ŠOLE IN DEMOKRACIJA

MREŽA PARTICIPATIVNIH DEMOKRATIČNIH ŠOL ŠT. 01 I 2017

ŠOLE IN DEMOKRACIJA

KAJ, ZAKAJ IN KAKO PARTICIPACIJE DIJAKOV

Odkrijte, kaj se je aprila zgodilo na dogodku, v organizaciji mreže participativnih demokratičnih šol, v mestu Faro na Portugalskem.

ORODJA IN IDEJE ZA PARTICIPACIJO V ŠOLAH Raziskujte in naj vas navdahne naš izbor orodij in idej za participacijo v šolah, kot je na primer Referenčna lestvica participativnih demokratičnih šol

snitraM aifoS :akilS

Derry Hannam deli z nami navdihujoče primere participacije dijakov pri demokratičnem odločanju v šolah

MEDNARODNA KONFERENCA »PARTICIPATIVNE ŠOLE ZA BOLJŠO DEMOKRACIJO«

STROKOVNI SODELAVCI

VSEBINA

Izvirni naslov: Šole in demokracija (Schools and Democracy)

UVODNIK

str.03

MNENJE

str.04

Kaj, zakaj in kako – participacija dijakov pri demokratičnih odločitvah v šoli. In ali deluje?

Derry Hannam Šola, demokracija in učne skupnosti José Pacheco

PREGLED

str.11

Je vključevanje državljanov prelomnica razvoja?

Isabel Duarte

ORODJA IN IDEJE

str.12

Referenčna lestvica participativnih demokratičnih šol Lea Škerlič Preskus participacije v šoli – metodološki predlog Joana Franco Kako oblikovati strateški akcijski načrt za participacijo v vaši šoli Anna Pomykoł Orodje Hannam

Derry Hannam

Prevod v slovenski jezik: Peter Kastelic I Kulturno izobraževalno društvo - PiNA Koordinator: Joana Franco I Ecos - Cooperativa de Educação, Cooperação e Desenvolvimento, CRL. Prispevki: Anna Pomykoł I Centrum Rozwoju Inicjatyw Spolecznych - CRIS André Lara Ramos I Agrupamento de Escolas de Pinheiro e Rosa Lea Škerlič I Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper - Ginnasio Gian Rinaldo Carli Capodistria Peter Kastelic I Kulturno izobraževalno društvo - PiNA Tehnična podpora: Dora Cristina Jesica Dias João Mesquita Nuno da Silva Redakcija in oblikovanje: Joana Franco I Ecos – Cooperativa de Educação, Cooperação e Desenvolvimento, CRL. Uporabljen material: - White and Dark Blue Montains Travel Magazine by Reychelle Anne Mendonza from Marketplace Designers, na voljo na www.canva.com - Ikone: Freepik from www.flaticon.com Datum: Avgust 2017

POBUDE IN NAJBOLJŠE PRAKSE

Spletno različico lahko prenesete na: http://democraticschools.ecos.pt/

str.20

Mednarodna konferenca »Participativne šole za boljšo demokracijo« Demokratične šole: najboljše prakse Potovanje učenja z obstoječimi izobraževalnimi praksami

Ta publikacija je bila razvita v okviru projekta Mreža participativnih demokratičnih šol (2015-1-PT01_KA201-013089), financiranega s podporo Evropske unije preko programa ERASMUS +. Ta publikacija odraža le stališča avtorjev. Portugalska državna agencija za ERASMUS + in Evropska komisija nista odgovorni za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje.

To delo je zaščiteno z licenco Creative Commons Attribution-Non Commercial 4.0 International License. Za pregled kopije licence, obiščite spletno stran: http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/.rks

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 2 Slika: CRIS

Slika:: Lili Soto

UVODNIK V obdobju, ki ga zaznamujejo hitre in razširjene družbene spremembe, kriza predstavniške demokracije (ki smo jo šteli za stabilno in neomajno) in naraščajoče razočaranje državljanov v zvezi s konvencionalno politično udeležbo, se je skupina učiteljev in izvajalcev civilne družbe odločila za oblikovanje projekta, ki odpira kolektivne prostore za ponoven premislek o vlogi šole kot gonilne sile za demokratične prakse v skupnostih in družbi na splošno.

Podpora projekta ERASMUS + je omogočila razvoj Mreže participativnih demokratičnih šol, kot rezultat sodelovanja treh šol in treh organizacij civilne družbe, s Portugalske, Poljske in Slovenije, s prizadevanjem za spodbujanje aktivnega državljanstva z oblikovanjem kakovostnih referenc (Referenčna lestvica participativnih demokratičnih šol) in Evropske mreže participativnih demokratičnih šol. Mreža je vključevala različne dejavnosti - raziskave, izmenjave najboljših praks in eksperimentiranje različnih pristopov participacije šole, lokalnih seminarjev, tečaje usposabljanja in Mednarodno konferenco participativnih šol za boljšo demokracijo, ki je potekala aprila 2017, v mestu Faro na Portugalskem. Ta publikacija ponuja vpogled v to, kar je bilo predstavljeno, o čem se je razpravljalo in kaj se je dogajalo na slednjem dogodku, kot tudi nekaj glavnih rezultatov.

Ko se projektni krog (kor tudi financiranje) zaključuje, se posamezniki, šole in organizacije civilne družbe, ki so ustvarile to mrežo, čutijo dolžne še naprej negovati vzpostavljene odnose in odpreti prostor vsem, ki verjamejo v osrednjo vlogo, ki jo lahko šole odigrajo pri spodbujanju kulture aktivne participacije, spodbuditi izkušnje državljanstva v varnem in negovalnem okolju ter učinkovito prispevati k demokratični gradnji družbe.

V času krize se pojavi potreba po ponovnem premisleku pogleda, ki smo ga imeli na izobraževanje, in potreba po odprtju novih možnosti za oblikovanje učnih skupnosti, ki bodo imele pomembno vlogo pri razvoju naših otrok. Preko meja fiksne ideje o šoli kot zgradbi znotraj sten, tako da se bodo razvijali z raziskovanjem različnih načinov pristopa k svetu, ki se nenehno spreminja in je vedno v nastajanju.

Čeprav izstopanje iz demokratičnih šolskih mrež, kot je Evropska demokratična izobraževalna skupnost (EUDEC), zbere pionirje šolstva pri ustvarjanju inovativnih in bogatih rešitev, ki lahko navdahnejo splošne spremembe, jih večinoma sestavljajo predstavniki zasebnih šol, saj te mreže težko ustrezajo realnosti državnih šol. Večina šol v Evropi je javnih in imajo ustaljeno državno usmeritev od zgoraj navzdol, predpise in učne načrte, poučevanje in učenje, inšpekcije in evalvacije.

Po eni strani »od osemdesetih let (...) večina industrijskih družb stremi k večji avtonomiji posameznih šol v širšem okviru standardov in smernic« (Sliwka: 2003), po drugi strani pa šolska avtonomija še ni generalizirana v državah EU in pogosto niha ob spremembah vlade, in je v večini primerov le zametek tega, kar bi lahko bila, saj šolske strukture in usposabljanje učiteljev še ne odražajo želenih sprememb. Predvsem državni šolski sistemi so zakoreninjeni v tradicijo iz 19. stoletja, zato bodo potrebni čas, odpornost in ustvarjalnost, za jih spremeniti.

Cilj Mreže participativnih demokratičnih šol je biti skupni prostor za običajne javne šole, ki nameravajo začeti svojo pot, da postanejo šole za demokratično državljanstvo, s krepitvijo participacije dijakov, staršev, učiteljev in drugega osebja v procesu odločanja v vseh dimenzijah šole (učenje, upravljanje in odnosi s skupnostjo), hkrati pa zagotavljati popolno vključitev vseh. Glavni cilji mreže so ozaveščanje, spodbujanje razširjanja dobrih praks, povečanje strokovnega razvoja učiteljev, spodbujanje glasov šolskih akterjev, podpiranje izgradnje zmogljivosti v šolah ter spodbujanje šol in sistemov izobraževanja za prestrukturiranje in ponovno kultivacijo procesov za demokratične participacije.

Ta mreža ni namenjena samo šolam. Organizacije civilne družbe, ki delajo na področju participacije mladine in državljanov, z uporabo neformalnega izobraževana in druge alternativne metodologije izkustvenega učenja, so tudi polnopravne članice, ki nudijo tehnično podporo, navdih, razmišljanje izven okvirjev, prostor za eksperimentiranje, prilagodljivost in veliko energije! Po naših bogatih izkušnjah živo priporočamo ustanovitev lokalnih partnerstev šolskih organizacij in organizacij civilne družbe za promocijo šolske demokracije. Poleg tega nameravamo združiti kuratorsko skupino, v katero bodo vključeni strokovnjaki, poklicni delavci, vodje usposabljanj in znanstveniki, ki bodo katalizatorji izkušenj članov šol in organizacij civilne družbe in podpora mreži pri dejavnostih zagovarjanja in ozaveščanja.

Publikacija »Šole in demokracija« je eno izmed orodij ozaveščanja o mrežah. Ta izvod ponuja nasvete in predloge za šole, ki želijo začeti svojo pot k participaciji, vključno s članki strokovnjakov šolske demokracije, kot sta Derry Hannam in José Pacheco, in članek o naši Referenčni lestvici participativnih demokratičnih šol. Lestvica je prosto dostopno brezplačno orodje za samoevalvacijo, uporabi se jo lahko kot izhodiščno točko ali za povečanje delovanja šolskih skupnosti.

Bodite navdihnjeni, uporabite naša orodja, stopite v stik za nami ali se nam pridružite na www.democraticschool.ecos.pt www.democraticschool.ecos.pt ★

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 3

Derry Hannam, glavni govornik na naši konferenci, nam je povedal, da ob obisku demokratičnih šol običajno odhaja z več vprašanji, kot je prišel.

Po dveh letih dela se počutimo enako! Za nas je to samo začetek in zdaj imamo več vprašanj kot na začetku. Kako lahko preoblikujemo hierarhične strukture v demokratične? Kako ravnati s togimi državnimi pravili? Kako lahko uravnotežimo nacionalne učne načrte in sisteme testiranja s pravico vsakega otroka, da se uči v skladu z lastnimi interesi in tempom? Kako lahko podpiramo učitelje v tem prehodu? Kako lahko spodbudimo šolske akterje k zaupanju drug drugemu, da se bodo počutili dovolj samozavestni za prevzemanje usmeritev svojih šolskih skupnosti?

Kako lahko prepričamo ljudi, ki so odrasli v vertikalnih, individualističnih, konkurenčnih in statičnih sistemih, da bo šolska demokracija spodbujala inovativnost, avtonomijo, ustvarjalnost, učinkovitost, sodelovanje, odlične rezultate in bo na koncu poti tudi nudila potrebne kompetence za izzive s katerimi se soočamo danes? Kako vključiti dijake, starše, učitelje in drugo osebje, ko so ljudje tako preobremenjeni s cilji, rezultati, načrti...? In tako naprej.

Verjamemo, da je mreženje ključen korak za vse tiste, ki želijo iskati odgovore na ta vprašanja. V prispevku Mreženje za izobraževalne inovacije: primerjalna analiza, Anne Sliwka trdi: »Mreže lahko tako predstavljajo živahne motorje sprememb v izobraževanju. (...) V primerjavi s tradicionalnimi načini izobraževalnega upravljanja lahko omrežja ponujajo številne strukturne prednosti, kot so povečane

možnosti za vzajemno izmenjavo in sodelovanje, poklicni razvoj učiteljev in večja politična sila, ki prihaja iz sodelovanja. (...) Mreženje med institucijami in posamezniki v izobraževanju se vse bolj obravnava kot močna spodbuda za organizacijsko učenje in razvoj. Inovativni strokovni delavci v izobraževanju se pridružujejo mrežam za izmenjavo pristopov k poučevanju in učenju, šolski kulturi in etosu ter upravljanju in vodenju šole. Nekatera izobraževalna omrežja se osredotočajo na olajšanje medsebojne izmenjave in strokovnega razvoja, druge pa na spodbujanje celotne šolske preobrazbe.« (Sliwka Anne (2003): Mreženje za izobraževalne inovacije: primerjalna analiza, objavljena v Mrežah inovacij: do novih modelov za upravljanje šol in sistemov. OECD / CERI, Pariz).

MNENJE

Derry HANNAM Samostojni svetovalec, pisatelj, govornik v imenu demokratičnega izobraževanja

KAJ, ZAKAJ IN KAKO PARTICIPACIJE DIJAKOV PRI DEMOKRATIČNIH ODLOČITVAH V ŠOLAH. IN ALI DELUJE? Nekdanji ravnatelj in šolski inšpektor in svetovalec Sveta Evrope za izobraževanje za demokratično državljanstvo, Derry Hannam se je pridružil v Faru na mednarodni konferenci »Participativne šole za boljšo demokracijo« in z nami delil navdihujoče primere participacije dijakov pri demokratičnem odločanju v šolah. Prepis njegovega govora in posnetek si lahko ogledate na sledeči povezavi: www.democracticschools.ecos.pt.

Demokracijo lahko opredelimo kot delitev oblasti v narodu, skupnosti ali šoli, z glasovanjem na sestanku, forumu ali v parlamentu. Moje mnenje je, da bi morale šole ustvariti čim več priložnosti za vključitev njihovih dijakov v odločitveni proces, tako glede njihovega učenja kot glede njihovega vsakodnevnega življenja v učilnicah, šoli in širši skupnosti. To konceptualiziram kot »dve stopnji participacije« – participacija dijakov pri sprejemanju odločitev, kot posameznikov, ki sprejemajo odločitve o svojem lastnem samoupravnem učenju (SPDM), ali participacija dijakov v demokratičnem odločanju kot proces sodelovanja in pogajanj (SPDDM). V idealnem primeru bi morala demokratična participacija v razmerah neposredne demokracije, vključevati vse dijake, čeprav je v velikih šolah potrebna reprezentativna demokracija. Izraz »dijaški glas« se je v zadnjih letih pogosto uporabljal v angleško govorečih državah, vendar nisem preveč zadovoljen z njim. Želim vedeti, čigav glas je izražen, kdo ga sliši in kakšno ukrepanje (če sploh) sledi? V prevelikem številu šol je preveč simbolike okrog »dijaškega glasu«, zato se raje držim »participacije pri odločanju«.

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 4

Večina tu prisotnih prihaja iz običajnih državnih šol, za katere se trudimo, da bi postale bolj demokratični, vključevalni in kreativni prostori za naše dijake. To sem počel pri svojem delu kot učitelj, kot vsi vemo je to lahko zelo težko. Saj tako delujemo proti temu kar Pasi Sahlberg iz Finske imenuje GERM ali gibanje za reformo globalnega izobraževanja (Global Education Reform Movement), ki s svojim škodljivim programom predpisanega učnega načrta, standardiziranimi testi, tabelami razredov, PISA itd. uničuje ustvarjalnost, domišljijo, učenčev občutek nadzora nad lastnim učenjem, kar povzroča strah pred neuspehom in težave v duševnem zdravju mladih. Ta velik izobraževalni posel in njegove neokonzervativne politične prijatelje jaz imenujem »testokracija«.

Ampak ne želim izgubljati mojega časa z »testokracijo«. Želim

nas razveseliti z nekaj besedami o hitro rastočem gibanju po vsem svetu – demokratičnih šol.

Včasih je bila le peščica »pionirjev priložnosti«, to so Summerhill v Angliji, šola Sudbury Valley v Združenih državah, Forsoksgym na Norveškem, šola Hadera v Izraelu in morda bi moral tu vključiti tudi Escola da Ponte ali »Bridge School« na Portugalskem in sledeči razvoj, ki so ga navdihnili v Braziliji.

Po vsem svetu se v IDEC (Mednarodna demokratična izobraževalna konferenca) ali EUDEC (Evropski svet za demokratično izobraževanje) zbere vsaj 500 demokratičnih šol.

V Izraelu so vključene v redni javni šolski sistem. Čeprav obstaja veliko različic, morda niti dve nista enaki, vendarle imajo tudi skupne značilnosti. Upravljanje šole temelji na šolskih sestankih ali parlamentu, v katerem ima vsak član šole, ne glede na starost, en glas. Srečanje določa šolske zakone, ki jih uveljavlja sodni odbor ali sodišče dijakov in osebja. Dijaki lahko sami ustvarijo svoj učni načrt. Ni prisile in strahu pred oblastjo. Teste in preizkuse znanja dijaki opravljajo kadar se sami za to odločijo.

Sodelovanje je bolj običajno kot tekmovanje. Zastraševanje je izjemno redko in se hitro obravnava s sodnimi ali obnovitvenimi postopki.

V veselje mi je obiskati take šole, čeprav pridem z veliko vprašanji, po navadi odidem s še večjim številom vprašanj!

Dovolite mi, da vam na tej točki povem par anekdot. Na primer, moje najboljše delo kot šolski inšpektor je bilo sodelovanje v sodnem primeru, ko so angleški inšpektorji poskušali zapreti šolo Summerhill - bil sem inšpektor, ki je zagovarjal šolo. V tem primeru smo zmagali in moč šole Summerhill se le še stopnjuje.

Na kratko vam bom povedal tudi o obrambi »lego sobe« za najmlajše otroke na šoli Hadera v Izraelu.

Predstavil bi vam rad norveško srednjo šolo Upper Secondary school, ki je bila ustvarjena na pobudo dijakov - Forsoksgym, Oslo. Nato bi rad opisal kako se je šola Sudbury Valley blizu Bostona v Massachusettsu izmuznila sankcijam in postala »certificirana« za igranje glasbenih instrumentov, hvala desetletnemu učencu.

Ampak zdaj se moram vrniti v resničnost naših javnih šol in vprašati, zakaj bi se morali truditi, da bi jih preoblikovali v bolj demokratične učne skupnosti? Ali ni to le še veliko več dodatnega dela, poleg tega kar nam je že naloženega s strani programa mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA Motivirane države?

MENIM, DA NAŠ OBSTOJEČI ŠOLSKI SISTEM NE ZADOSTUJE ŠTEVILNIM MLADIM LJUDEM ZA NEPREDVIDLJIVO IN NEVARNO PRIHODNOST (…) POTREBUJEMO DEMOKRATIČNE DRŽAVLJANE, KI SO PRIPRAVLJENI PODVOMITI V OBLAST, TI PA NE IZHAJAJO IZ AVTORITARNIH ŠOL, KJER JIH VSE PREPOGOSTO UČIJO POSLUŠNOSTI IN MODELA HIERARHIJE MOČI, IN PREPOGOSTO TUDI NJEGOVE ZLORABE. DERRY HANNAM

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 5

Derry Hannam je bil glavni govorec na konferenci »Participativne šole za boljšo demokracijo«, v organizaciji Mreže participativnih demokratičnih šol v Faru med 19. in 21. aprilom 2017. Ta članek je prepis njegovega navdihujočega govora.

Mislim, da naš obstoječi šolski sistem ne zadostuje številnim mladim ljudem za nepredvidljivo in nevarno prihodnost.

Nevarnosti so številne: podnebne spremembe, fundamentalistična ksenofobija, naraščajoča neenakost, poveličevanje pohlepa in vse večji prezir demokracije in njenih političnih zagovornikov, če jih omenimo le nekaj. Potrebujemo demokratične državljane, ki so pripravljeni podvomiti v oblast, ti pa ne izhajajo iz avtoritarnih šol, kjer jih vse prepogosto učijo poslušnosti in modela hierarhije moči in prepogosto tudi njegove zlorabe.

Potrebujemo nov pristop k izobraževanju za demokratično državljanstvo in učenju človekovih pravic. Priznan je bil s strani Sveta Evrope z listino, ki so jo podpisale vse države članice.

Listina poudarja potrebo po participaciji dijakov v šolah in poudarja potrebo po uveljavljanju pravic participacije Konvencije ZN o otrokovih pravicah v vsakdanjem življenju v šoli. Ni potrebe po tem, da bi vas opomnil na moč 12. Člena, če ga šole resnično upoštevajo, in sicer otrokovo pravico, da ima besedo pri vseh zadevah, ki vplivajo nanj. Vesel sem, da sem bil lani novembra na Svetovnem forumu Sveta Evrope za demokracijo skozi izobraževanje v Strasbourgu, kjer je bilo veliko zanimanja za demokracijo v šolah in strinjali smo se, da »če želimo, da so demokracija in človekove pravice v naši družbi upoštevane, jih moramo upoštevati tudi v naših šolah in ne le govoriti o njih.« Leta 2001 smo v moji državi naredili majhen korak v tej smeri z zahtevo, da morajo imeti vsi srednješolci možnost »sodelovati pri demokratičnem odločanju in odgovornem ukrepanju«. Žal je 9-letna longitudinalna raziskava, ki jo je vodil David Kerr, pokazala, da je le približno 25% šol zahtevo vzelo resno in žal je ni več v državnem učnem načrtu. Kjer so jo resno upoštevali, so zasledili pozitivne rezultate, na primer v nameri glasovanja na volitvah. Morda imamo zaradi tega neuspeha sedaj BREXIT. Ankete kažejo, da si velika večina državljanov Združenega kraljestva, starih od 18 do 25 let, želi ostati v EU, vendar je na referendumu ta skupina imela najnižji odstotek registracij in dejanskih volivcev - skoraj 50% v primerjavi z več kot 90% državljanov starih več kot 65 let.

Lahko bi rekli, da mladi niso dovolj zaščitili svojih interesov. Če bi glasoval enak delež mladih prebivalcev kot je starejših, ne bi bilo Brexita. Namesto, da bi mladi sedeli za odločevalno mizo, so se postavili na meni za hrano! Njihov neuspeh pri glasovanju je bil ključni dejavnik pri rezultatu. ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 6

Kot mladi učitelj, moj motiv za poskušanje ustvarjanja demokratičnih učnih skupnosti v mojih učilnicah ni bil poglavitno povezan z državljanstvom, čeprav mi je bilo pomembno spoštovanje otrokovih pravic. Verjel sem, da bi občutek nadzora, učinkovitosti in angažiranosti ustvaril izboljšanje fizičnega in čustvenega okolja v razredu in tako je tudi bilo. Videl sem ga kot priložnost za izkoristiti človeška načela Jeroma Brunerja – radovednost, kompetentnost in sodelovanje. Pri mojih učencih sem opazil benigni cikel učinkovite porasti učenja. Participacija je privedla do izražanja vprašanj in izbire, kar je pripeljalo do občutka lastništva in

nadzora, ta je vodil v zanimanje, sodelovanje in motivacijo, kar je vodilo k odpornosti in uspešnem poglobljenem učenju in razumevanju, kar je sprožilo samozavest, zaupanje in odločenost postavljati nadaljnja vprašanja itd. Spoznal sem tudi, da se nekatere stvari lahko naučimo le izkustveno, ne pa s prigovarjanjem. Te vključujejo demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, odgovornost, moralo, pravičnost in pravno državo ter tudi podjetniški duh za inovacije. Medsebojni odnosi med dijaki, kot tudi odnosi med dijaki in učitelji so se usmerili k zaupanju in sodelovanju, ne pa avtoriteti. Vsak je bil pomemben in ustrahovanje je bilo redko prisotno ter se hitro rešilo z razredno demokracijo. Demokratično vzdušje zagotavlja učinkovito zaščito otrok. Zloraba v takem okolju ni mogoča.

Predvsem pa je bilo zabavno delati na tak način in moje mnenje je, da je zabava pomembna. Zabava zmanjša stres in tesnobo.

Spodbuja ustvarjalnost, domišljijo, dobro počutje in duševno zdravje - vse to okrepi učenje!

Moj prvi razred enajstletnikov ni opravil izpita, za prehod na višjo stopnjo osnovne šole. Bil sem njihov učitelj za 60% urnika.

Ustvarili smo razredni sestanek, razredne zakone, razredno sodišče. Lahko so ustvarili svoj učni načrt glede na svoje interese. Sčasoma se je njihova samozavest povrnila, medtem so moje metode povzročile nekaj zaskrbljenosti pri drugih učiteljih, vendar so prejele tudi veliko podporo staršev. Še vedno sem v stiku z nekaterimi od teh 53-letnih otrok in sedaj skupaj pišemo knjigo. Nekateri so proti vsem pričakovanjem postali univerzitetni diplomanti, eden izmed njih pa je zdaj ravnatelj osnovne šole in jo vodi na demokratičen način.

Nekateri opisujejo njihove dve leti v demokratičnem razredu kot »vseživljenjsko izkušnjo«. Spominjajo se, da »ni bilo kot šola, bilo je resnično življenje«. Namesto da bi me odpustili, kot sem pričakoval, sem napredoval na vedno višja delovna mesta in nazadnje si delil odgovornosti za celotno šolo. Do takrat sem spoznal, da je uspešna šola pomemben del celotne skupnosti.

Ustanovili smo skupnostni svet za izobraževanje, ki mu pogosto predseduje starejši dijak in tako je šola postal učni vir za širšo skupnost in prav tako je skupnost postala učni vir za šolo.

In potem sem postal inšpektor - kar je verjetno bila napaka, vendar je bila vsaj koristna za preživetje šole Summerhill, prav tako smo naredili nekaj sprememb v precej grozljivem inšpekcijskem režimu v Angliji. Inšpektorji so na primer začeli poslušati dijake in preverjati, ali ima šola svet dijakov, ne pa tudi ali je učinkovit!

Kar me pripelje do vprašanja »Kako lahko deluje šolska demokracija?« Seveda je svet dijakov eden izmed načinov, kot tudi članstvo v dijaški organizaciji državnih šol v vaši državi.

Ampak to je le en način in v prevelikem številu šol dijaški sveti niso učinkoviti. Dijaški svet mora biti organiziran tako, da ponuja možnosti za sodelovanje vsem dijakom in si mora zaslužiti njihovo spoštovanje in zaupanje. Ne sme postati majhna elita »kjer se samo govori in nič več kot to«. Prinesel sem dokument, ki vsebuje 40 predlogov o tem, kako ustvariti učinkovit dijaški svet. Prav tako sem prinesel dokument, ki vsebuje 40 predlogov o drugih načinih, na katere lahko šole

postanejo bolj demokratične in prepričan sem, da boste vsi vi imeli še veliko več idej iz lastnih izkušenj, ki jih boste delili med konferenco. Vsi moramo biti v tem prizadevanju oportunistični.

Zdaj bom prešel na moje četrto vprašanje. Ali deluje? Najprej naj omenim demokratične šole. Tu je veliko trdnih dokazov, ki presegajo nadaljnje študije o življenjskih poteh bivših dijakov. Te so še posebno dobro razvite za šolo Sudbury Valley in manj za šolo Summerhill, čeprav sem rezultate slednje obravnaval za sodni primer in so bili boljši od tistih iz državnega sistema, kljub temu, da so se dijaki sami odločili ali naj gredo k pouku ali ne.

Najboljši dokaz za rezultate demokratičnih šol je delo, ki ga izvaja Inštitut za demokratično izobraževanje v Izraelu, kjer je več kot 30 takšnih šol zdaj v celoti vključenih v državni izobraževalni sistem, kolikor vem je glede tega Izrael edini na svetu. Na žalost je njihovo delo doslej bilo na voljo le v hebrejščini, ki je ne znam prebrati, kaj šele prevesti.

Veliko je dokazov za učinkovitost demokracije v rednih državnih šolah. Prinesel tudi dokument, ki podrobno navaja nekaj koristnega branja za tiste, ki jih zanimajo taki rezultati. Leta 2002

sem napisal poročilo za angleškega ministra za izobraževanje, ki je pokazalo, v pilotni študiji dvanajstih državnih srednjih šol, z nenavadno visoko stopnjo demokratične participacije študentov, da je ta povezana z uspešnostjo pri rezultatih testov, prisotnostjo v šoli, in izključitvijo za asocialno vedenje in je bila v vseh primerih boljša od državnih povprečij za šole v podobnih socialno-ekonomskih okoljih. Delo avtorjev Magerja in Novaka v Avstriji v letu 2012 je vključevalo pregled 3200 raziskovalnih dokumentov na tem področju. Ugotovila sta, da je 32 od teh imelo nekaj pomembnega za povedati (oddahnil sem si, saj je moje delo bilo vključeno v teh 32!). Trenutno se na Danskem zaključujejo tri velike študije: Andersen, Jeppesen in Gloy na Univerzi Aarhus, ki prehajajo iz raziskovanja povezav v raziskovanje vzročnosti. Fielding in Bragg sta opravila veliko dela na področju rezultatov dijakov kot raziskovalcev v šolah.

Roger Holdsworth je v Avstraliji opravil odlično delo na področju dijaških delovnih skupin. Na Irskem poteka raziskava povezav med študentsko demokracijo, dobrim počutjem in duševnim zdravjem. Pred kratkim sem pregledal raziskavo o UNESCOvi nagradi za šole, ki spoštujejo pravice. Dokazi so zelo spodbudni za »geriktiviste«, kot sem jaz, čeprav je potrebno narediti še veliko dela. ★

Derry Hannam Samostojni svetovalec, pisatelj, govornik v imenu demokratičnega izobraževanja

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 7

Derry je pri svojem učenju in v vsakdanjem življenju v šoli, v svojih dvajsetih letih kot učitelj srednje šole, izvajal čim več dijaške demokracije in sodelovanja pri odločanju kot je lahko. Svojo šolsko kariero je končal kot ravnatelj velike angleške srednje šole, kjer je pionirsko povezal šolo in širšo skupnost, kjer je bila šola učni vir za skupnost in skupnost je bila učni vir za šolo. Nato je postal inšpektor, poskušal je podpreti druge učitelje in šole s podobnimi zamislimi. Bil je del uspešne obrambe šole Summerhill, ki ji je leta 1999 grozilo zaprtje s strani vlade. Bil je svetovalec / inštruktor / poročevalec projekta Sveta Evrope za izobraževanje za demokratično državljanstvo in raziskovalec / svetovalec za razvoj državljanskega izobraževanja v angleškem nacionalnem učnem načrtu. Na zahtevo angleškega ministrstva za šolstvo je avtor »Poročila Hannam«, ki temelji na raziskavah, katere dokazujejo povezave med demokratičnimi, participativnimi in v dijake usmerjenimi metodami v šolah ter višjimi akademskimi rezultati, manj asocialnim vedenjem in boljšo prisotnostjo v šolah, pri dijakih iz ekonomsko in socialno ogroženih okolij.

Sodeloval je s številnimi evropskimi dijaškimi organizacijami pri vprašanju šolske demokracije, vključno z OBESSU (Evropska dijaška organizacija) in FSS (finska dijaška organizacija), kjer so dijaki vodili svoj projekt šolske demokracije. Uspešno je vodil kampanjo za ustanovitev Angleškega dijaškega združenja in pred kratkim je enako storil tudi za mlade, ki se izobražujejo doma. Je soavtor več knjig na temo »... če želite, da se mladi naučijo o demokraciji v šolah, jo je potrebno izvajati in ne samo poslušati učiteljev, ki se pogovarjajo o tem«, vključno s Priročnikom za uspešne svete dijakov. Nedavno je skupaj z bivšimi dijaki soustvaril knjigo, ki beleži in raziskuje oblikovanje demokratične učne skupnosti otrok starih od 11 do 13 let, od leta 1969 do leta 1971. Kot gostujoči predavatelj in glas študentov je bil del projekta demokratizacije šolskega sistema na univerzi v Sussexu, v prikrajšanem angleškem mestu, ki se je zdaj razcvetelo v trajnostno socialno podjetje, ki ga vodijo mladi. Že več let je član mednarodne raziskovalne mreže glasov študentov na Univerzi v Cambridgeu. Sodeloval je na številnih konferencah na temo demokratičnega izobraževanja in izobraževanja za demokracijo, vključno z nedavnim Svetovnim forumom Sveta Evrope o demokraciji in izobraževanju v Strasbourgu. Derry je bil opisan kot »mostovna oseba«, ki skuša vzpostaviti dialog med demokratičnim izobraževalnim gibanjem in državnimi ali javnimi šolskimi sistemi, to je vloga, ki jo je odigral v Angliji, Finski, na Danskem, v Portoriku, na Nizozemskem, v Bavarski in, nazadnje, Španiji in na Poljskem.

MNENJE

José PACHECO Ustanovitelj projektov »Make a bridge - Naredimo most »(Portugalska) in »Ancora - Sidro »(Brazilija)

ŠOLA, DEMOKRACIJA IN UČNE SKUPNOSTI Učitelj in izobraževalec José Pacheco je bil del foruma Mreženje in učne skupnosti na mednarodni konferenci »Participativne šole za boljšo demokracijo«. V pogovoru je delil svoja stališča in izkušnje o »šolah, demokraciji in učnih skupnostih« in nam pustil nekaj nasvetov in predlogov za začeti proces ustvarjanja skupnostnih šol. Lahko si preberete izseke iz njegovega pogovora ali si ga pogledate v celoti na sledeči povezavi: www.democracticschools.ecos.pt.

Ko gre za odprtost skupnosti, vprašam: kaj je to? Odprtost skupnosti... pogosto poslušam šole, ki govorijo o »obisku skupnosti«. Sprašujem: ali kdo obišče svoj dom? In ko slišim o demokratičnih šolah, se sprašujem: ali obstaja? Kakšno je izvajanje demokracije? Katera sredstva demokracije izražajo pravico do izobraževanja v šolah?

Naša ustava Republike Portugalske zagotavlja sveto pravico do izobraževanja in izobrazbe. Dolžnost države in družin je zagotoviti celostno in popolno izobraževanje za vse, to pa poteka tudi skozi učenje državljanstva.

Torej, raje ne govorim o šolah, ki so odprte do skupnosti, ampak o skupnostnih šolah. Šole so vozlišča omrežja skupnosti, kjer poteka učenje. Seveda v sedanjem kontekstu, kolikor vem, ima le peščica šol vlogo vozlišč učnih omrežij. In celo interno, niso organizirani za izobraževanje o državljanstvu in niti ne izvajano aktivno državljanstvo! Samo pomislite na hierarhične in birokratizirane upravne in administrativne organe ...

Ko govorimo o demokraciji, govorimo o avtonomiji, intelektualni avtonomiji. Avtonomija je relacijski koncept. Kako je lahko učitelj avtonomen, če je sam v svoji učilnici? In učitelj ne poučuje tisto kar govori, ampak prenaša to kar je. Kako lahko človek uresničuje demokracijo v šoli, kjer je prisoten direktor, javni uradnik, kjer ima dolžnost hierarhične poslušnosti? Ta dolžnost hierarhične poslušnosti prevlada nad hipotezo o poklicnem dostojanstvu, demokraciji in demokratičnem opravljanju poklica. ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 8

Konec koncev, šole, ki se smatrajo za demokratične, morajo biti vozlišča učnih mrež. Govorim o novih družbenih konstrukcijah, kjer se učinkovito izvaja demokracija.

Kot sem že omenil, je ustavna ureditev zelo jasna, demokratično zagotavlja pravico do izobraževanja za vse državljane. Vprašam se: ali šole zagotavljajo to pravico? Ne. Mnogi ljudje se ne učijo, so zadržani in se ne vključijo v možnost izobraževanja odraslih. Kje je pravica do izobraževanja? Kje so šole, ki jih vodijo pedagoška merila? Šole urejajo upravna merila in demokratizacije ni.

Potrebno je, da izobraževalni projekti učinkovito obravnavajo

potrebe in želje po sodelovanju iz okoliške skupnosti. To pa se ne dogaja. Izobraževalne projekte izvajajo skupine učiteljev ali se kopirajo iz drugih šol. Nihče ne ve, kaj je tam napisano. Vsakdo naredi, kar hoče in kar lahko v okviru svoje učilnice. Je res ali ne? Ali smo resni? Šole morajo premisliti o svojem delovanju in direktorji šolskih skupin (ali ravnatelji) ne bi smeli prelagati svojih pedagoških kompetenc na druge - to pa se, glede na nedavne doktorske raziskave, dogaja pri večini direktorjev šolskih skupin na Portugalskem. Če v resnici učitelji, ki so zdaj odgovorni za uprave šolskih skupin, prevzamejo odgovornost na pedagoškem področju, potem se bodo prevzeli v profesionalnem dostojanstvu in se bodo odprli možnost ustanovitve demokratičnih upravnih organov v šoli. To so organi, ki s privoljenjem ali soglasno odločajo (nikoli z večino), odločitve sprejete na podlagi pedagoških in znanstvenih meril. Ko govorimo o avtonomnih pogodbah, govorimo o uresničevanju demokracije.

Ampak ne poznam šole na Portugalskem z resnično avtonomno pogodbo. Poznam eno pogodbo, ki je v tem trenutku zelo omiljena, to je pogodba ene izmed šol Ponte. In nekatere »iluzorne« avtonomne pogodbe od drugod. Če otroci nimajo glasu, če starši ne sodelujejo, če se potrebe skupnosti ne upoštevajo, kje je demokracija v šoli? Starševska združenja ne obstajajo, ampak so le razmeščene skupine zagrizencev. Starši morajo na začetku demokratičnega procesa voditi šolo. Skupnost mora prevzeti vodenje šole, mora imeti večino v upravnem svetu.

Govorim o novih družbenih konstrukcijah. Šole so ljudje, ne stavbe!

Obstaja (danes v šolah) tradicija dela, ki traja že 200 let; šolski model, ki je bil zasnovan tako, da ustreza potrebam držav 19. stoletja in družbenim potrebam industrijske revolucije. Kje je bila demokracija v tem modelu? Učitelj mora upoštevati, kar direktor naroči. V tem kontekstu izobraževanje o državljanstvu ne obstaja; ni integralnega izobraževanja, v katerem se lahko demokracija prilagodi, saj celostno ali popolno izobraževanje ne obravnava samo kognitivne razsežnosti, temveč tudi emotivne, čustvene, estetske in etične razsežnosti. Če način delovanja šole ni demokratičen, če vsem ne zagotavlja pravice do izobraževanja, ali lahko šola še naprej deluje na ta način?

Očitno ne more. Če šola, kot deluje, ne oblikuje državljanov, ali lahko še naprej deluje na ta način? Ne more.

PREPRIČAN SEM, DA BODO ŠOLE UGOTOVILE, DA NISO STAVBE, TEMVEČ PROJEKT S STRANI SKUPNOSTI IN TAKRAT BODO VZPOSTAVILE MEHANIZME ZA DEMOKRATIČNO ODLOČANJE. JOSÉ PACHECO

José Pacheco je bil glavni govorec na konferenci Participativne šole za boljšo demokracijo, ki jo je promovirala Mreža participativnih demokratičnih šol v Faru med 19. in 21. aprilom 2017. Ta članek je prepis pogovora na forumu Mreženje in učne skupnosti

José Pacheco, Ustanovitelj projektov »Make a bridge »(Portugalska) in »Ancora«(Brazilija)

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 9

Magister izobraževalnih znanosti na Fakulteti za psihologijo in pedagoške znanosti Univerze v Portu na Portugalskem, specializiran za glasbo in pismenost. Ustanovitelj »Escola da Ponte« (šola Ponte), na Portugalskem, svetovni referenčni uspeh v pedagoških inovacijah, za katero je pridobil naziv Ugleden strokovnjak. Bil je član Portugalskega državnega izobraževalnega sveta in koordinator projekta »Izobraževanje za vse«, ki ga je med letoma 2001 in 2004 razvil inštitut Paulo Freire. Kot koordinator projekta »Naredimo most« je leta 2007 sprejel Brazilijo kot svojo domovino (ali Mátria, ženska oblika za očetnjavo, »fahterland« ), od takrat potuje po vsej državi in mobilizira učitelje, vzgojitelje, učence, otroke, mlade in izobraževalne navdušence, ki verjamejo v demokratično preobrazbo skozi izobraževanje, vključevanje v skupnost in umetnost. Je induktor več kot 100 projektov za novo izobraževanje v Braziliji in prostovoljni sodelavec pri projektu Sidro (Projeto Âncora), nevlade organizacije v Cotiji, São Paulo, Brazilija, ki sledi modelu poučevanja, podobnemu kot School of Bridge. Bil je raziskovalec za Brazilski inštitut za informiranje, znanost in tehnologijo pri projektu Brasília 2060 - strateški načrt za trajnostno mesto, kjer je izvajal raziskave na področju izobraževanja. V brazilskem MEC (Ministrstvo za šolstvo) je integriral delovno skupino za inovacije in ustvarjalnost v osnovnem izobraževanju. Je pedagoški direktor EcoHabitare Svetovanje in projekti d.o.o., socialno podjetje, ki spodbuja projekte s poudarkom na ustvarjanju trajnostnih skupnosti in učnih skupnosti. Kjer usklajuje projekte usposabljanja: »Gaia šola - gradnja učnih skupnosti za trajnostni svet« in »Šole v tranziciji«, ki so namenjeni preoblikovanju izobraževalne prakse v javnih in zasebnih šolah v Braziliji. Je del državne mreže za izobraževalno inovativnost in ustvarjalnost, kjer deluje v delovnih skupinah za usposabljanje in evalvacijo. Je avtor številnih knjig in člankov o izobraževanju in velik aktivist demokratičnega upravljanja.

Zato je nujno, da se oblikujejo nove socialne konstrukcije učenja, prostorov in mehanizmov, kjer bo uresničevanje demokracije učinkovito. Poznam veliko portugalskih učiteljev, ki lahko spremenijo trenutno stanje. Z njimi sem na voljo za učenje in sodelovanje v projektih, ker verjamem, da bodo šole nekega dne uspešno opravljale svoje izobraževalne projekte! Prepričan sem, da bodo šole spoznale, da niso le stavbe, temveč projekt s strani skupnosti in takrat bodo vzpostavile mehanizme za demokratično odločanje. Preseneča me le obscena tišina izobraževalnih znanosti…

Demokracije se naučimo preko izpostavljenosti in na primerih. Vse učenje predpostavlja povezavo in se zgodi, ko je smiselno, to je takrat, ko vem, zakaj nekaj iščem.

Naj vam predstavim majhno a pomembno epizodo, ki dokazuje demokratični primanjkljaj v naših šolah. Med predavanjem sem pripovedoval o kritičnem incidentu v šoli, kjer beseda demokracija ni le okras v učnem načrtu. V tej šoli so mladi izbirali svoje predstavnike za skupščino. Med volitvami sem videl učitelja, ki je prosil nekaj študentov, naj navedejo tri predloge, ki jih je predstavil njihov izbrani kandidat. Če mladi volivec ne bi vedel, kako odgovoriti, ne bi mogel glasovati.

Zgodilo se je, da so nekateri učitelji, ki so bili prisotni na predavanju in so sodelovali na nedavnih volitvah, začeli verbalno soočenje, v katerem nihče ni poslušal argumentov nasprotnika. Ko je razburjenje doseglo vrhunec, sem prekinil spor: Prijatelji moji, ne želim vedeti, katerega kandidata ste podprli, saj je glasovanje zaupno. Toda glede na to, da smo na sestanku o državljanski vzgoji, kdo mi lahko pove, kaj ga je vodilo k izbiri kandidata A in ne B? Če sem še bolj jasen, sem dodal: pozivam vas, da omenite enega od predlogov vašega kandidata na področju izobraževanja. Ne sprašujem vas, da razložite predloge iz področja zdravja ali gospodarstva, samo izobraževanja. Zakaj ste se odločili glasovati za tega kandidata?

Med več sto prisotnimi učitelji nobeden od njih ni prebral niti vrstice volilnega programa izbranega kandidata. V sproščenem tonu sem poskušal zaobiti nerodno tišino ...

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 10

Verjamem, da bodo učitelji prepoznali pomanjkanje: da morajo spremeniti vzgojni model. Ni smiselno, da učitelj iz dvajsetega stoletja, poučuje otroka enaindvajsetega stoletja, z uporabo izobraževalnega modela iz devetnajstega stoletja. Nove družbene konstrukcije lahko dosežejo cilje trajnostnega razvoja, kakovostnega izobraževanja v štirih razsežnostih trajnosti družbeni, ekološki, gospodarski in svetovni razgledanosti - v nastanku demokratične šole. Kar obstaja danes je le iluzija demokracije, to pa spodbuja javna politika, ki jo nadzirajo ministri, ti pa so prepričani, da izobraževalne znanosti spadajo pod okultne znanosti.

V Braziliji je bil objavljen zastarel zakon, ki ga imenujejo »začasni ukrep za srednjo šolo« (srednješolsko izobraževanje). Gospa, odgovorna za ta ukrep, me je vprašala: »Profesor, ali spremljate srednje šole?« Rekel sem: »Ja, jaz!« »Torej, sedaj morate upoštevati nove direktive.« Rekel sem: »Ne, ne bom.« »Ampak zakaj?« – je

odvrnila. »Če lahko zakon utemeljite z merili znanstvene narave, ga bom spoštoval. Spoštujem se, ker sem učitelj.« Ko ukazi nimajo nikakršne osnove, imamo pravico do neposlušnosti. To je kot govorjenje o spolu angelov, to je bizantinsko!

Pred kratkim sem bil na Portugalskem presenečen nad temo srečanja Odbora za izobraževanje v parlamentarni skupščini (portugalski parlament). Rečeno je bilo, da je Komisija nameravala demokratizirati dostop do izobraževanja. Kako? Skušali so ugotoviti kolikšno naj bi bilo število učencev v razredu? A kdo tu prepozna ujemanje? Presenetilo me je, da je bila šola Ponte zastopana!

Presunilo me je, da je izreden izobraževalec in moj prijatelj bil udeležen na takem sestanku. Če bi mene povabili na ta sestanek, bi predhodno postavil vprašanje: Kaj je razred? Zakaj razred? In tam bi obstal… Narejene so bile raziskave, ki sklepajo, da število učencev na razred ni pomemben dejavnik. Zakaj se v razpravo o pravici do izobraževanja mešajo druge nekoristne razprave?

Ko se je naš Agostinho da Silva leta 1969 vrnil na Portugalsko, nam je zapustil preroško besedilo. Materi je zapisal, da je Portugalska pristala v Afriki, pristala v Aziji in pristala v Ameriki. In da manjka le, da Portugalska pristane na Portugalskem. Mislim, da se bo to zgodilo v času izobraževanja in bo izhajalo iz izobraževanja, ki se izvaja tukaj na jugu. Želim vam pustiti nekaj upanja. Pomembno bo brati avtorja Agostinho da Silva, da spoznamo, kaj je demokratična šola in kaj je uresničevanje demokracije. Prav tako pa tudi Antónia Sérgia in druge. Številni Portugalci so govorili in pisali o tej temi.

In kaj lahko storimo s preostalim upanjem? Če bi bil oče učenca (jaz sem že dedek), če bi živel na Portugalskem in javna šola ne bi zadovoljila mojih pričakovanj glede tega kar poda mojim otrokom, bi šel na šolo in poskušal bi najti učitelja, ki ni še umrl – na srečo obstajajo še učitelji, ki so še živi! – in s tem učiteljem ali učitelji – ker menim, da je veliko učiteljev, ki kljub zlorabam še živijo! – bi analizirali šolski izobraževalni projekt. Nato bi prebrali pravilnik notranje ureditve in ocenili ali se sklada z zapisanim projektom. Ne poznam niti ene notranje ureditve portugalske šole, ki bi bila skladna z izobraževalnim projektom. Če je potrebno, lahko to tudi dokažem.

To bi storil jaz. In to je tisto, kar vas vabim storiti: zasedite šole! Šola je izjemna socialna naprava. Šole so lahko središče velike mreže učenja, učnih skupnosti, ki proizvajajo znanje iz raziskave, ki razmišljajo o posebnih potrebah in uporabljajo znanje v lokalnih razvojnih dejavnostih, pri razvijanju spretnosti: znanje v akciji.

Vendar pa ne smemo zamenjati učnih skupnosti s paliativi, katerih cilj je ublažiti pomanjkanje demokracije starega sistema... ★

PREGLED

JE VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV PRELOMNICA RAZVOJA? Isabel Duarte Učiteljica, inštruktorica učiteljev, ocenjevalec projektov

Isabel Duarte je ena izmed ustanoviteljev mreže šol za demokratično državljanstvo. V začetku leta 2016 se je Isabel udeležila Velikega odprtega spletnega tečaja (Massive Open Online Course - MOOC) »Vključevanje državljanov – prelomnica razvoja?« v organizaciji World Bank Group. Vsebina tega tečaja je bila navdihujoča podlaga za delo, ki ga je razvila Mreža, saj smo spoznali, da ga je mogoče enostavno in učinkovito prilagoditi sodelovanju šolskih skupnosti. Zato smo se pri projektu Šole in demokracija odločili deliti z vami sledeči izsek Isabelinega prispevka o tečaju.

Raziskave so pokazale, da vključevanje državljanskih pobud vodi k bolj trajnostnemu, odprtemu in odzivnemu upravljanju, izboljšanju rezultatov socialnih in gospodarskih politik, kar je v končno korist vsem državljanom, vključno z najbolj marginaliziranimi.

Participacijo državljanov v življenju v skupnosti je mogoče opazovati v različnih družbenih političnih kontekstih. Državljani, vlada, in ponudniki storitev jo dojemajo na različne načine.

Nekateri znanstveniki, kot je AmartyaSen, trdijo, da ima vključevanje državljanov intrinzično vrednost, saj predstavlja ključno sestavino človeških sposobnosti, drugi, kot na primer Mansuri in Rao, pa trdijo, da je vključevanje državljanov instrumentalno dragoceno, kot sredstvo za doseganje različnih drugih razvojnih ciljev. Vsekakor je dandanes vključevanje državljanov priložnost za ponovno opredelitev demokracije. Je lahko način pristopa državljanov k centralnim in lokalnim oblastem ter revalorizacije svojih individualnih in kolektivnih zmožnosti, tako da se lahko združijo in le ti lahko izrazijo za izboljšati življenje. Rakesh Rajany zagovarja, da državljansko vključevanje izpolni dve povezani obljubi, prvič, odraža demokratično idejo, da so ljudje pomembni, in drugič, prispeva k izboljšanju praktičnih težav.

reproducira v različnih kontekstih. IUspeh ali neuspeh v tako raznolikih sistemih in okoljih kot so Uganda (participativna zdravstvena služba), Brazilija (participativno načrtovanje proračuna), Indonezija (PNPM), Združeno kraljestvo (Fix my Street) ali Tanzanije (neuspešni petletni razvojni načrt) se zdijo povezani preko kompleksne mreže raznolikih dejavnikov.

Ustreznost uporabljenih orodij in pristopov je odvisna od širšega socialno-političnega konteksta in od značilnosti posameznih in kolektivnih udeležencev.

Poleg učenja preko uspešnih praks in manj uspešnih izkušenj vključevanja državljanov, se moramo pripraviti na eksperimentiranje in konstruiranje z novimi pristopi in orodji udeležencev. Upoštevati moramo, da vključenost državljanov zajema veliko časa in učenja in je ekološki proces, ki najpogosteje zahteva spremembe s strani vseh civilnih udeležencev in organizacij.

Z preučevanjem študij primerov lahko določimo nekatere ključne dejavnike za doseganje rezultatov in prepoznavanje nekaterih ovir za vključevanje državljanov.

Ključni dejavniki? Zapiranje »povratne zanke«, vzpostavitev dvosmerne stalne komunikacije med državljani in vlado ali lokalnimi ponudniki ter njihova odzivnost na glas državljanov. »Trikotnik odgovornosti« v bližnjem razmerju med državljani in lokalnimi ponudniki (šolami, ponudniki zdravstvenih storitev) ali bolj oddaljenem razmerju med državljanom in vlado je dvosmerna ulica, ki temelji na dveh ključnih dejavnikih informacijah in povratnih informacijah.

Vključevanje državljanov ni rešitev za vse težave, tudi takrat ko je razumljeno kot dvosmerni proces interakcije med državljani in vlado ali zasebnim sektorjem, ki daje državljanom pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev z namenom izboljšanja razvojnih rezultatov. Ne vodi vedno k izboljšanju odgovornosti vlad in ponudnikov storitev, izboljšanju odločanja ali rezultatov razvoja. To ni tehnični proces, ki se lahko po uspešni uporabi,

Kako izboljšati participacijo? Ustanavljanje različnih kanalov sodelovanja in interakcije, zagotavljanje različnih ravni participacije z nižjimi stroški, prikazovanje in komunikacija rezultatov, osebno vključevanje, krepitev občutka državljanske dolžnosti in pripadnosti, pridobivanje predhodne zavezanosti državljanov in , končno, tudi učenje kako eksperimentirati in eksperimentiranje za učenje (Tiago Peixoto). ★

Spoznajte več na www.edx.org/course/citizen-engagement-game-changer-wbgx-ce01x

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 11

Po vsem svetu se srečujemo z različnimi oblikami civilne participacije, ki lahko sega od volitev do anket o zadovoljstvu državljanov, družbenih revizijah ali participativnega proračunskega načrtovanja.

Ovire? Vse študije kažejo, da so odziv vlade in ponudnikov večja ovira kot sposobnosti participacije državljanov (John Gaventa).

Strah, negotovost, politika in moč so pomembne ovire, po mnenju Rakesha Rajanyja. Participacijo posameznikov moramo razumeti v širšem kontekstu interakcije med posamezniki in družbo. Racionalni pristop stroškov in koristi, čeprav veljaven, ne utemeljuje razlogov za participacijo posameznikov.

ORODJA IN IDEJE

REFERENČ

PARTICIPATIVNIH DE

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 12

NA LESTVICA

MOKRATIČNIH ŠOL

Lea Škerlič Učiteljica umetnostne zgodovine na Gimnaziji Gian Rinaldo Carli Koper, Slovenija

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 13

ORODJA IN IDEJE

TEST ŠOLSKE PARTICIPACIJE Joana Franco METODOLOŠKA PREDLOGA Projektni koordinator pri ECOS, CRL. Portugalska

Aprila 2017 je srednja šola Pinheiro e Rosa (Faro, Portugalska) izvedla preizkus participacije v šoli. Preizkus je omogočila ekipa ECOS, CRL. , vključil je dijake, starše, učitelje in drugo šolsko osebje. Na koncu aktivnosti so bili navdušeni tudi bolj skeptični udeleženci, pri čemer so poudarili potencial za razvoj poglobljenega razumevanja, postavljanja vprašanj in začetek razprave o participaciji v šolah ter spodbujanje skupnih vezi med različnimi šolskimi akterji. Tu lahko preverite uporabljeno metodologijo in jo uporabite tudi v svoji šoli!

Trajanje: 1 5 0 m i n u t Pomo č nika: 2 p o m o č n i k a , p o m o ž n o s t i z u n a n j a s o d e l a v c a Udele ž enci: 3 2 n a j v e č - d i j a k i , s t a r š i , u č i t e l j i , v e n a k e m š t e v i l u Oprema: P r o j e k t o r , 4 v e l i k e m i z e , 3 2 s t o l o v Materiali: F l o m a s t r i , s a m o l e p i l n i l i s t i č i , t a b e l a z a s a m o e v a l v a c i j o 4x), končna ocenjevalna tabela (velik tisk ali projicirana), lepilni trak

Lokacija: S o b a ,

razdeljena na dva podro

čja,

eno s

štirimi čno

velikimi delovnimi mizami in stoli ter drugo za u dejavnost izkustvenega u

čenja.

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 14

VSI SMO… AKTIVNOSTI IZKUSTVENEGA UČENJA Pomočnika povabita vse skupine, da jima sledijo v predhodno pripravljen prostor s pravokotniki narisanimi na tleh: 4 enaki kvadrati (dovolj veliki, da v njih stoji 8 oseb - zelo blizu drug drugemu) in 1 večji pravokotnik (dovolj velik, da v njem stoji (zelo blizu drug drugemu) 32 oseb), kot je prikazano na spodnji sliki:

STARŠI

UČITELJI

DIJAKI

DRUGO OSEBJE

Vsaka skupina v tišini stoji znotraj enega od štirih enakih kvadratov na območju, ki je pripravljeno za to dejavnost.

Pomočnik po kratkem uvodu prebere več vprašanj. Po vsakem vprašanju, se vsi udeleženci, ki odgovorijo z DA ali JAZ premaknejo v velik pravokotnik, počakajo nekaj sekund in se nato vrnejo na svoja prvotna mesta. Ta aktivnost je prilagojena po reklamnem sporočilu danske televizije. Pomočnika lahko tukaj preverita, kako pridobiti ideje o uvodu in vprašanjih, ki jih je potrebno vprašati, pa tudi o tem, kako ustvariti ustrezno postavitev, ob upoštevanju lokalnega konteksta (šolska resničnost, država, starost dijakov itd.). Vprašanja so lahko sledeča: Kdo je veren? Koga so v preteklosti ali v sedanjosti zastrahovali v šoli?

aletsaC sênI :ekilS

Glavni cilji so: - omogočiti udeležencem, da občutijo obstoj 4 skupin, ki so prisotne v šoli; - Zagotoviti, da udeleženci priznavajo predsodke, predkonceptne ideje in resnične razlike v posameznih realnostih različnih akterjev - poudariti dejstvo, da so poleg tega, da so del teh skupin, vsi osebe, ljudje, z enakimi upi, strahovi, načrti, čustvi itd.

- ustvariti skupinsko vzdušje med vsemi udeleženci; na koncu aktivnosti bodo vsi šola, namesto 4 skupine. Poskrbite, da bo zadnji izrečen stavek: »Kdo je (sledi ime šole)?«

Nasveti za pomočnike 1. Pomagajte udeležencem bolje razumeti, kaj se dogaja z lepljenjem listov na zid ali zapisovanjem ključnih besed ali stavkov na tablo, to so lahko cilji dejavnosti, dimenzije šole ali ravni participacije.

3. Da bi bil proces odločanja učinkovitejši in bogatejši v okviru vsake skupine, lahko uvedete privolitveno odločanje namesto običajnega večinskega ali soglasnega odločanja. Spoznajte več o tem, kako to storiti, tukaj: http://agileorganizations.io/ - consent 4. Za udobno počutje udeležencev so med aktivnostjo lahko na voljo voda in prigrizki!

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 15

2. Povečajte privlačnost aktivnosti, tako da omogočite udeležencem prepoznavanje šolskih akterjev, dimenzij, ravni participacije itd. Namesto da jih predstavite jih raje vprašajte, kaj si mislijo o tem in zberite glavne ideje ali prosite skupine, da nekaj minut namenijo razmišljanju o temi in nato predstavijo svoje rezultate vsem prisotnim. Zaključite s povzetkom, ki ga pripravite z dopolnitvijo manjkajočih informacij ali pojasnitvami terminologije uporabljene na referenčni lestvici participativnih demokratičnih šol. Zaupajte svojim udeležencem.

ORODJA IN IDEJE

KAKO USTVARITI STRATEŠKI AKCIJSKI NAČRT ZA PARTICIPACIJO V VAŠI ŠOLI Anna Pomykoł Koordinator projektov za CRIS, Poljska

V okviru projekta Mreža participativnih demokratičnih šol, so tri partnerske šole ustvarile in začele izvajati strateške akcijske načrte za participacijo (SAPP). Menimo, da je to učinkovit način ustvarjanja sprememb v šolah, če je celoten proces motiviran z močno participativno intencionalnostjo, če so postavljeni jasni cilji in je vključeno veliko število šolskih akterjev. Presenetila nas je ugotovitev, da načrtovanje in implementacija malih in enostavnih aktivnosti (nekatere so že bile v šolskih načrtih) s poudarkom na povečevanju participacije akterjev v šoli, lahko resnično potisnejo šole na pot demokratičnega državljanstva. Da bi spodbudili čim več šol, k usmeritvi k tej poti, smo sestavili nekaj smernic, ki vam lahko pomagajo ustvariti, izvajati in ovrednotiti SAPP za vašo šolo. Vredno je poskusiti! Ohranite v mislih te nasvete med celotnim procesom in kmalu boste začeli opažati izboljšave v stopnji participacije na vaši šoli.

FAZA NAČRTOVANJA

1

POZITIVEN ODNOS Sprememba ni nikoli enostavna, vedno je izziv. Zelo pogosto povzroča strah pred neznanim, težave pri prehodu na nova pravila, hkrati pa spodbuja inovacije, razvoj in izboljšave. Vsi se morajo zavedati izzivov, s katerimi se lahko šola sooča v tem procesu, ter biti potrpežljivi in pripravljeni na težave pri soočanju z različnimi stališči in pripravljeni na soočenje z obdobjem težkega dela. V šoli s pozitivnim odnosom do sprememb je veliko lažje ustvariti in izvajati SAPP.

ISKRENO DIAGNOSTICIRANJE Podrobna, poštena in večdimenzionalna diagnoza bi morala biti izhodišče za ustvarjanje vašega SAPP. Odlično orodje, ki ga lahko uporabite za ustvarjanje celovite slike o ravni participacije v svoji šoli, je Referenčna lestvica participativnih demokratičnih šol (Glej stran 12). Toda celo najboljše orodje vam ne bo zagotovilo realnih rezultatov, če raziskovalci ne bodo pripravljeni in iskreni v svojih odgovorih ter pripravljeni na nameniti čas in trud procesu diagnosticiranja. Za pravilno diagnosticiranje morate zbirati raznoliko in sorazmerno motivirano skupino (predstavnike vseh šolskih akterjev), pripraviti navodila in osnovna ter poglobljena vprašanja.

PREPROST IN KRATEK NAČRT Načrt mora biti jasen, enostaven in razumljiv za vse skupine šolske skupnosti, v skladu z veljavno zakonodajo, razumen in izvedljiv ter mora biti v povezavi z rezultati diagnoze (njegovi cilji in predlagane aktivnosti morajo zagotoviti mora odgovor na diagnosticirane potrebe, težave in želje šolske skupnosti).

Predlogo SAPP najdete na naslednji strani. ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 16

RAZNOLIČNA VODILNA SKUPINA Za učinkovito in enostavnejšo izvedbo načrtovanja je ključnega pomena vzpostaviti koordinacijsko skupino, ki jo sestavljajo predstavniki vseh šolskih akterjev in drugih ključnih elementov iz okoliške skupnosti. Glas vseh članov ekipe mora biti enako vrednoten in spoštovan.

RAZNOLIČNA VODILNA SKUPINA Več ljudi sodeluje v fazi načrtovanja, bolj bo izvajanje uspešno. Oblikujte svoj SAPP na odprtem sestanku, na katerega povabite vso šolsko skupnost, in pripravite osnutek, ki bo na voljo za povratne informacije javnosti.

IFAZA IMPLEMENTACIJE

2

VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST Za velike spremembe sta potrebna čas in trud. Spremembe pa pomenijo tudi reševanje bolečih situacij. Težave, dvomi, razočaranja in želja po odhodu so pogosto velik del procesa.

Za premagovanje teh težav je potrebna vztrajnost, doslednost in osredotočenost na dolgoročne cilje. Vnaprej določen mehanizem za reševanje konfliktov je lahko zelo učinkovit.

Upoštevajte, da bo premagovanje težav izboljšalo raven zadovoljstva in povečalo moč vaše ekipe.

SKUPNE ZADEVE V skupnosti je moč! Vsi vedo, da ena oseba ne more narediti toliko kot skupina ljudi, zato si morate prizadevati, da v proces implementacije vključite čim več dijakov, učiteljev, staršev in osebja. Strateški akcijski načrt bo pomemben za vse tiste, ki so vključeni v njegovo izvajanje, in ko je nekaj ljudem pomembno se resnično potrudijo, da se udejanji. Zato več ljudi kot boste vključili v implementacijo načrta bolj boste učinkoviti (kar vodi do širših, globljih in trajnostnih sprememb).

TRANSPARENTNOST Zagotavljanje pravilne razporeditve sprejetih ukrepov in rezultatov, doseženih med implementacijo strateškega akcijskega načrta, bo podpiralo motivacijo in pomen procesa.

Zagotavljanje podrobnih informacij širšemu občinstvu v zvezi s procesom, njegovimi postopki in ukrepi, bo gradilo zaupanje med šolsko skupnostjo in večjo sprejemljivost predlaganih sprememb. Prav tako vam bo pomagalo pri procesu nadzora in vam omogočilo pridobivanje iskrenih povratnih informacij.

STALNO SPREMLJANJE Da ne bi izpred oči izgubili ciljev, bi morala koordinacijska ekipa strateškega akcijskega načrta ustvariti mehanizem ali orodje za stalno spremljanje šolske situacije. Izvajanje vsake posamezne dejavnosti, predlagane v načrtu, ni cilj sam. Mora biti le orodje za dosego pravega cilja, ki je dolgoročna izboljšava participativnih mehanizmov v vaši šoli. Edini način, da ne izgubite cilja, je ta, da natančno spremljate, kaj je bilo storjeno, in če je potrebno, preverite svoj začetni načrt in ga prilagodite realni situaciji.

NE POZABITE:

Primer Predloga strateškega akcijskega načrta za participacijo

➢ Dobra priprava dramatično poveča možnosti za uspešno implementacijo . ➢ Ključ do učinkovitega načrtovanja je preprostost. ➢Najboljše načrte oblikujejo tisti, ki jih bodo izvajali in na življenje katerih bodo načrti imeli vpliv. ➢Dober načrt je pomembna osnova, vendar sta fleksibilnost in ustvarjalnost pri izvajanju ključni za uspeh. ➢ Med implementacijo aktivnosti upoštevajte svoje cilje. ➢Namesto poudarjanja napak se osredotočite na pridobljene izkušnje in dosežene izboljšave. ➢Samo povratne informacije predstavnikov vseh skupin šolske skupnosti vam bodo dale jasno sliko o implementaciji sprememb. ➢Za učinkovito evalvacijo sta potrebna čas in dober koncept, tako da razmišljajte o tem že v

FAZA EVALVACIJE

fazi načrtovanja.

3

➢ Evalvacija je hkrati je konec in nov začetek.

RAZNOVRSTNE METODE Osnova za dobro evalvacijo je uporaba raznovrstnih orodij za ocenjevanje (ankete, teoretične raziskave, individualni in skupinski intervjuji), ki lahko zagotovijo bogate in zanesljive rezultate.

STRATEŠKI AKCIJSKI NAČRT MORA:

ZASTOPANOST Perspektiva vsake skupine šolske skupnosti o dosežkih med dejavnostmi izvajanja SAPP je lahko povsem drugačna. Le zbirka vseh povratnih informacij nam lahko da resnično sliko o spremembi, ki se je ali ni zgodila v šoli. Participacija ustreznega deleža predstavnikov vseh šolskih skupin pri evalvaciji bo zagotovila zanesljive rezultate.

ENOSTAVEN DOSTOP DO REZULTATOV Dostop do informacij je bistvenega pomena za večjo participacijo, zato morajo biti rezultati ocenjevanja na voljo vsem (za več informacij o stopnjah participacije poglejte publikacijo NDCS »Referenčna lestvica participativnih demokratičnih šol«). Uporabljeni jezik mora biti jasen in komunikacijski kanali raznoliki, tako da imajo dijaki, starši in učitelji možnost, da se seznanijo z rezultati evalvacije.

✔ ✔

dokument in da bo celotna

šolska

čni

skupnost odgovorna za

njegovo implementacijo.

Biti enostavno dostopen vsem in mora vsem zainteresiranim nuditi mo

žnost spremljati šanja šole.

njegovo izvajanje ter pregled

stopnje izbolj

čno s cilji, črtom, odgovornimi

Vsebovati vse potrebne informacije, vklju

✔ ✔ ✔

dejavnostmi, predhodnim

✔

na

osebami ali skupinami za vsako aktivnost implementacije in po potrebi oceno stro

škov

in morebitne partnerje.

Biti implementiran korak za korakom, hkratno implementiranje pove

ča

tveganje slabih rezultatov

Biti implementiran s strani velike skupine oseb. Tisti, ki bodo

čutijo lastniki »ambasadorji

prevzeli aktivno vlogo v tej fazi, se kasneje po vseh rezultatov programa in lahko postanejo sodelovanja

✔

časovnim

«

v va

ši šoli.

Biti ocenjen glede na odobreni na

črt

in materiale, zbrane

med fazo implementacije.

Biti ocenjen s strani

širše

skupine oseb vpletenih v fazi

implementacije in prav tako s strani tistih, ki bodo

»potrošniki«

spremembe.

S CŠHOOLO EM CA RC A ICJYA |I PSAT G 2 E LI SN &D D EM OO KR R E1 7

IZOBRAŽEVALNA DIMENZIJA Po eni strani je faza evalvacije končni element postopka SAPP, po drugi strani pa bi morala biti nova izhodiščna točka za ugotavljanje novih izzivov in izboljšav. Ena najpomembnejših značilnosti te faze evalvacije je pridobiti znanje o tem, kaj smo kot šolska skupnost dosegli in na katerih elementih se še moramo izboljšati in zakaj je temu tako. Sprejemanje lastnih pomanjkljivosti ni enostavno, če pa jih zanikamo, jih ne bomo mogli spremeniti. Delanje napak in zavedanje o napakah je najhitrejši način, da se nekaj naučimo, zato moramo biti pripravljeni na kritične povratne informacije in se soočiti z njimi kot novim izzivom za naše nadaljnje dejavnosti.

Biti uradno sprejet, kot jasen znak, da ni le teoreti

ORODJA IN IDEJE

ORODJE HANNAM

Derry Hannam Samostojni svetovalec, pisatelj, govornik v imenu demokratičnega izobraževanja

KAKO OBLIKOVATI UČINKOVIT DIJAŠKI SVET?

Dijaški svet mora:

PREDLOGI ZA NADALJNJE BRANJE IN VIRI Povzetki ugotovitev raziskav in rezultatov, pregled literature in teorija Andersen, R.H., Jeppesen, A.H., and Gloy, T. (2014) Pupil Engagement in Education: A Means for Increased Academic Ability, Well-Being and Social Commitment. Randers: The Association of Danish Pupils (DSE Danske Skoleelever) (Brezplačno dostopno pri DSE v danščini ali angleškem prevodu) Baginsky, M., and Hannam, D. (1999) School Councils: The Views of students and teachers. London: NSPCC (še vedno dostopno pri Amazonu) Breslin, T., Hallgarten, J., and Hannam, D. (2004) »I Was A Teenage Governor.« Reports 1 and 2. London: ippr and Citizenship Foundation (Dostopno na svetovnem spletu) Fielding, M. and Bragg, S. (2003) Students As Researchers. Making A Difference.

Cambridge: Pearson Publishing (Dostopno pri Amazonu) Hannam, D. (2001) A Pilot Study to evaluate the impact of student participation aspects of the Citizenship Order on standards of education in Secondary Schools.

London: Dept. for Education and Employment (Brezplačno dostopno na spletu pri CSV v angleščini in različnih tujih jezikih iz različnih virov, vendar, po mojih podatkih, ne v danščini!)

Holdsworth, R. (2006) Student Action Teams. Melbourne: CONNECT Mager, U., and Nowak, P. (2012) »Effects of student participation in decision making at school. A systematic review and synthesis of empirical research.« Educational Research Review, 7th Ed. pp 38-61 (Brezplačno dostopno na svetovnem spletu) Research Council of Norway (2001) Evaluating Reform 97. Project Catalogue.

Oslo: Dept of Culture and Society. (Dostopno v angleščini in norveščini) Sebba, J. and Robinson, C. (2010) Evaluation of UNICEF Rights Respecting Schools Awards (RRSA) Scheme. Final Report. Brighton: Universities of Sussex and Brighton (Dostopno na svetovnem spletu)

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 18

Whitty, G. and Wisby, E. (2007) Real Decision Making? School Councils in Action.

DCSF Research Report RR001. London: DCSF (Dostopno na svetovnem spletu) Facebook Discussion on Student Voice, SPDM, student Democracy Student Voice Research and Practice (odprta skupina v angleškem jeziku). Spletni časopisi (brezplačno) .

Spletni časopisi (brezplačno) CONNECT – mesečna mednarodna revija o študentski demokraciji, katere urednik je Roger Holdsworth iz Univerze v Melbournu.

Australia International Journal of Student Voice – urednik Dana Mitra – izdaja Penn State University, USA – mešanica strokovnih člankov in objav strokovnega osebja vseh starosti.

imeti ustavo pojasniti kako se sprejemajo različne vrste odločitev z navadno večino, dvotretjinsko večino ali konsenzom se redno in pogosto sestajati izvoliti predstavnike, ki razumejo kaj zahteva njihova pozicija in vedo kako dobro opraviti svoje delo, ti so predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik imeti na razpolago primeren kraj za sestanke, idealno bi bilo, da bi imeli tudi svojo pisarno biti spoštovan s strani vseh učiteljev in drugega osebja in mora imeti polno podporo ravnatelja dati na voljo vsakomur v šoli, dnevne rede in zapisnike pred in po sestankih preudarno sprejeti pomembne odločitve; ne na sestanku, kjer se prvič o nečem razpravlja, temveč na drugem sestanku, potem ko so vsi dijaki imeli čas za razmislek in komentar na razpravi imeti svojo oglasno desko, spletno stran ali šolsko radijsko / televizijsko oddajo biti ravno prave velikosti, ne prevelik, ne premajhen; najmanj 20 in največ 40 predstavnikov, na velikih šolah bo morda potrebno imeti tudi dodatne letne in hišne svete imeti nadzor nad proračunom in bančnim računom - denar bi moral deloma priti iz šole in deloma iz zbiranja sredstev s strani dijaškega sveta imeti dostop do šolskega telefona, računalnika in fotokopirnega stroja / tiskalnika biti vključen v oblikovanje in uveljavljanje šolskih pravil morda prek sodnega odbora, ki lahko vključuje tudi predstavnika učiteljev imeti redne tržne kampanje, ki vsem dijakom, osebju in staršem pokažejo pomen dela dijaškega sveta biti povezan z lokalnimi in državnimi dijaškimi organizacijami. Predstavnike bi morali finančno podpreti pri udeležbi na lokalnih, regionalnih in državnih konferencah, kot so tiste v izvedbi Danske Skoleelever zagotoviti sprejem/usposabljanje za nove člane in novo izvoljene uradna predstavnike (nekatera usposabljanja naj bi zagotovila tudi šola) biti vključen v posvetovanje s strani ravnatelja in sestanka učiteljev (predstavniki se lahko udeležijo učiteljskih sestankov, če tema neposredno vpliva na dijake) biti vključen v posvetovanje s strani šolskega in starševskega

Z Mrežo participativnih demokratičnih šol je delil ideje za oblikovanje učinkovitega dijaškega sveta in za izvajanje šolske demokracije ter tudi zelo zanimiv seznam predlogov za nadaljnje branje in vire. Mi smo ga imenovali »Orodje Hannam«. Naj vas navdahne in spodbudi k dejanjem!

biti vključen v posvetovanje s strani šolskih oddelkov glede najboljšega načina poučevanja predmeta poslati izvoljene predstavnike na sestanke šolskega odbora biti vključen v oblikovanje in uveljavljanje šolske politike proti ustrahovanju imeti dostop do šolskih skupščin, za podati povratne informacije o svojem delu s priložnostjo, da dijaki komentirajo in postavljajo vprašanja biti sposoben razpravljati o vsem, o čemer želi razpravljati, pri čemer se spoštujejo človekove pravice posameznih dijakov in učiteljev - agenda ne sme biti omejena le na stranišča in šolske obroke!

Sestanki dijaških svetov morajo: biti odprti za povabljene navdušence, ki želijo začeti dejavnosti ali projekte, čeprav niso izvoljeni predstavniki Svet bi lahko določil osebo odgovorno za te obiskovalce biti dovolj dolgi za obravnavati celoten dnevni red in sprejete premišljenih odločitev se morajo izvajati v šolskem času, morda med poukom sociologije ali državljanstva

Druge pomembne zamisli:

Seznam idej Načrtujte nadgradnjo dijaškega sveta - »naredimo ga resnično učinkovitega!«, oblikujmo novo strukturo za vključitev vseh dijakov!

Ustvarite 10%-20% pogajalskega učnega načrta, ki temelji na interesih dijakov (in učiteljev), lahko je v popoldanskih urah ali pa je temu lahko namenjen en dan v tednu, v skupinah mešane starosti. Ustanovite »izbirni odbor« dijakov in učiteljev, ki ga go upravljal Uvedite skupine za socialno akcijo – opredelite problematiko in jo raziščite/načrtujte/delajte/preglejte, vključite dijake v šolski svet (na primer v odbor za zdravje in varnost) Ustanovite sodniško komisijo dijakov/osebja ali sodišče (rotirajte člane, kot to počnejo v poroti) Ustanovite dijaško organizacijo mednarodnih šol ali se priključite že obstoječi organizaciji Postanite šola, ki spoštuje pravice (UNICEF) Spodbujajte in usposabljajte dijake, da postanejo projektni raziskovalci Ustanovite dijaške ali dijaško / učiteljske delovne skupine ali odbore za raziskovanje predlogov za spremembe (lahko so pododbori dijaškega sveta) Dovolite dijakom, da izberejo svoje učitelje, npr. za matematiko ali angleščino Bodite navdihnjeni z mednarodnimi programi Baccalaureate in spodbudite dijake pri delu v demokratičnih sodelovalnih skupinah, na osebnih in skupnostnih projektih Ustanovite šolski ali mestni časopis, radijsko ali televizijsko postajo Ustanovite svet skupnostnega izobraževanja, ki bo šolam in skupnostim omogočil skupno uporabo objektov Ustanovite in vodite tečaj usposabljanja za nove učitelje Organizirajte enodnevno konferenco o šolski demokraciji - ali na katerokoli drugo temo (npr. učenje) Vzpostavite »učne odbore« v predmetnih oddelkih Vključite dijake v imenovanje novih učiteljev Ustanovite dijaško knjižnico s proračunom Ustanovite šolsko trgovino, banko ali socialno podjetje.

Vzpostavite skupino za načrtovanje dijaških skupščin Oblikujte in izvedite učinkovit program proti zastrahovanju Ustanovite več participativnih/demokratičnih razredov Organizirajte šolski ples/maturantski ples Ustvarite sheme za vrstniško spremljanje, vrstniško svetovanje ali vrstniško mediacijo Vodite ali soodločajte pri šolskih športnih ekipah – peer coaching Izdelajte šolsko brošuro za dijake

Hannam predlaga, da izberete tri področja, za katere menite, da dobro delujejo v vaši šoli, in še tri, ki ne delujejo dobro, ali jih je treba izboljšati ali na novo uvesti in bodite pripravljeni utemeljiti svoje odločitve drugim dijakom ali učiteljem.

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 19

Vsako leto je potrebno izvoliti predstavnike razreda ali mentorske skupine in svetovalce, da se izkušnje delijo s čim več dijaki Izvoljen bi moral biti povezovalni učitelj, ki bi obiskoval vse ali večino sej dijaškega sveta (omenjenega učitelja izvoli dijaški svet) Predstavnike dijaškega sveta, razrednih ali mentorskih skupin je potrebno izvoliti demokratično, na sestankih razrednih ali mentorskih skupin, in sicer s tajnim glasovanjem, ne pa z dvigom rok Vsak razred ali mentorska skupina mora imeti dva izvoljena predstavnika, pripravljena resno prevzeti delo Dane morajo biti redne možnosti za sestanke razrednih ali mentorskih skupin, ki jih vodijo predstavniki razrednih ali mentorskih skupin, kjer lahko vsi slišijo in razpravljajo o predlogih ter slišijo povratne informacije s sej dijaškega sveta, tako da se lahko vsi dijaki vključijo in se učijo iz demokratičnega procesa čim več študentov mora imeti možnost predsedovati in / ali delovati kot sekretar na sestankih razreda ali mentorske skupine Sestanki razrednih ali mentorskih skupin morajo uvesti in uveljavljati razredna pravila Predstavniki sveta se morajo udeležiti srečanj staršev Vsi v šoli morajo jasno vedeti kako nekaj dodati na dnevni red sveta

KAKO IZVAJATI ŠOLSKO DEMOKRACIJO?

INICIATIVE IN NAJBOLJŠE PRAKSE

»PARTICIPATIVNE ŠOLE ZA BOLJŠO DEMOKRACIJO« MREŽA PARTICIPATIVNIH MEDNARODNA KONFERENCA DEMOKRATIČNIH ŠOL Participacija, državljanstvo in demokracija v šolah je bila prva tema prve mednarodne konference pod okriljem Mreže participativnih demokratičnih šol. Konferenca »Participativne šole za boljšo demokracijo« je potekala od 19. do 20. aprila na Univerzi Algarve v Faru (Portugalska), bila je prostor in čas skupnega razmišljanja, priložnosti za mreženje in izmenjave dobrih praks, orodij in izkušenj .

Dogodek je organiziral ECOS - Cooperativa de Educação, Cooperação e Desenvolvimento CRL. v partnerstvu s Pinheiro e Rosa School Cluster, ob podpori programa ERASMUS + ter lokalnih partnerjev Univerze v Algarveju in regionalnega oddelka Instituto Português do Desporto e da Juventude (Portugalski oddelek za mladino in šport). Študentje turizma so poskrbeli za odmore za kavo, pogostitev in gostitev tako udeležencev kot gostov, za organizacijo dogodkov, restavracija in bar tečaje pa šolska skupina Pinheiro e Rosa School Cluster.

Dvojezičnega dogodka, s tolmačenimi predstavitvami v angleščini in portugalščini, se je udeležilo več kot 200 udeležencev, med

drugim so prihajali iz vrst učiteljev, študentov, delavcev organizacij civilne družbe, znanstvenikov, strokovnjakov, lokalne uprave in predstavnikov regionalnih vladnih služb. Večina dogodkov je bila neposredno predvajana na spletu (live streaming), kar je omogočilo spletno udeležbo iz drugih evropskih šol in organizacij civilne družbe, ki delujejo na tem področju.

Prvi dan konference, je otovorilo omizje, v katerem so sedeli predstavnik občine Faro, direktor Pinheiro e Rosa School Cluster, Francisco Soares in Sofia Martins iz odbora ECOS CRL. Dan se je nadaljeval s predstavitvijo projekta Mreže participativnih demokratičnih šol, ki so ga izvedli učitelji, dijaki in drugi strokovnjaki iz treh šol in treh organizacij civilne družbe, ki so del tega projekta. Predstavitev je temeljila na časovnici na kateri so predstavili glavne dosežke, dejavnosti in rezultate 2-letnega projekta (več informacij na www.ecos.pt).

Delovni dan se je zaključil z navdihujočimi kulturnimi prispevki pripovedovalca Fernando Guerreiro, koktejlom ob svetovni ⇒

INICIATIVE DEMOKRATIČNE

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 20

izvedbi Discossauro Project in s tradicionalno večerjo rib na žaru.

Drugi del konference je bil posvečen šolam in demokraciji. Začeli so s panelom, v katerem so sedeli Derry Hannam, svetovalec Sveta Evrope za izobraževanje za demokratično državljanstvo in dekan Univerze v Algarveju António Branco. Učiteljica, vodja usposabljanja učiteljev, ocenjevalka projektov, Isabel Duarte, je bila moderatorka. Glavna vprašanja, naslovljena predavateljem, so bila: »Kaj mislimo s šolsko demokracijo? Kaj je to? Zakaj to storiti? Kako je mogoče to storiti? In ali deluje? » Jutro se je zaključilo z uro navdihujočih predstavitev iniciativ »Šole in demokracija« v stilu Pechakucha , popoldne in naslednje jutro pa so se udeleženci se lahko še poglobili in doživeli 8 izbranih »Iniciativ demokratične participacije v šolah« (oglejte si jih v zgornjem okvirju ali na naslednji strani).

Ta del konference se je zaključil s predstavitvijo projekta »Orodja za demokratično participacijo« s strani projekta Mreže demokratičnih participativnih šol«. Predstavitev je vključevala tehnične informacije in zgodbe dijakov, učiteljev in strokovnih delavcev civilnih organizacij pri izdelavi Referenčne lestvice participativnih demokratičnih šol in oblikovanju Strateških akcijskih načrtov za participacijo v šolah.

portugalskega združenja za ustvarjalnost in inovacije (APGICO), je predstavil teoretične in praktične primere postopkov mreženja v šolah, medtem ko nam je José Pacheco, ustanovitelj projekta »Make the bridge« (Bridge School) in »Ancora«, ponudil Skype navdihujoč in provokativen prispevek o šoli, demokraciji in učnih skupnostih.

Po uradni otvoritvi Mreže participativnih demokratičnih šol so oblikovali skupen prostor v katerem so lahko udeleženci predlagali temo, drugi pa so se jim pridružili v krožnem pogovoru in končnih priporočilih konference.

Kulturni dotik je temu dnevu dala gledališka skupina Tapete Mágico s svojo predstavo »Nove oblike cenzure«. Konferenca se je zaključila s slavnostno večerjo v centru mesta Faro z obljubami o prihodnjih skupnih vlaganjih med številnimi udeleženci in prenovljeno energijo za nadaljevanje mreže demokratičnih participativnih šol, tudi preko življenjskega kroga projekta ERASMUS +.

Vsi materiali iz konference, video posnetki govorov in mnenja udeležencev so dostopni na www.democraticschools.ecos.pt.

Izbrani izseki iz govorov Derryja Hannama in Joséja Pacheca so na četrti in osmi strani. Naša hvaležnost in zahvala gresta vsem, ki so opravili težko delo, da so nam vse to omogočili. ★

Tretji del konference je bil namenjen »Mreženju in učnim skupnostim«. Glavni govorec Fernando Cardoso, izvršni direktor

PARTICIPACIJE V ŠOLAH

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 21

INICIATIVE DEMOKRATIČNE PARTICIPACIJE V ŠOLAH

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 22

Sklepi in priporočila: Večina ljudi ne verjame v sedanjo politiko, politike ali politične strukture. Na splošno so tisti, ki sodelujejo v politiki, tudi tisti, ki imajo moč Da bi obnovili demokracijo, je nujno ustvariti mehanizme za ponovno vzpostavitev zaupanja in naklonjenosti med tistimi, ki imajo politična delovna mesta in ostalim prebivalstvom Dandanes živimo v izjemno potrošniški družbi, smo potrošniki vsega na nekritičen in nepotrebnem način (ne le stvari, ampak tudi idej, dela in celo čustev) Da bi obnovili demokracijo, moramo preoblikovati svoje navade in način življenja, postati aktivnejši in kritični potrošniki in državljani Demokracije ni mogoče poučevati, temveč se je naučimo z delovanjem in življenjem Demokracija ni dovolj, moramo jo uokviriti z etiko in vrednotami človekovih pravic Šola je privilegiran igralec v izobraževanju mladih in lahko postane tudi privilegiran igralec pri spodbujanju demokratične participacije, če ponuja potreben prostor za mlade, da sprejemajo odločitve v zvezi z lastnimi učnimi procesi in sodelujejo pri strateških odločitvah ter vprašanjih upravljanja, kot tudi odločitvah v zvezi z odnosom z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi skupnostmi Večina šol ni demokratičnih, učitelji učijo kar jim je bilo naročeno, da poučujejo, učni načrt je avtomatiziran, odločitve izhajajo iz vrha - korak za korakom je treba to resničnost spremeniti; usposabljanje učiteljev, ki se osredotoča na spreminjanje te realnosti, je ključnega pomena Šole morajo preoblikovati tisti, ki v njih živijo in so njihov sestavni del Vsaka demokratična šola je edinstvena in obstaja veliko načinov za razvoj demokratične vzgoje, pomembno je uporabiti kombinacijo različnih praks, saj je zelo težko najti enoten model, ki bi ustrezal vsem potrebam Na svetu obstaja veliko demokratičnih šol, vendar je večina zasebnih Ker večina mladih obiskuje javne šole, je njihova demokratizacija ključna in nujna, če želimo preoblikovati sedanjo demokracijo, tako da bo primerna za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi Obstaja veliko poti in načinov za spodbujanje demokracije in participacije pri odločanju - številne projekte in dejavnosti raziskujejo različne šole in majhne skupine v okviru šol - vsi so dragoceni in jih je moramo ceniti in deliti z drugimi Izrednega pomena je razumeti kako vključiti večje število šol, več državnih šol, ki si želijo postati bolj demokratične. Ena izmed možnosti so skupine v socialnih omrežjih, kot na primer dijaška skupina za raziskovanje glasu in prakse na Facebooku (Student Voice Research and Practice) Lokalne in mednarodne mreže, ki povezujejo različne šole in organizacije, lahko članom zagotavljajo medsebojno motivacijo, izmenjavo informacij, usposabljanje učiteljev, sodelavcev in učencev, močnejši glas in moč vplivati na spremembe Obstoječe demokratične šolske mreže večinoma sestavljajo zasebne šole, ki so bile zgrajene kot demokratična mesta, so pionirji v rešitvah in lahko služijo kot navdih in zgled Pojavila se je potreba po mreži, kjer bi se našel prostor za redne javne šole, ki nameravajo začeti ali okrepiti svojo pot proti participativni demokratični šoli Mreža participativnih demokratičnih šol bi lahko postala taka mreža, če se zagotovi prostor za priključitev več šol in organizacij.

VOX POP: Vtisi iz mednarodne konference

Petra Zega, programski asistent Društvo prijateljev mladine Slovenije h Zame je bila velika priložnost, da lahko povem nekaj o vsakdanjem življenju v svoji šoli, menim da je zame in za druge dijake pomembno, da učitelji in ljudje iz različnih organizacij spoštujejo naša mnenja. Zelo sem ponosen, da sem lahko tukaj v Faru, to je odlična priložnost za srečati ljudmi iz različnih držav, da lahko slišim, kaj mislijo o demokraciji v šolah, da slišim njihova mnenja in izkušnje iz šolskega življenja.

Mateusz Dornia, Dijak IV Liceum Ogólnokształcące im. Mikołaja Kopernika w Rybniku (Poljska) )

S seboj bom odnesel dva velika vtisa. Prvi vtis je name naredilo izredno zanimivo dejstvo, da se ta projekt sam usmerja, tri šole so se združile, brez vodenja s strani univerze, uradnega vladnega programa, ki bi zagotavljal vodstvo… Najbolj razburljiva stvar je avtonomna narava tega projekta.

Brez hierarhije, samo tri šole delajo skupaj s čudovito skupino dijakov!

Drugi vtis, ki ga bom odnesel s seboj, so pa name naredili ti fantastičnimi mladi ljudje tokaj.

Derry Hannam Samostojni svetovalec, pisatelj, govornik v imenu demokratičnega izobraževanja

Resnično so mi bili všeč ti trije dnevi konference in upam, da bo ta projekt lahko pomagal moji šoli izboljšati nekatere stvari. Prav tako želim v ta projekt vključiti še več šol.

Alessia Steffè, Projektna prostovoljka in dijakinja Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper (Slovenija)

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 23

Konferenca je bila živahna, saj so bili prisotni tudi mladi udeleženci. Zdelo se mi je zelo zanimivo, da se je izvedlo veliko manjših projektov na Portugalskem, Poljskem in v Sloveniji, vsi pa so imeli enak namen: omogočiti mladim participacijo v šolah, družbah in okoljih, kjer živijo.

Hvala, da ste mi dali možnost sodelovati na zaključnem dogodku tega projekta!

INICIATIVE IN NAJBOLJŠE PRAKSE

DEMOKRATIČNE ŠOLE: NAJBOLJŠE PRAKSE Več kot 500 šol po svetu pionirsko izvaja in preizkuša demokratično izobraževanje. Za tiste, ki še vedno mislijo, da je hierarhični model z učiteljem na sredi modela edina možnost, smo izbrali 5 primerov demokratičnih šol, ki lahko kogarkoli spodbudijo k premisleku glede tega in navdahnejo k ukrepanju. Preverite jih spodaj!

UČNO POTOVANJE Z OBSTOJEČIMI IZOBRAŽEVALNIMI PRAKSAMI Wondering School je nepridobitni in neodvisni projekt z namenom raziskovanja, učenja in izmenjave navdihujočih izobraževalnih praks, ki nas približajo tistemu, kar imenujemo osvoboditev izobraževanja. Med učnim potovanjem z obstoječimi izobraževalnimi praksami, ustanovitelja projekta Marianne Osório in Charlie Shread upata, da bosta ustvarili gradiva, ki bodo služila kot sredstva za učenje in dialog o preoblikovanju šolskega izobraževanja.

Od februarja 2015 so sodelovali pri dogodkih,spodbujali dialog in izmenjevali izkušnje z učitelji in učenci ter izdelali videoposnetke o izobraževanju in obiskali projekte, družine in šole, med njimi Summerhill v Združenem kraljestvu, Projeto Âncora, Escola Lumiar in Politeia Escola Democrática v Braziliji ter Escola da Ponte na Portugalskem.

Njihov najnovejši projekt »School Circles« (šolski krogi) je trenutno v fazi crowdfunding, in raziskuje sociokracijo v šolah s snemanjem in produkcijo dolgometražnega dokumentarca, ki raziskuje prakso štirih šol na Nizozemskem. Ime Šolski krogi se nanaša na kroge, na katerih temelji Sociokracija.

Dokumentarni film se bo osredotočil na šolsko prakso, ki ponazarja, kako je začel delovati ta pristop, osnovan na soglasju. Več o tem na www.wonderingschool.org/ ★

Šole in demokracija (Schools & Democracy) je letna publikacija Mreže participativnih demokratičnih šol. Pričujočo izdajo je omogočila podpora programa ERASMUS +. Publikacija je zbir predstavitev in zaključkov Mednarodne konference Participativne šole za boljšo demokracijo in predstavlja intelektualni rezultat dvoletnega strateškega partnerstva na področju izobraževanja v šolah.

KOORDINACIJA ECOS – Cooperativa de Educação, Cooperação e Desenvolvimento, CRL (Portugal) ova ekipa je sestavljena iz multudisciplninarnega tima, ki se je izoblikovala skozi Gibanje mladinskih organizacij / Youth Organizations’ Movement. Cilj ECOS-a je prispevati k novi razvojni paradigmi, ki temelji na dialogu, sodelovanju in izgradnji povezav zaupanja med različnimi družbenimi akterji na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter v okviru razvojnega sodelovanja. V tem kontekstu ECOS deluje kot katalizator učnih procesov, prostorov dialoga in sodelovanja, ki si skozi alternativne metodologije učenja in neformalnega izobraževanja prizadevajo za skupno participacijo za bolj vključujoč, demokratičen, pravičnejši in trajnostni razvoj naših skupnosti. Več informacij: www.ecos.pt.

V PARTNERSTVU Z Kulturno izobrazevalno drustvo - PiNA (Slovenia) preko povezovanja ključnih akterjev in promocije aktivne participacije v civilni družbi deluje na področjih krepitve nevladnega sektorja, razvoja kritične in odgovorne družbe ter mednarodnega razvojnega sodelovanja. Skozi čas je PiNA v lokalni skupnosti postala prepoznavna kot ena izmed referenčnih nevladnih organizacij v regiji.

PiNA je dejavna tudi v številnih mrežah in iniciativah na nacionalnem nivoju in je pridobila status delovanja v javnem interesu.

Več informacij: www.pina.si.

Centrum Rozwoju Inicjatyw Spolecznych - CRIS (Poljska) Misija civilnodružbene (nevladne) organizacije CRIS je pridobiti družbeni kapital ter navdihovati in podpirati aktivno državljanstvo. CRIS je nosilec inkubatorja nevladnih organizacij ter podpornega centra za lokalne voditelje in druge aktivne skupine. Poleg tega spodbuja partnerstva civilnodružbenih organizacij, podjetij in lokalnih oblasti, posebej z implementacijo modelov efektivnega sodelovanja. Več informacij: www.cris.org.pl.

Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper - Ginnasio Gian Rinaldo Carli Capodistria (Slovenija) je manjša gimnazija v Kopru (Slovenija), namenjena pa je splošnemu izobraževanju dijakov. Njen učni načrt vključuje učenje tujih jezikov, naravoslovja in umetnosti. Na gimnaziji so osredotočeni na razvoj kompetenc, multietničnih aspektov in informatike. Eden izmed njenih ciljev je tudi razvijanje veščin, kot so npr. timsko delo dijakov in profesorjev, učenje dijakov, načini pravilnega učenja, uporaba pridobljenih kompetenc ter odprtost in toleranca do drugačnosti. Gimnazija je locirana na multietničnem in večjezičnem območju ter ima slovenske (država in občina) in italijanske ustanovitelje (Italijanska samoupravna narodna skupnost). Več informacij: www.ginnasio-carli.si.

IV Liceum Ogolnokształcące im. Mikołaja Kopernika (Poljska) je srednja šola iz Rybnika na Poljskem, ki ima približno 400 dijakov.

Po njihovem prepričanju mora šola poskrbeti za kompleksno rast mladega človeka – zagotavljati možnosti in inspiracijo za intelektualni in osebni razvoj dijakov. Dijaki imajo tako številne možnosti – sodelovanje pri mednarodnih projektih, dodatne tečaje in usposabljanja, ki jih vodijo univerzitetni profesorji, izvajanje projektov in pobud v skladu z izraženimi interesi in mnogo drugega. Več informacij: www.ivlorybnik.pl.

ŠOLE IN DEMOKRACIJA I STR 25

Agrupamento de Escolas Pinheiro e Rosa - AEPRosa (Portugalska) predstavlja skupino povezanih javnih šol, lociranih v občini Faro, na Portugalskem. Sestavlja jo devet šol, razpršenih med centrom in periferijo mesta Faro. AEPROSA zagotavlja izobraževanje od predšolske vzgoje do srednješolskega izobraževanja (splošno in poklicno/strokovno izobraževanje). Šola ima posebne enote/podružnice, prilagojene podpori vključevanja učencev z avtizmom ter drugimi učnimi težavami, in razvija projekte za spodbujanje vključevanja romskih učencev oziroma dijakov. Več informacij: www.aeprosa.pt.