izrekli
saj ga je podprla skupina whatsalp, da bi na
proti izgradnji avtomobilske ceste Alemagna.
dane razmere opozorila javnost. Če bi prišlo
Nasprotniki projekta so regionalne in lo-
do podaljšanja Alemagne v smeri proti severu,
kalne oblasti ter odgovorne na političnih ravneh
bi to neposredno prizadelo prav alpinistično
JE TREBA Z AMENJATI, ČE ŽELIMO JASEN POGLED
CIPRA Avstrija Vedno znova se odpira raz-
ske doline, ob vznožju Karnijskega grebena.
v avstrijskem Kartitschu nasprotujejo
Podpis izjave je v sodelovanju z občino Kartit-
gradnji novih tranzitnih poti.
sch, Sekcijo Sillian v Avstrijski planinski zvezi, odborom Comitato Peraltrestrade Cadore in Delovno skupnostjo Stop Transit organizirala CIPRA Avstrija. Udejanjanje memoranduma iz Kartitscha/St. Oswalda bo medregijsko sodelovanje okrepilo in institucionaliziralo. Vsi vpleteni se bodo na pobudo CIPRE Avstrija vsako leto srečali v eni od treh regij (Vzhodna, JužnaTirolska, Veneto). wW w.c WwW . Ci pIra.o P R rg A ./avs O R tr Gi j/aA V S T R I J A
Foto g raf i j a: J o s ef Es s l, M a x i m e G i l b e r t / f l i c k r.c o m
vas Kartitsch, ki leži na začetku Zgornje ZiljPogumno reševanje praznine –
32 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 F I N A N Č N O P O R O Č I L O I N Z A H V A L A
POSLOVNI IZID Z DOBIČKOM UTIRANJE POTI PROTI CILJEM
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 17 C I P R A I N T E R N A T I O N A L | 33
CIPR A INTERNATIONAL SE Z A FINANČNO PODPORO IN NAROČILA ZAHVALJUJE
__ Številne politične pobude, projekte in aktiv-
prihodnjih letih pa se bo treba osredotočati
K N E Ž E V I N A LI HTE N Š TA J N VA DUZ / LI ō U R A D U Z A O KO L J E VA DUZ / LI ō ŠV I CA R S K E M U
nosti lahko CIPRA izvaja le z ustrezno finanč-
nakonsolidacijo sedanje ravni in nadaljnje
Z V E Z N E M U U R A D U Z A PRO S TO R S K I R A Z VO J BER N /CH ō Z V E Z N E M U M I N I S TR S T V U
no podporo.
vlaganjev uspešna, dolgoročna partnerstva.
Z A O KO L J E , VA R S T VO N A R AV E I N VA R N O S T R E A K TO RJ E V BER LIN / D ō S K L A D U
Septembra 2017 je Kneževina Lihten-
Polovico sredstev namenjamo financiranju
B R I S TO L S TI F TU N G ZÜ RICH /CH ō S K L A D U PA N C I V I S S TI F TU N G VA DUZ / LI ō O M R E Ž J U
štajn vnovič odobrila izplačilo finančnega pri-
dejavnosti na področju političnega delovanja,
O BČ I N P OV E Z A N O S T V A LPA H ÜBERSEE / D ō D RU Š T V U A LP S KO M E S TO LE TA
spevka za naslednje štiriletno obdobje, pri če-
komuniciranja z javnostmi, dela z organi in v
BA D REICHENH A LL / D ō S K L A D U S TI F TU N G FÜ R S T. KO M M E R Z I E N R AT G U I D O FEG E R
mer znaša višina letnega zneska 500.000 CHF.
okviru mrežnega povezovanja, opravljanja ad-
VA DUZ /LI ō S K L A D U G U I D O U N D D O R I S M E I E R VA DUZ / LI ō S K L A D U A AG E V. J E N -
S soglasno podprtim sklepom o dodelitvi teh
ministrativnih nalog. K temu sodijo tudi naša
S E N C H A R IT Y FO U N DATI O N VA DUZ / LI ō E U - PRO G R A M U E R AS M U S + ō S K L A D U R I C H I
sredstev sta bila izrečena veliko priznanje delo-
prizadevanja v okviru Alpske konvencije in
S TI F TU N G VA DUZ / LI ō N AC I O N A LN I M S E K R E TA R I ATO M V I E A LPI N E : ŠV ICA RSK A Z V E-
vanju CIPRE in želja po zagotavljanju kontinui-
Eusalp, odnosi z mediji in izvajanje projekta
Z A Z A POH ODNIŠT VO, M O N AŠK I PL A NINSK I K LU B, SLOV ENSK A T U RISTIČN A ORG A NIZ A-
tete dela na področju varstva Alp. Na tem me-
alpMonitor, s katerim nazorno posredujemo
CIJA , V ELIK A A LPSK A T R A NSV ER Z A L A , U R A D Z A OKOL JE LIH T ENŠTA JN, HIK ING & BIK ING
stu se vladi in vsem parlamentarnim skupinam
informacije in rešitve za ključna področja delo-
SLOV ENIJA ō S K L A D U N ATU M FO U N DATI O N A LT DOR F/CH ō S K L A D U I NTE R N ATI O N A L
zahvaljujemo za izkazano podporo in pomoč.
vanja. Z drugo polovico sredstev financiramo
C H A R ITA B LE FO U N DATI O N VA DUZ / LI ō U R A D U Z A G R A D B E N I Š T VO I N I N FR AS TRU K TU -
Poleg tekočih dejavnosti je CIPRA Inter-
izvajanje projektnega dela in storitev na podro-
RO LI HTE N Š TA J N VA DUZ / LI ō M I N I S TR S T V U Z A I N FR AS TRU K TU RO, G O S P O DA R S T VO
national podprla predlog o financiranju novih
čju uresničevanja trajnostnih strategij reševanja
I N Š PO RT VA DUZ / LI ō M I N I S TR S T V U Z A I N FR AS TRU K TU RO I N O KO L J E LI HTE N Š TA J N
poslovnih prostorov v Schaanu. Kupila je ne-
problematike. Posebna zahvala gre tudi vsem
VA DUZ /LI ō S K L A D U LLB ZU KU N F T S S TI F TU N G VA DUZ / LI ō U R A D Z A PRO S TO R S K I
premičnino, ki naj bi jo uporabljale CIPRA Inter-
pokroviteljem, posameznim darovalcem, fun-
R A Z VO J I N G EO I N FO R M ACIJ E V K A NTO N U S T.G A LLE N ST. G A LLEN /CH ō Z V E Z N I AG E N -
national in druge nevladne organizacije. V
dacijam, javnim in zasebnim organizacijam, ki
CIJ I Z A VA R S T VO N A R AV E B FN BONN / D ō Z V E Z N I AG E N CIJ I Z A O KO L J E N E M ČIJ E
2017 so bila za prenovo objekta zbrana precej-
so nas odločno podprli v letu 2017 in to name-
DESSAU -ROSSL AU/ D ō P O D P O R N I CA M I N P O D P O R N I KO M A LPE N A O D RU ō S K L A D U
šnja sredstva. Vsem donatorjem in podporni-
ravajo tudi v prihodnje.
PAU L S C H I LLE R S TI F TU N G L ACHEN /CH ō B LU E ! A DVA N C I N G E U RO PE A N PRO J ECT S
kom se iskreno zahvaljujemo. Prenova in selitev naj bi bili končani do leta 2019.
Vrednost premoženja CIPRE Internatio-
M Ü NCHEN /D ō S K L A D U Z A TR A J N O S TN O S T RUGGEL / LI ō FU N DAC IJ I FO N DA Z I O N A
nal je konec leta 2017 znašala 325.704 CHF.
CA R I PLO MIL A N O/I ō LI HTE N Š TA J N S K I N ACI O N A LN I K NJ I Ž N I C I VA DUZ / LI ō A LP S K E-
S prihodki približno 2 mio. CHF in pozi-
Podrobnejši računovodski izkazi bodo po odo-
M U M E S TU A N N ECY A NNECY/ F ō S TA LN E M U S E K R E TA R I ATU A LP S K E KO N V E N C IJ E
tivnim rezultatom v višini 21.739 CHF ocenjuje-
britvi objavljeni poleti 2018 na spletnem mestu
INNSBRUCK /A ō S K L A D U H E I D E H O F S TI F TU N G ST U T TG A RT/ D ō LEG ATU M A R I A K L A R A
mo leto v finančnem pogledu spodbudno, v
wW w w.c W W . iCp Ira.o P Rrg A.ORG.
FE H R SCHELLENBERG / LI
Od kod sredstva prihajajo? Kam grejo sredstva? odbor, mreže, uprava 551.812 CHF politika, komunikacija 470.133 CHF projekti, storitve 957.424 CHF
storitve za tretje osebe 301.836 CHF prispevki države 500.000 CHF prihodki iz projektov, donacije, subvencije 1.118.996 CHF članarine 38.466 CHF drugi prihodki 41.809 CHF
NACIONALNI ODBORI IN PREDSTAVNIŠT VA CIPRE
CIPR A INTERNATIONAL
34 | L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7 P R E D S T A V N I K I I N S O D E L A V C I C I P R E
CIPRA
wildi,
ŠVICA
Sebastian
Upravni odbor Remco Giovanoli (do maja), Eva InderMoos,
Patrik
Schönenberger
(direk tor),
Benno
Christine Eben, Dr. Peter Eberle, Dr. Stefan Köhler, Florian
Steiner
Lintzmeyer,
Er win
Rothgang
(predsednik)
Sekretariat
Sekretariat Hans Weber C I P R A S L O V E N I J A Upravni odbor Uroš Brankovič,
Stefan Witty, Uwe Roth, Irene Brendt C I P R A
Gašper Kleč, Patricija Muršič, Matej Ogrin (predsednik), Dušan Prašnikar,
T I R O L S K A Upravni odbor Klauspeter Dissinger (pred-
Jernej Stritih Sekretariat Spela Berlot, Ajda Kafol Stojanovič, Peter Žnidaršič
sednik), Johanna Ebner (podpredsednica), Klara Kofler,
N E M Č I J A Upravni odbor Ethelber t Babl, Peter Dill, A xel Doering,
Wolfgang Niederhofer, Hans peter Niederkofler, Anna Pichler,
CIPRA
JUŽNA
Mar tin Schöpf, Wilhelm Seppi, Gerda Wallnöfer Sekretariat
I N T E R N A T I O N A L Upravni odbor
Serena Arduino (do ok tobra), Christian Baum-
gar tner (začasni predsednik do aprila), Katharina Conradin (predsednica), Hugo Quaderer, Eva Šabec, Marko Slapnik Sekretariat Elisa Agosti, Christina Bachner, Caroline Begle, Corinne Buf f (do decembra), Katarina Cesnik (do aprila), Magdalena Christandl (od decembra), Cristina Dalla Torre (do januarja), Mar t yna Derszniak-Noirjean (do aprila), Jakob Dietachmair, Mar tha Dunbar, Magdalena Holzer, Anna Mehrmann, Robin Nauman (od marca), Gregor Novak (od aprila), Wolfgang Pfef ferkorn, Andreas Pichler (direk tor), Fabian Sandholzer (od ok tobra), Barbara Wülser CIPRA
I T A L I J A Upravni odbor Vanda Bonardo, Gianni Cametti, Luigi Casanova, Federica
Corrado (predsednica), Cristina Dalla Torre, Oscar Del Barba, Carlo Gubetti, Marco La Viola Sekretariat Francesco Pastorelli (direk tor) C I P R A Gstöhl
(direk torica),
AVSTRIJA
Cornelia
Mayer,
Claudia
LIHTENŠTAJN
Ospelt-Bosshard,
Samira
Sekretariat Monika Schädler
CIPRA
Sekretariat Josef Essl (direk tor) CIPR A Avst rija Sekretariat Peter Haßlacher
(predsednik), Christian Baumgar tner, Liliana Dagostin, Gerald P fif finger, Christine Pühringer, Gottfried Schindlbauer, Walter Tschon C I P R A F R A N C I J A Upravni odbor Jean Horgues-Debat (predsednik od julija), Alain Boulogne (predsednik do julija), Michel Chamel, Hélène Denis (do julija) Adrien Devos, Patrick Le Vaguerèse, Bernard Jean (od julija) Sekretariat Marc-Jérôme Hassid
(direk tor),
Julika
Jarosch,
Delphine
Segalen,
Pauline
Pineau
(od
februarja)
Foto g raf i j a: D a n i e l O s p e l t, Fra n z O s s
Malina Grubhofer, Michaela Hogenboom, Benjamin Köglberger (do novembra), Maya Mathias,
MLADINSKI SVET CIPRA
Marion Auer, Griseldis Dietl, Andreas Riedl (direk tor) C I P R A CIPRA
M L A D I N S K I S V E T Magdalena Christandl, Cristina Dalla
Torre, Luisa Deubzer, Luzia Felder, Mirjam Kreisel, Frederick Manck, Andrea Müller, Matthias Oer tel, Eva Šabec, Julia Thüringer, Zala Zebeca N E D E R L A N D S E M I L I E U G R O U P A L P E N Joop Spijker
ww WW Ww.c . C Ii pPra.o R A rg . O/s Rl /c G /i pSra L /o / C-nI a P sR A / O - N A S
KOLOFON
Založnik: CIPRA International Uredništvo: Maya Mathias (odgovorna), Barbara Wülser Prevodi: Claire Simon, Nataša Leskovic Uršič, Reinhold Ferrari, Stephen Grynwasser Lektorat: Violaine Simon, Nina Pirc, Francesco Pastorelli, Barbara Wülser, Pat Moody Postavitev: Jenni Kuck Tisk: BVD Druck+Verlag AG/LI Skupna naklada: 2.460 izvodov