Modri bilten - Smučarska zveza Slovenije by Creatim Ržišnik Perc

lido tehn v iko c

ing

Smuča i tek Smučarsk ija kombinac Nordijska je n la ro Rolkanje in

nje

čanje

muč a Nordrskiji sskkokoi s

u Telemark sm

Smučarski kros Skoki - nova šola Smučanje po grbinah

Smučanje prostega sloga

Biatlon

ZUTS

ar v

sk an je na sn Al eg Alp psk u sko o Sm s uča smuč mu Sm nje anj uča z z e čan nje are je inv zno a

brezplačni izvod

ISSN 1855-0460

Telemark smučanje

ZUTS Slovenije Deskanje na snegu Alpsko smučanje

Biatlon Alpsko smučanje Smučanje z zarezno tehniko - carving Smučanje invalidov

Smučanje prostega sloga

Smučarski kros Skoki - nova šola Smučanje po grbinah

Nordijsko smučanje

Smučarski skoki Smučarski tek Nordijska kombinacija Nordijsko rolkanje in rolanje

www.sloski.si Naša uradna spletna stran. Vaš zanesljiv vir informacij.

Ustvarjalci spletne strani: matevz.persin@sloski.si - alpsko smučanje - telemark

klemen.zibelnik@sloski.si - tek na smučeh - biatlon - deskanje na snegu luka.dolar@sloski.si - smučarski skoki in nordijska kombinacija - prosti slog

CREATIM RŽIŠNIK PERC d.o.o.

MAG. STANISLAV VALANT predsednik Smučarske zveze Slovenije

Olimpijska sezona je za športnike in športnice ter za vse, ki so v različnih vlogah povezani s športnim dogajanjem, vedno nekaj posebnega. Verjamem, da tokrat ne bo prav nič drugače, dejstvo pa je, da bo to pot rezultatsko breme – gledano skozi prizmo iztekajočih se pogodb s pokrovitelji, še nekoliko težje. Vodstvo zveze, trenerji in tudi tekmovalci se zavedajo pomembnosti te zime. Če z rezultati ne bomo prepričali sponzorjev, nam bo v prihodnjem štiriletnem obdobju precej težje, čeprav moramo priznati, da nam že do zdaj ni bilo prav lahko. Svetovna gospodarska kriza ni prizanesla športu, tudi našemu ne. O tem ni nikakršnega dvoma. Obdobje nekoliko svobodnejšega razpolaganja z denarjem je minilo. Ker bo kriza pustila zelo globoke posledice, je veliko vprašanje, kdaj bi se lahko vrnilo. Tega se pri Smučarski zvezi Slovenije nadvse dobro zavedamo. Del ukrepov za znižanje stroškov, ki ga je sprejel izvršilni odbor, se že izvršuje. Posamezne discipline krčijo stroške, pri čemer veseli, da v uvodnih fazah večinoma ne zmanjšujejo programov, ampak se skušajo v prvi vrsti znebiti nepotrebnih stroškov. Varčevanje se nadaljuje tudi v novi sezoni. Obsojeni smo na racionalno porabo sredstev. Ne le letos. Tega se bo namreč zveza držala tudi v novem olimpijskem ciklu. Skrbno bo treba proučiti, koliko stroškov si lahko dovolimo. Seveda bo to odvisno predvsem od podpisanih sponzorskih pogodb. Tu znova pridemo do uvodne iztočnice. Potrebujemo športne rezultate, ki bodo spet motivirali zdajšnje in tudi mogoče nove pokrovitelje za sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije. Ohraniti moramo ugled, ki ga imamo. Pri tem

bo pomembna tudi vloga države. Le-ta mora razumeti, da je v tako majhni državi število podjetij, ki so sposobna sorazmerno velikih sponzorskih prispevkov, zelo majhno. V takšnih razmerah je resnično težko gojiti profesionalen šport. A prav ta aktivnost državi omogoča mednarodno prepoznavnost. Zelo malo je takšnih aktivnosti. Majhne države pa tovrstno promocijo potrebujejo, zato računamo na pomoč. Pri tem seveda ne razmišljam o porabljanju nepotrebnih sredstev. A potrebna je odločnejša vloga države, mogoče tudi z dodatnimi davčnimi olajšavami. Za vse drugo moramo poskrbeti sami, kar nam deloma otežujejo tudi tuja lastništva podjetij. Ta podjetja niso več vpeta v krajevno okolje. Tuji lastniki imajo svoje motive, zato je tudi sodelovanje z našo zvezo manjše kot v preteklosti. Kot predsednik največje športne zveze vseeno ugotavljam, da težke čase preživljamo podobno kot druge zveze. Veseli pa me dejstvo, da prav v tem obdobju končujemo gradnjo centra na Pokljuki. Zanj smo se odločili že pred leti. Objekt ne bo samo pridobitev za športnike SZS, ampak za celoten slovenski šport. Pridobili bomo kakovosten vadbeni center, ki bo omogočal dobre priprave. Pred sezono 2009/2010 pa tudi sam nadvse rad brskam po olimpijskih spominih. Prav gotovo me najlepši vežejo na igre leta 1994, ko je najboljše športnike gostil Lillehammer. Zaradi lepe zime, majhne oddaljenosti med tekmovališči in dobre organizacije so bile to nedvomno nepozabne igre, ki se jih seveda spominjam tudi po fantastičnih rezultatih slovenskih športnikov. Sledilo je Nagano, kjer je bila slika skoraj povsem drugačna. Slabo vreme, oddaljena tek-

movališča, tako da smo veliko časa prebili na cestah, in za odtenek slabša organizacija. Zaradi skakalnega odličja se rad spominjam Salt Lake Cityja 2002, kjer je bilo z gručo prostovoljcev za organizacijo dobro poskrbljeno, žal pa so bili Američani prisiljeni veliko pozornosti posvetiti varnostnim ukrepom. Tudi nad Torinom nimam pripomb, žal pa se Slovenija ni zavihtela na seznam dobitnikov olimpijskih medalj. Nova priložnost se ponuja februarja v Vancouvru, zato našim športnikom želim veliko sreče v prvem delu sezone, v sklepnih pripravah in seveda na tekmah v Kanadi. Za uspeh je ob dobri pripravljenosti namreč vedno dobrodošel ali celo obvezen kanček sreče. S tem bodo športniki dosegli rezultate, ki si jih v prvi vrsti želijo sami, z njimi pa tudi vsi preostali. Povsem na koncu sezone, pa vas vabim, da se vsi zberemo v Planici, kjer od 18. – 21. marca 2010 gostimo svetovno prvenstvo v poletih. Dogodek desetletja, ki ga že nestrpno pričakujemo.

113

kazalo

Predstavitev Smučarske zveze Slovenije

naslovnica-koncna.indd 1

WC EC SAC WCS WJC OWG ECS AC COC UNI NC NJC EYOD EYOF DH SL GS SG SC KOS K SK PSL TP NTE J HS NH LH FH

Svetovni pokal Evropski pokal Pokal Južne Amerike Svetovno prvenstvo Svetovno mladinsko prvenstvo Zimske olimpijske igre Evropsko prvenstvo Alpski pokal Celinski pokal Študentske igre Državno prvenstvo Mladinsko državno prvenstvo Evropski olimpijski dnevi mladih Evropski olimpijski festival mladih Smuk Slalom Veleslalom Superveleslalom Super kombinacija Slalom na izločanje Kombinacija Super kombinacija Paralelni slalom Ekipni paralelni slalom Moštvena tekma Skoki Velikost skakalnice Srednja skakalnica Velika skakalnica Letalnica

kratice 4

Modra kartica

Predstavitev panog ALPSKO SMUČANJE Smučanje z zarezno tehniko - carving Smučanje invalidov BIATLON DESKANJE NA SNEGU NORDIJSKO SMUČANJE Smučarski skoki Nordijska kombinacija Tek na smučeh SMUČANJE PROSTEGA SLOGA TELEMARK SMUČANJE ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA SLOVENIJE CC NK C F P P C/F R M I SP MS AE M DM NS SX HP SBX PGS BA PAR CL SP N ECD U21 NP IND NHT

5.10.2009 8:58:17

Smučarski tek Nordijska kombinacija Klasični slog Prosti slog Zasledovalno Dvojno zasledovanje Štafeta Mešana tehnika Posamično Sprint Skupinski start Skoki prosti slog Grbine Grbine paralelno Novi slog Smučarski kros Snežni kanal Deskarski kros Paralelni veleslalom Skoki deskanje Paralelne discipline Klasično Sprint Nočna tekma Evropski pokal invalidov Do 21 let Notranja Primorska regija Dvoranska tekma Nordijska hoja in tek

Lektoriranje: PLIBERŠEK izobraževanje, prevajanje Oktober 2009: ISSN 1855-0460 in lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d.o.o. Izdala: Smučarska zveza Slovenije Direktor Smučarske zveze Slovenije: Jaro Kalan Oblikovanje in prelom: www.JAdesign.si Tisk: DELO – Tisk časopisov in revij, d. d. Urednik Modrega biltena: Matjaž Štibelj Naklada: 10.000 izvodov Urednik vsebine panog: Tomi Trbovc IZVOD JE BREZPLAČEN. Sodelavci: Aleš Zakšek, Martin Pavčnik, Matevž Peršin Fotografije: Agence ZOOM, Aleš Dolenec, Arhiv SZS, Grega Stopar, Nordic Focus Photo Agency, Peter Perunovič, Samo Vidic, Srdjan Živulovič – BOBO, Uroš Rudolf

kolofon

MATJAŽ ŠTIBELJ urednik Modrega biltena

Interes Struktura organiziranosti največje športne organizacije v Sloveniji naj bi se spremenila. Povečanje učinkovitosti s smotrno izrabo virov in zmanjševanje stroškov sta cilja, ki si ju je zastavil predsednik, njegovo realizacijo pa obljubil direktor Smučarske zveze Slovenije. Kdaj se bomo na novo prešteli, ne vem. Vidi se, da je obstoječi model že doživet. Ker ima »takoj« v tem primeru drugačno časovno razsežnost, izvedba pa ni odvisna le od vrhovnih poveljnikov, se v aktualni izdaji Modrega biltena predstavljamo v podobnem ustroju, kot pred letom, dvema, tremi…

Organiziranost športnih organizacij v Sloveniji je toga, v tradicionalnem okviru delovanja pa je pristojnost odločanja razpršena med posameznimi udeleženci, ki se združujejo v zvezi in ki predstavljajo člane – društva – klube. Pogosto so posamezniki prisotni na sejah organov z namenom, da bi predstavili lasten interes in izposlovali korist zase. Kar je za civilno družbo skoraj nesprejemljivo, se je konec pretekle sezone zgodilo na enem izmed zborov panog. Predstavnik smučarskega društva je svoj interes zagovarjal s pomočjo odvetnika. Moč glasu in ne argumentov se uveljavlja na formalen in neformalen način, tudi z izkoriščanjem neetičnih načinov sporočanja prek različnih informacijskih kanalov. Vztrajnejši, ki lastne interese stalno prikazujejo kot interese zveze, so pogosto uspešni. Nesmisel takšnega sistema se izkazuje v neprevzemanju odgovornosti. Običajna povezava med odgovornostjo in pristojnostjo je porušena, ne samo med udeleženci v Smučarski zvezi Slovenije, ampak tudi v povezanih organizacijah in celotni civilni sferi. Pred časom sem osuplo opazoval predstavitev različnih interesov v zavarovalnici Vzajemna v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Štirje sodelujoči, bolj ali manj sprti med seboj, so zagovarjali svoja mnenja. V ne preveč posrečeno vodeni razpravi, v kateri je voditelj dopustil diskreditacijo predsednika uprave zavarovalnice, je interese upokojencev zastopala gospa, ki je že v uvodu povedala, da se na tematiko ne razume in da je dobila informacije in nasvete od svetovalcev. Vedela je, da si želi le več koristi zase in upokojence. Verjetno ji akademski naziv ni dovoljeval, da bi se spustila na raven predstavnika sindikatov

državnih organov. Sindikalistovo neartikulirano izražanje interesov, hudobija in vidno sovraštvo do predsednika uprave Vzajemne niso sodili v deklarativno resno oddajo, ki jo lahko gledajo tudi še »neizoblikovani« ljudje. Bojim se, da je način, s katerim je sindikalist hotel doseči svoj cilj, zanj lahko zelo uspešen, a je poguben za družbo. Ne predstavljam si izida, ko bi enak slog izražanja interesov uporabljali vsi, vedno in v vseh primerih. Vojna. Tudi v naši hiši so se, potem ko je predsednik najavil spremembe, prvi oglasili tisti, od katerih bi brez slabe vesti lahko pričakovali večjo korist. Poskušam razumeti ohranjanje »statusa quo«, vendar smo se zaradi (ne)kadrovanja v posameznih panogah, ki so v preteklosti delovale preveč avtonomno, neobvladljivo namnožili. Prijateljstvo in čustva, kar je v športu pogosto prisotno, morata zamenjati znanje in volja za delo. Poslovne naloge naj opravljajo za to usposobljeni sodelavci, športne strokovnjake pa je treba razbremeniti razmišljanja na področjih, za katera nimajo znanja in izkušenj. Smoter Smučarske zveze Slovenije je ustvarjanje vrhunskih rezultatov, le-teh pa ni mogoče dosegati s povprečnimi viri. Živeti za skupne cilje je del kulture organizacije, njihovo doseganje pa sposobnost posameznikov in celote. Zadovoljitev interesov z izsiljevanjem je neetično in meji na nedopustno. Pogosto sem se s tem pojavom srečal v športu, tudi v smučanju. Moje posebne pozornosti so že nekaj časa deležni kolegi iz avstrijske smučarske zveze. Pred leti so njihove tekmovalce s tekmovalnimi kombinezoni opremljali japonski proizvajalci. Ugledno in zaupanja vredno podjetje jim po njihovem mnenju ni izdelalo materiala v želeni

kakovosti, zato so se dogovorili z ameriškim proizvajalcem, za katerega so trdili, da s kombinezoni zagotavlja hitrost ameriškim in kanadskim smučarjem. Pa so tudi tega tako dolgo »spodbujali« z nezadovoljstvom in izsiljevanjem po razvoju še hitrejšega materiala, da so se razšli. Prišel je Besson. Poznavalci smo dvomili o uspehu partnerstva, vendar so se italijanski proizvajalci, ki so leto predtem prešli v osemdesetodstotno avstrijsko last, uklanjali in se uklonili. V strokovnih virih smo poleti lahko prebrali, da so se lastniki Bessona zaradi šestmilijonske izgube odločili za likvidacijo podjetja. Pa ne neposredno zaradi avstrijskih smučarjev, a hiter izračun pokaže, da je izguba podjetja primerljiva s stroški opremljanja v enem olimpijskem obdobju … Še je živ spomin na nekdanjega športnega direktorja alpskih reprezentanc Rasta Ažnoha, ki je zahtevo po nedosegljivih dveh milijonih in sto tisoč evrov proračuna izsiljeval s sklicem tiskovne konference, na kateri je svoje zahteve utemeljeval s primerjavo z angleško smučarsko zvezo. »Tam trenerju ni treba skrbeti za denar. Vse je urejeno, za denar se ne sprašuje,« so bile njegove pogoste besede. Prepričan, da bo srečo našel na Otoku, je bil tam trener manj kot leto dni in verjamem, da se o denarju niso veliko pogovarjali. Pred koncem sezone so mu zaradi finančne izčrpanosti le sporočili, da nanj ne računajo več. Romantike je konec. Da se le ne bi izsušile kapljice upanja glede prenove organizacije. Da le cena ne bo previsoka …

JARO KALAN direktor Smučarske zveze Slovenije

Cilji niso samo rezultatsko obarvani Ko se je Jaro Kalan pred štiridesetimi leti v Škofji Loki odločneje vključil v smučarsko delovanje, si najbrž ni predstavljal, da ga bo šport zaznamoval v tolikšni meri. In nasprotno. V njegovem primeru gre za zimski šport. V prvi vrsti za alpsko smučanje. A ko je leta 1998 sprejel direktorski izziv pri Smučarski zvezi Slovenije, je svoje delovanje razširil tudi na druge discipline. V tem obdobju je kot prvi mož doživljal številne lepe trenutke, čeprav bi prav gotovo zlahka našel tudi kakšno grenko izkušnjo. Tudi izzivi so postali del vsakdana. Prav v teh časih jih verjetno ne primanjkuje … Šport in recesija. V zadnjih mesecih nadvse priljubljena tema. Na kakšen način se je na valove globalne gospodarske krize pripravljala SZS in v kolikšni meri jih je v zadnjem obdobju (ob)čutila? »Ker smo v veliki meri odvisni od naših pokroviteljev in partnerjev – v finančni strukturi SZS je namreč javnih virov le za približno 23 odstotkov, je pri zbiranju sredstev za izvajanje programov to nedvomno zelo pomembno vprašanje. Čeprav recesija ni povsem nov pojav, pri tekočem delovanju za zdaj še nismo občutili vseh njenih razsežnosti. Pogodbe s sponzorji so namreč sklenjene do konca olimpijske sezone. Upam, da v tem času ne bomo priča večjim odpovedim. Zato pa nas zelo skrbi, kaj se bo zgodilo po sezoni 2009/2010. Kdo bo pripravljen vlagati v slovenski šport? Predvsem v podjetjih, ki so v večinski lasti tujcev, se namreč že čuti precejšnja mera nenaklonjenosti zajetnim sponzorskim prispevkom. Da nas čakajo težki časi, smo spoznali tudi, ko smo iskali nove sponzorje, ki bi zapolnili vrzel v alpskem delu. 'Časi so krizni. Ne moremo,' so bili najpogostejši odgovori potencialnih sponzorjev.« Zmanjševanju proračuna se torej nikakor ne bo dalo izogniti? »To je dejstvo. Na tem področju pospešeno delamo. Poleg finančne sanacije pri alpskem delu, kjer imamo še nekaj neporavnanih računov iz preteklosti, se že lotevamo varčevalnih ukrepov. Na vseh ravneh bomo skušali krčiti stroške. V nekaterih disciplinah tako uvajamo sistem sofinanciranja. Zavedamo se tudi, da je samo delovanje zveze predrago. Za plače in pogodbene obveznosti do tistih, ki niso neposredno povezani s strokovno-športnim delom, namenimo preveč sredstev. Zato z reorganizacijo poslovanja iščemo poti do varčevanja. Prav

nova organiziranost je eden izmed ključnih ciljev nove sezone. Zremo tudi v prihodnost. Glede na položaj, ki resnično ni najboljši, moramo zaradi racionalizacije poslovanja poenotiti trženje in nekatere skupne naloge panog po olimpijski sezoni.« Torej je rdeča nit varčevanja predvsem kleščenje stroškov na 'pisarniški' ravni z željo, da ne bi v preveliki meri trpeli programi. A tudi na strogo športnem delu se bo verjetno treba spopasti z manjšimi stroški … »Da. Programi se že krčijo. To smo preprosto morali sprejeti. Jasno je, da to z neodobravanjem pogosto sprejemajo predvsem športniki. Časi, ko smo lahko športnikom nudili skoraj vse, so minili. Žal. Seveda se bomo še vnaprej trudili pripravljati kakovostne programe, a prilagajati se moramo prav vsi po vrsti.« Kakšno pa je uradno mnenje SZS do samostojnih poti oziroma odcepitev tekmovalcev od reprezentančnih vrst? »Imamo pravila, ki to dovoljujejo. Poudariti pa velja, da ni nikjer zapisano, da smo individualnim ekipam dolžni finančno pomagati. Tako je tudi v tujini. Sicer pa ocenjujem, da gre za kratkoročne usmeritve. Na zvezi moramo skrbeti za sistem ter nove in nove rodove. Sistemu sledimo že več desetletij, zato zveza kot organizacija samostojnih poti ne podpira.« Med pomembne elemente vašega delovanja sodijo tudi infrastruktura in tekme svetovnega pokala na slovenskih tleh. Je na tem področju razlogov za optimizem več kot na proračunski ravni? »Vesel sem, da ohranjamo vlogo dolgoletnih in predvsem kakovostnih organizatorjev tekem svetovnega pokala. V novi sezoni se je v koledarju SP v smučarskih tekih prvič znašla

tudi Rogla, kar moramo izkoristiti. Maribor in Kranjska Gora še naprej sodita med klasični preizkušnji. Podobno velja za Planico, ki bo v tej sezoni gostila celo svetovno prvenstvo v poletih. V Slovenijo želimo znova vrniti tudi deskarje na snegu, a smo imeli zadnjih letih nekaj smole s ponujenimi termini. Verjamem, da se bo svetovni pokal vrnil tudi na Pokljuko, kjer se je vložilo veliko dela in denarja (dobrih 9 milijonov evrov) za sodoben biatlonski center. Smučarska zveza je bila pri tem projektu s pomočjo sredstev evropskega sklada tudi investitor. Dolgoročen cilj pa ostaja tudi finale svetovnega pokala v vseh disciplinah s središčem v Kranjski Gori in s pomočjo sosedov.« Ker je nova sezona olimpijska, še vprašanje o sodelovanju med Smučarsko zvezo Slovenije in Olimpijskim komitejem Slovenije. »Sodelovanje bi ocenil za dobro in upam, da bo to potrdil tudi Vancouver. Olimpijski komite Slovenije je že po zadnji sezoni imenoval kandidate, ki bodo imeli delno sofinancirane priprave. Trenutno je na seznamu 30 kandidatov z izpolnjeno normo za nastop na ZOI 2010. V nekaterih disciplinah bomo priča tudi notranjim obračunom za štiri mesta na olimpijski tekmi, kar bo seveda le povečalo zagnanost športnikov. Odločilni bodo seveda rezultati prvega dela olimpijske sezone.« Želje? »Osvojiti medaljo! V Torinu nam žal ni uspelo, čeprav smo bili blizu. Prepričan sem, da bo tokrat zgodba drugačna, saj imamo v svojih vrstah kar nekaj zelo resnih kandidatov.«

SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE pisarne in sodelavci

SEDEŽ: Smučarska zveza Slovenije Podutiška cesta 146 1000 Ljubljana Telefon: 01 513 68 00 Fax: 01 513 68 10 szs@sloski.si E-pošta: info@modrakartica.com

TRR: ID za DDV: Matična številka: Spletni strani:

05100-8000016385 SI 82837325 5137888 www.sloski.si www.modrakartica.com www.zuts.si

SKUPNE SLUŽBE Jaro Kalan Direktor Telefon: 01 513 68 00 E-pošta: szs@sloski.si

KONTAKT: Tajništvo direktorja Telefon: 01 513 68 00 Fax: 01 513 68 10 E-pošta: szs@sloski.si

Glavna pisarna Matjaž Štibelj Generalni sekretar

Slavica Madič Tajnica

Telefon: 01 513 68 39 E-pošta: matjaz.stibelj@sloski.si

Telefon: 01 513 68 00 Faks: 01 513 68 10 E-pošta: szs@sloski.si

Tomi Trbovc

Aleš Zakšek

Predstavnik za odnose z javnostmi

Strokovni sodelavec

Telefon: 01 513 68 45 E-pošta: tomi.trbovc@sloski.si

Telefon: 01 513 68 19 E-pošta: ales.zaksek@sloski.si Kontakt Modra kartica

Finančno računovodska služba Katja Gril

Danila Gartner

Vodja računovodsko finančne službe

Računovodsko finančna referentka

Telefon: 01 513 68 40 E-pošta: katja.gril@sloski.si

Telefon: 01 513 68 12 E-pošta: danila.gartner@sloski.si

Tatjana Kopavnik Računovodska referentka Telefon: 01 513 68 13 E-pošta: tatjana.kopavnik@sloski.si

panoge

ALPSKO SMUČANJE Matjaž Šarabon Poslovni direktor panoge za alpsko smučanje Telefon: 01 513 68 04 E-pošta: matjaz.sarabon@sloski.si

Tadej Platovšek

KONTAKT: Tajništvo panoge za alpsko smučanje Telefon: 01 513 68 04 E-pošta: alpine@sloski.si

Roman Šturm

Vodja mladinskih programov

Vodja otroških programov

Telefon: 01 513 68 29 E-pošta: tadej.platovsek@sloski.si

Telefon: 01 513 68 28 E-pošta: roman.sturm@sloski.si

Polde Flisar Tehnični sodelavec Telefon: 01 513 68 17 E-pošta: polde.flisar@sloski.si

BIATLON Borut Nunar Telefon: 04 279 19 16 E-pošta: borut.nunar@sloski.si

PISARNA: Poslovna cona A 37 4208 Šenčur Telefon: 04 279 19 16 Fax: 04 279 19 15 E-pošta: biathlon@sloski.si

Tomaž Šušteršič

Matej Oblak

Direktor panoge za biatlon

Predstavnik za odnose z javnostmi

Sekretar

Telefon: 04 279 19 04 E-pošta: tomaz.sustersic@sloski.si

Telefon: 04 279 19 16 E-pošta: matej.oblak@sloski.si

DESKANJE NA SNEGU Iztok Kvas Poslovni direktor panoge za deskanje na snegu Telefon: 01 513 68 00 E-pošta: snowboard@sloski.si

KONTAKT: Telefon: glavna pisarna: 01 513 68 00 in 01 513 68 19 E-pošta: snowboard@sloski.si

NORDIJSKO SMUČANJE Primož Ulaga Poslovni direktor panoge za nordijsko smučanje

Aleš Peljhan Sekretar

Telefon: 01 513 68 06 E-pošta: primoz.ulaga@sloski.si

Telefon: 01 513 68 07 E-pošta: ales.peljhan@sloski.si

Tomaž Verdnik

Jože Klemenčič

Strokovni sodelavec Telefon: 01 513 68 25 E-pošta: tomaz.verdnik@sloski.si

Koordinator teka na smučeh Telefon: 01 513 68 22 E-pošta: joze.klemencic@sloski.si

Mitja Letnar Tehnični sodelavec Telefon: 01 513 68 24

SMUČANJE PROSTEGA SLOGA Telefon: E-pošta:

glavna pisarna: 01 513 68 00 ales.span@sloski.si - smučanje po grbinah primoz.vrhovnik@sloski.si - smučarski kros roman.vidovic@sloski.si - skoki - nova šola

TELEMARK SMUČANJE Telefon: E-pošta:

glavna pisarna: 01 513 68 00 telemark@sloski.si

Dr. Blaž Lešnik Direktor ZUTS Telefon: 01 513 68 09 E-pošta: blaz.lesnik@sloski.si

panoge

ZUTS Slovenije Ivan Gruden Vodja referata ZUTS Telefon: 01 513 68 08 E-pošta: ivan.gruden@sloski.si

Matija Stegnar Sekretar ZUTS Slovenije Telefon: 01 513 68 31 E-pošta: matija.stegnar@sloski.si

Opomba: Polja na svetli podlagi so informacijski kontakti.

Mejniki slovenskega smučanja 1689 Janez Vajkard Valvasor v 'Slavi vojvodine Kranjske' opisuje bloško smučanje. Na planoti med Ribniško dolino in Cerkniškim poljem se je začelo razvijati smučarstvo na Slovenskem.

1890 Rodil se je Stanko Bloudek, ki še danes velja za očeta slovenskega športa. 'Lasti' si ga veliko panog, med njimi povsem upravičeno tudi predstavniki zimskih športov. Legendarni športnik, trener, konstruktor ... je umrl leta 1959 in za seboj pustil bogato športno dediščino.

1895 Na več krajih v Sloveniji se je v devetdesetih letih devetnajstega stoletja začelo razvijati moderno smučanje. O tem govorijo številni zapisi in tudi prve fotografije.

1910

Ustanovljena je bila neuradna skupina smučarjev, imenovana DREN.

1912 Začetnik poučevanja smučanja v Sloveniji Rudolf Badjura je obiskal Bloško planoto in se lotil natančnega raziskovanja te oblike smučanja. Badjura je storil veliko za smučarsko literaturo in dal leta 1920 v Ljubljani tudi pobudo za ustanovitev prvega smučarskega kluba.

1921 Prvo neuradno državno prvenstvo v skokih in tekih v Bohinju.

1922 V Ljubljani je bila ustanovljena Jugoslovanska zimskošportna zveza.

1924 Smučarska tekača Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj sta se udeležila prvih zimskih olimpijskih iger (Chamonix, Francija). Slovenski športniki so nato vse do osamosvojitve leta 1991 predstavljali veliko večino jugoslovanskih reprezentanc na ZOI.

1934 Planica je prvič gostila mednarodno tekmo. Že dve leti za tem je bila tam premagana čarobna meja 100 metrov, šest desetletij pozneje pa še 200 m.

1942 Rodil se je Tone Vogrinec, ki je predvsem v zadnjih treh desetletjih 20. stoletja kot tekmovalec, trener ter direktor reprezentanc in sklada odločilno vplival na razvoj in dokončno uveljavitev slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja.

1948 Ustanovljena je bila Smučarska zveza Slovenije. Prvi predsednik je postal dr. Danilo Dougan.

1961 Slovenci so prispevali svojega skakalca na seznam svetovnih rekorderjev. Jože Šlibar je 24. februarja v Obersdorfu pristal pri 141 metrih. Istega leta so v Kranjski Gori organizirali FIS-tekmi, ki sta se v zgodovino zapisali kot prvi pokal Vitranc.

1964 Mariborski smučarski delavci na Pohorju so pripravili prvo mednarodno tekmovanje za Zlato lisico.

1972 Planica je prvič gostila svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. V nadaljnjih letih je bilo SP v dolini pod Poncami organiziran še štirikrat.

1980 Bojan Križaj se je kot jugoslovanski reprezentant v wengenskem slalomu veselil prve slovenske zmage v svetovnem pokalu. Skupaj je v bogati karieri zbral 8 zmag.

Primož Ulaga, današnji poslovni direktor nordijskih disciplin, se je v Thunder Bayu veselil prve skakalne zmage. Skupaj je kar devetkrat ugnal svetovno elito.

1982 Boris Strel (veleslalom) in Bojan Križaj (slalom) sta v Schladmingu prismučala prvi slovenski medalji na svetovnih prvenstvih.

1984 Olimpijske igre v Sarajevu so zaznamovali tudi slovenski športniki. Bojan Križaj je na slovesnosti ob odprtju prisegel v imenu športnikov. Jure Franko si je z drugim mestom v veleslalomu priboril prvo olimpijsko odličje.

1986 Rok Petrovič je s petimi zmagami v sezoni osvojil slalomski kristalni globus. Križaj je bil drugi, Mateja Svet, ki se je med sezono veselila prve ženske zmage v svetovnem pokalu, je bila tretja v veleslalomu.

1987 Bojan Križaj je osvojil slalomski kristalni globus. Na svetovnem prvenstvu v Crans Montani pa se je Mateja Svet dokopala do kar treh medalj.

1988 Slovenci na OI v Calgaryju so še zadnjič branili jugoslovanske barve. Mateja Svet je osvojila srebro v slalomu, Matjaž Debelak se je veselil brona na srednji skakalnici, skakalna ekipa (M. Debelak, Tepeš, Zupan in Ulaga) pa je zasedla drugo mesto. Ob koncu sezone se je Svetova veselila še malega kristalnega globusa za zmago v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala.

1989 Najboljša slovenska alpska smučarka vseh časov Mateja Svet je postala v Vailu svetovna prvakinja v slalomu. Za nameček je z zamudo prejela še bron v veleslalomu, Tomaž Čižman pa je presenetil s tretjim mestom v superveleslalomu.

1991 Slovenija se je 25. junija podala na samostojno pot, kar velja tudi za SZS. To je Mednarodna smučarska zveza FIS že 10. novembra sprejela v svojo družino in tako 'prehitela' politično priznanje. Franci Petek je postal svetovni prvak na srednji skakalnici, Nataša Bokal pa slalomska podprvakinja (oba še pod jugoslovansko zastavo). Ob koncu leta sta bila razglašena za prva športnika leta samostojne Slovenije po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije.

1992 25 športnikov je na zimskih olimpijski igrah (Albertville, Francija) prvič v zgodovini nastopilo pod zastavo samostojne države Slovenije.

1993 Jure Košir (slalom) in Katja Koren (superveleslalom) sta prismučala prvi zmagi na tekmah svetovnega pokala pod slovensko zastavo.

1994 Olimpijske igre v Lillehammerju ali bronasta doba slovenskega alpskega smučanja. Tri tretja mesta: Jure Košir in Katja Koren v slalomu ter Alenka Dovžan v kombinaciji.

1995 Sanjska sezona slovenskih smučarjev. Košir je osvojil srebro v veleslalomskem in bron v slalomskem ter skupnem seštevku svetovnega pokala. Špela Pretnar je bila tretja v veleslalomu.

Mejniki slovenskega smučanja

1981

Mejniki slovenskega smučanja 1996 Andreja Grašič je kot prva slovenska biatlonka stopila na najvišjo stopničko svetovnega pokala (Osrblie) in si ob koncu sezone priborila tudi posamično prvo mesto. Urban Franc je osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih.

1997 Primož Peterka je postal zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v smučarskih skokih. Najboljši je bil tudi v razvrstitvi poletov. Prve zmage v karieri se je veselil tudi najboljši slovenski deskar vseh časov Dejan Košir. Postavili so se temelji nove panoge pod okriljem SZS, tj. telemark smučanje. Za odlične izide je skrbel predvsem David Primožič.

1998 Primož Peterka je ubranil naslov najboljšega smučarja skakalca in si še drugič priboril veliki globus.

2000 Špela Pretnar je po izjemni sezoni osvojila mali kristalni globus v slalomu. Mojca Suhadolc je bila skupno tretja v superveleslalomu, Matjaž Vrhovnik pa med slalomisti.

2002 Skakalna ekipa (Fras, Peterka, Kranjec in Žonta) je na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojila bronasto odličje. Portorož je gostil kongres Mednarodne smučarske zveze.

2003 Janez Marič se je v Östersundu na Švedskem veselil prve moške biatlonske zmage v svetovnem pokalu, deskar na snegu Dejan Košir pa je v Kreischbergu postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu.

2005 Rok Benkovič je v Obersdorfu postal svetovni prvak na srednji napravi ter z ekipo, v kateri so bili še Peterka, Damjan in Bogataj, osvojil bronasto odličje. Ob koncu sezone pa je večtisočglava množica pod letalnico v Planici pozdravila nov rekord, tj. že 67. v dolini pod Poncami. Bjoeren Einar Roemoren je pristal pri 239 metrih. Planica je ponovno potrdila vlogo zibelke svetovnih poletov.

2006 Petra Majdič je slavila prvo slovensko tekaško zmago v svetovnem pokalu. Sedež SZS se je iz neuglednih in dotrajanih prostorov na Parmovi ulici preselil v nove prostore na Podutiški ulici v Ljubljani.

2007 Petra Majdič je postala svetovna podprvakinja v sprintu. Andrej Jerman pa je poskrbel za smukaško revolucijo in kot prvi Slovenec v Garmisch-Partenkirchnu stopil na najvišjo stopničko tekme svetovnega pokala. Na svetovnem prvenstvu deskarjev na snegu v Arosi je Rok Flander osvojil zlato odličje v paralelnem veleslalomu, v paralelnem slalomu pa je bil tretji.

2008 Petra Majdič je osvojila mali kristalni globus v sprintu, Tina Maze je Sloveniji prismučala prvo smukaško zmago v ženski konkurenci, Saša Farič pa je navdušila v smučarskem krosu in s skupnim drugim mestom potrdila uveljavitev v smučanju prostega sloga.

2009 Izjemna sezona slovenskih zimskošportnih princesk: Tina Maze se je na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru dokopala do srebra v veleslalomu, v isti disciplini pa sezono svetovnega pokala končala na tretjem mestu; Petra Majdič je znova osvojila globus v sprintu, v skupnem seštevku pa je pristala na izjemnem drugem mestu; Teja Gregorin je presenetila s srebrom na biatlonskem svetovnem prvenstvu, Saša Farič pa se je veselila brona na X-igrah.

ORGANIZIRANOST SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE Smučarska zveza Slovenije je združenje smučarskih panog, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo: z alpskim smučanjem, biatlonom, deskanjem na snegu, s smučarskimi skoki, z nordijsko kombinacijo, s tekom na smučeh (z nordijsko hojo in s tekom, z rolkanjem in rolanjem), smučanjem prostega sloga, telemark smučanjem, smučanjem invalidov ter z usposabljanjem in s spopolnjevanjem smučarskih kadrov ter z organiziranjem na področju smučanja. Smučarska zveza Slovenije ima panožno urejeno strukturo. Posamezne discipline delujejo sorazmerno samostojno v eni izmed sedmih panog. Skupne naloge in predstavljanje organizacije v zunanjem okolju so v pristojnosti skupnih služb.

Alpsko smučanje

Biatlon

Alpsko smučanje Smučanje z zarezno tehniko – carving Smučanje invalidov

Smučarska zveza Slovenije deluje v statusnopravni organizacijski obliki kot društvo in je pravna oseba zasebnega prava, ki po definiciji nepridobitnih organizacij, v katero tudi sodi, deluje v javnem interesu. Okvir delovanja določa Zakona o društvih (ZDru-1), ki v zadnji izdaji določa, da za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe. Zakon določa tudi, da mora imeti društvo temeljni akt, ki mora biti skladen s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije. »Ustava« Smučarske zveze Slovenije je Statut Smučarske zveze Slovenije, združenje smučarskih panog, ki je bil sprejet na zasedanju skupščine Smučarske zveze Slovenije 29. maja 1988. Ker je organizacija živa tvorba in ker se mora prilagajati spremembam v okolju, se je tudi temeljni akt organizacije skozi čas spreminjal in dopolnjeval. Na zadnji redni letni skupščini Smučarske zveze Slovenije 19. junija 2009 je bil sprejet sklep, da se pri opredelitvi namena združevanja članov dodajo nordijska hoja in tek ter nordijsko rolkanje in rolanje. Dopolnjen statut Smučarske zveze Slovenije je dostopen na spletni strani: www.sloski.si.

Deskanje na snegu

Skupne službe Nordijsko Smučanje smučanje prostega sloga Smučarski skoki Smučarski tek Nordijska kombinacija Nordijsko rolkanje in rolanje

Smučarski kros Skoki - nova šola Smučanje po grbinah

Telemark smučanje

ZUTS Alpsko smučanje Biatlon Deskanje na snegu Smučarski skoki Tek na smučeh Nordijska kombinacija Nordijska hoja in tek Smučanje prostega sloga Telemark smučanje Nordijsko rolkanje in rolanje

Redni člani Smučarske zveze Slovenije so društva – klubi, ki opravljajo dejavnost s področij alpskega smučanja, smučarskih skokov, nordijske kombinacije, tekov na smučeh, biatlona, prostega sloga, deskanja na snegu, telemark smučanja, smučanja invalidov, smučanja z zarezno tehniko, usposabljanja in spopolnjevanja smučarskih kadrov ter organiziranja na področju smučanja, ki poleg drugih statutarnih določil izpolnjujejo tudi pogoj, da je najmanj 10 njihovih članov vplačalo enotno članarino Smučarski zvezi Slovenije, tj. Modro kartico. Izredni člani so društva – klubi, ki ne izpolnjuje pogojev za redno članstvo, gospodarske in negospodarske družbe ter posamezniki, tj. imetniki Modre kartice Smučarske zveze Slovenije. Izredni člani nimajo aktivne in pasivne volilne pravice. Formalni temelj strukture organiziranosti opredeljuje Statut Smučarske zveze Slovenije, ki predvideva že zgoraj omenjeno skupščino, izvršilni odbor, predsednika Smučarske zveze Slovenije, nadzorni odbor in častno razsodišče. Skupščina je najvišji organ Smučarske zveze Slovenije in jo sestavljajo pooblaščeni predstavniki rednih članov, ki imajo različno število glasov glede na število članov s plačano članarino Smučarski zvezi Slovenije, število aktivnih tekmovalcev z osvojenimi točkami v pokalnem ali drugem tekmovanju v organizaciji Smučarske zveze Slovenije v pretekli sezoni ter glede na število tekmovalcev, ki so osvojili točke na tekmovanjih za svetovni pokal v sezoni, v kateri se odloča. Izvršilni odbor je organ upravljanja, ki deluje med dvema zasedanjema skupščine. Sestavljajo ga: predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki zastopa in predstavlja organizacijo ter sklicuje seje skupščine Smučarske zveze Slovenije in izvršilnega odbora; predsedniki zbora posamezne panoge, vključene v Smučarsko zvezo Slovenije (panoga za nordijsko smučanje ima dva zbora: zbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo ter zbor za tek na smučeh); člani Smučarske zveze Slovenije, ki so člani predsedstva FIS ali predsedstva IBU, ter predstavnik organizacijskih komitejev za izvedbo tekmovanj za svetovni pokal v Sloveniji. Izvršilni odbor ima dva podpredsednika, ki ju na predlog predsednika izvoli na prvi seji. Na ravni posamezne panoge je najvišji organ vsake posamezne smučarske panoge zbor panoge, ki ga sestavljajo predstavniki vseh klubov te panoge. Organ zbora panoge sta odbor in predsednik panoge. Odbor panoge je organ upravljanja, ki deluje med zasedanji zbora panoge.

Smučarska zveza Slovenije združuje s statusom redni in izredni član 220 društev – klubov.

Organiziranost Smučarske zveze Slovenije

Mag. Stanislav Valant Predsednik SZS

Janez Bukovnik

Tone Vogrinec

Podpredsednik SZS

Anton Ribnikar

Peter Zupan

Leo Ivanjko

Jožef Ograjenšek

Mitja Praznik

Predsednik zbora za alpsko smučanje

Predsednik zbora za biatlon

Predsednik zbora za deskanje na snegu

Predsednik zbora za skoke in nordijsko kombinacijo

Predsednik zbora in odbora za tek na smučeh

IZVRŠILNI ODBOR SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE Janez Dekleva Valter Benčič Jože Horvat Gorazd Janko Sašo Kabaj Andrej Klinar Gojmir Klinar Mitja Kumar Tugo Marinček Jurij Rupnik Vinko Novak Janez Poljšak Marko Rataj Franko Šadl Bojan Špik Karel Truglas Urban Planinšek Dejan Poljanšek Tadej Platovšek Roman Šturm Člani odbora panoge za alpsko smučanje

Sašo Komovec predsednik Samo Gostiša ljubljanska regija Janko Damjan ljubljanska regija Marko Klarič štajersko-koroška regija Borut Farčnik podpredsednik

Viktor Robnik štajersko-koroška regija

Tomaš Kos Borut Nunar Matjaž Pavovec Tomaž Šušteršič Uroš Velepec

Jure Gmajner Peter Kotnik Iztok Kvas Matej Vörös

Člani odbora panoge za biatlon

Člani odbora panoge za deskanje na snegu

Marjan Šinkovec gorenjska regija Jelko Gros gorenjska regija Člani odbora panoge za nordijsko smučanje skoki in nordijska kombinacija

Aleš Hus Robert Kerštajn Marko Luštrek Gregor Mali Dr. Janez Pustovrh Člani odbora panoge za nordijsko smučanje tek na smučeh

Živa Držaj Bonač

Mag. Tomaž Pogačar

Dr. Blaž Lešnik

Mag. Janez Kocijančič

Srečko Medven

Predsednica zbora za smučanje prostega sloga

Predsednik zbora za telemark smučanje

Predsednik ZUTS Slovenije

Član predsedstva FIS

Predstavnik organizacijskih komitejev za izvedbo tekem za svetovni pokal v Sloveniji

Člani nadzornega odbora

Zvonimir Borštner Božidar Gjurin Jože Javornik Jure Vreček Jelko Gros podpredsednik

Roman Vidovič Primož Vrhovnik Aleš Špan

Jože Eržen Andreja Jovan Urban Simčič Miran Stanovnik Uroš Velikonja Matjaž Vrecel

Miha Gmajnar Ivan Gruden Sandi Murovec Zdravko Križaj Gregor Osojnik Dr. Rado Pišot Aleksej Kuzmin Dejan Rodošek Miha Verdnik Matija Stegnar Franc Rojko

Člani odbora panoge za telemark smučanje

Člani sekretariata ZUTS Slovenije

Marko Schulz Predsednik nadzornega odbora Nadzorni odbor ima pet članov, ti pa med seboj izvolijo predsednika. Njegove pristojnosti so: nadziranje izvajanja odločitev organov Smučarske zveze Slovenije, nadziranje smotrnosti uporabe sredstev, ugotavljanje zakonitosti delovanja, podajanje mnenja o tem, da pravila članov niso v neskladju s statutom SZS. O svojem delu poroča skupščini in izvršilnemu odboru, za svoje delo pa odgovarja skupščini Smučarske zveze Slovenije. Člana častnega razsodišča

Člani odbora panoge za smučanje prostega sloga

Marjan Schnabl Janko Šemrov

Borut Meh Predsednik častnega razsodišča Častno razsodišče ob kršitvah vodi postopek in izreka kazni skladno z določili Pravilnika častnega razsodišča. Častno razsodišče za svoje delo odgovarja skupščini Smučarske zveze Slovenije.

MEDNARODNA PANOŽNA ŠPORTNA ZVEZA

Mednarodna smučarska zveza

Mednarodna biatlonska zveza

FIS (Fédération Internationale de Ski)

IBU (International Biathlon Union)

Mednarodna smučarska zveza in Mednarodna biatlonska zveza skrbita za nemoten potek vseh tekmovanj na najvišji mednarodni ravni.

Smučarska zveza Slovenije je 10. novembra 1991 postala polnopravna članica Mednarodne smučarske zveze. Ta s čvrstim ustrojem, z velikim ugledom ter vplivom in s položajem v Mednarodnem olimpijskem komiteju drži roko nad celotnim smučarskim dogajanjem. Pod okriljem zveze s sedežem v Oberhofnu namreč potekajo tekmovanja v alpskem smučanju, smučarskih tekih, nordijski kombinaciji, smučarskih skokih, smučanju prostega sloga, telemark smučanju in v deskanju na snegu ter tudi v smučanju z zarezno tehniko, smučanju na travi in v hitrostnem smučanju. FIS (Fédération Internationale de Ski) je bil uradno ustanovljen 2. februarja 1924. Ideje o organizaciji, ki bi združevala interese smučarskih narodov, postavljala smernice razvoja in predstavljala ogrodje mednarodnega dogajanja, pa segajo še v začetek preteklega stoletja. Med zimskim športnim tednom leta 1924 v Chamonixu, ki so ga pozneje priznali tudi za prve zimske olimpijske igre, je 36 delegatov iz 14 držav ustanovilo Mednarodno smučarsko zvezo. Prvi predsednik je postal Ivar Holmquist, ki je vlogo prvega moža opravljal celo desetletje. Pod njegovim predsedovanjem se je sicer marsikaj spremenilo, vseeno pa si švedski smučarski zanesenjak verjetno ni predstavljal, da se bo »njegova« zveza v prihodnosti razvila v tako razvejano, vplivno in močno organizacijo. Po Holmquistu so zvezi predsedovali še Norvežan Nicolai Ramm Östgaard, Švicar Marc Hodler in njegov rojak ter tudi zdajšnji prvi mož Gian Franco Kasper. Švicar je bil za predsednika

prvič izvoljen leta 1998, na čelu FIS pa bo ostal vsaj do konca tretjega štiriletnega mandata, ki se bo iztekel maja leta 2010. Takrat bo kongres FIS gostila turška Antalya. Vidna vloga Slovenije Slovenska smučarska zveza res sodi med manjše in formalno tudi najmlajše članice FIS, vseeno pa sta njena vloga in vpliv precejšnja. Dovolj pove podatek, da je mag. Janez Kocijančič že skoraj tri desetletja aktivno vključen v delovanje mednarodne zveze. Na zadnjem kongresu leta 2008 je bil znova izvoljen za člana predsedstva FIS. Tudi v številnih odborih in komisijah je mogoče zaslediti marsikatero slovensko ime. Veljavo SZS v FIS so potrdila tudi pomladna oziroma poletna srečanja, od koledarske konference v Dalmaciji do srečanja predsedstva v Vancouvru. Na tem so vodilni možje na čelu s predsednikom Kasperjem med drugim razpravljali tudi o sodnikih in tehničnih delegatih na bližajočih se velikih tekmovanjih. Posebne časti je bil ob tem deležen nekdanji predsednik odbora za tek na smučeh pri SZS Uroš Ponikvar, ki bo na ZOI 2010 v Vancouver potoval v vlogi tehničnega delegata. Vladimir Bras je našel svoje mesto na seznamu šestih sodnikov za SP v poletih 2010 v Planici, medtem ko bo Gorazd Bedrač med SP v alpskem smučanju leta 2011 v Garmisch-Partenkirchnu tehnični delegat ženskih tekem. Slovenija pa igra v mednarodnih krogih tudi nadvse pomembno organizatorsko vlogo. Tako je npr. Portorož že gostil kongres FIS in

pomladno oziroma koledarsko konferenco, s še večjim ugledom in tradicijo pa se lahko pohvalijo organizatorji tekem svetovnega pokala. Kranjska Gora in Mariborsko Pohorje sta v alpskem smučanju del železnega repertoarja. Podobno velja za Planico, ki z letalnico skoraj po pravilu gosti finale svetovnega pokala. No, v sezoni 2009/2010 ga sicer ne bo, a se bo sezona vendarle končala pod Poncami – s svetovnim prvenstvom v poletih. Tri mesece pred tem pa bo na Rogli prvič potekal tudi svetovni pokal v smučarskem teku. Ob tem velja dodati, da je pri FIS na plodna tla padla tudi ideja o dolgoročnem oblikovanju koledarjev. In prav omenjeni koledarji potrjujejo, da slovenski organizacijski status še zdaleč ni ogrožen. Biatlonci domujejo na Solnograškem Na ponovno vrnitev svetovnega pokala računajo tudi na Pokljuki, kjer je doma biatlon. Pri nas sodijo biatlonci pod okrilje Smučarske zveze Slovenije. Položaj je nekoliko drugačen v številnih drugih državah in tudi na mednarodni ravni. Biatlonci namreč niso del Mednarodne smučarske zveze, saj je njihov skupni imenovalec samostojna zveza. Biatlonci so svojo zvezo dobili šele 2. julija 1993. Predtem so bili skoraj štiri desetletja del mednarodne zveze modernega pentatlona (in biatlona). Dokončno se je IBU (International Biathlon Union) osamosvojil leta 1998, ko je bil sprejet tudi v Mednarodni olimpijski komite, čeprav je bil šport, ki združuje tek na smučeh in streljanje, del zimskih olimpijskih iger že leta 1960. Danes

Predstavniki Smučarske zveze Slovenije v FIS in IBU Slovenski predstavniki v FIS

žF

ima Mednarodna biatlonska zveza 66 članic. Del članic sodi pod okrilje nacionalnih smučarskih zvez, med katerimi je s SZS tudi Slovenija, del pa je v IBU vključenih s samostojnimi biatlonskimi zvezami (Belorusija, Kanada, Češka, Norveška, Rusija …). Sedež zveze je v Salzburgu, vloga predsednika pa pripada Norvežanu Andersu Bessebergu. IBU je v zadnjih letih postavil čvrsto strukturno shemo ter razvil široko mrežo sodelavcev in partnerjev, tako da so prostori na avstrijskem Solnograškem resnično stičišče biatlonskega dogajanja. Organizacija skrbi za nemoten potek številnih tekmovanj, vključno s svetovnim pokalom, svetovnim prvenstvom in z mladinskim svetovnim prvenstvom. Svoje mesto v zvezi so našle tudi različne izpeljanke tekmovanja, kot sta biatlon na rolkah, lokostrelski biatlon … sed e se d ež IB IS

KO NTAKTtioI:n Internationale de Ski FIS –

Fédéra

se Marc Hodler Hou 2 Blochstrasse en/Thunersee CH-3653 Oberhof Švica 6161 Tel.: +41 (33) 244 171 6 44 2 Faks: +41 (33) .fis-ski.com w w w n: ra Spletna st

ion nal Biathlon Un IBU – Internatio

Peregrinstraße 14 A-5020 Salzburg Avstrija 50 50 Tel.: +43 6 62 85 50 50-8 85 62 m Faks: +43 6 w.biathlonworld.co w w n: ra st Spletna

Predsedstvo FIS Član predsedstva

mag. Janez KOCIJANČIČ

Odbor za alpsko smučanje Član izvršilnega odbora Član pododbora za klasifikacijo alpskih tekmovalcev Član pododbora za alpske proge Član pododbora za svetovni pokal v alpskem smučanju Član pododbora za evropski pokal v alpskem smučanju Član pododbora za tehnične delegate Član pododbora za pravila in nadzor Član pododbora za alpsko smučanje otrok in mladine

Tone VOGRINEC Tugo MARINČEK Andrej KLINAR Tone VOGRINEC Urban PLANINŠEK Matjaž KRANJC Matjaž KRANJC Gorazd JANKO

Odbor za deskanje na snegu Član odbora Član pododbora za deskanje in prosti slog otrok in mladine

Iztok KVAS Matej VÖRÖS

Odbor za smučanje prostega sloga Svetnik odbora

Aleš ŠPAN

Odbor za nordijsko kombinacijo Član odbora

Janez BUKOVNIK

Odbor za skoke Član odbora Častni član Častni član Član pododbora za skakalnice Član pododbora za tehnične delegate, pravila in za nadzor Član pododbora za načrtovanje koledarja Član pododbora za opremo in razvoj Član pododbora za skoke otrok in mladine Pomočnik direktorja tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih

dr. Franci PETEK Janez GORIŠEK Lojze GORJANC dr. Bojan JOŠT Janez BUKOVNIK Aleš PELJHAN Jelko GROS Jelko GROS Miran TEPEŠ

Odbor za tek na smučeh Član izvršilnega odbora Častni član Član pododbora za pravila in nadzor teka na smučeh

Uroš PONIKVAR Peter PETRIČEK Uroš PONIKVAR

Odbor za telemark Član odbora

Urban SIMČIČ

POSEBNI ODBORI IN PODODBORI: Odbor za pravna vprašanja in varnost Članica odbora

dr. Katarina ZAJC

Odbor za vprašanja oglaševanja Član odbora

Matjaž ŠARABON

Odbor za odnose z javnostmi in množičnimi občili Član odbora

Tomi TRBOVC

Pododbor za alpske mestne tekmovalce Član pododbora

Primož PÖSCHL

Pododbor za masters tekmovanja Član pododbora

Tim FARČNIK

Pododbor za univerzitetne tekmovalce Član pododbora

Marko RATAJ

Slovenski predstavniki v IBU Odbor za pravna vprašanja Članica odbora

dr. Tjaša ANDREE PROSENC

BORIS LJUBIČ novinar

Šport me je vedno zanimal Boris Ljubič. Ni Slovenca, ki ne bi slišal njegovega žametnega glasu in ga prepoznal po prvem izrečenem stavku. Je dolgoletni novinar Radia Slovenija, ki je v svoji karieri komentiral zavidljivo število športnih prireditev. Tudi največje. Že dolgo ni manjkal na olimpijskih igrah pa svetovnih prvenstvih in na svetovnih pokalih v različnih panogah. Sooblikoval je slovenski šport in populariziral njegove vrednote. Tudi smučarji smo mu hvaležni. Cenimo njegovo delo, zato je na zadnji Zlati lisici prejel nagrado mednarodne smučarske organizacije FIS za življenjsko delo. Zaslužil si jo je po tridesetih letih trdega in predanega dela. Pravi, da si kot član ekipe lahko odličen, vendar sam ne moreš zmagati. Zanj imajo prednost individualni športi in sposobnost posameznega športnika. Kdaj in kako ste prišli na radio? »To se je zgodilo leta 1971, ko je bila razpisana avdicija za mlade sodelavce v športnem uredništvu. Naredil sem najrazličnejše teste o poznavanju športa ter seveda mikrofonsko in terensko preizkušnjo. Leta 1972 sem začel delati honorarno, jeseni pa že redno in tako je vse do danes. V isti delovni sobi sem bil ves ta čas.« Kako ste začeli z novinarstvom? »Že v mariborski Prvi gimnaziji sem pisal različne časopisne članke, na primer v Sportske novosti in Mladino. To so bili predvsem intervjuji z mladimi športniki in časopisi so jih začeli objavljati. Šport pa me je tako ali tako vedno zanimal.« Bi lahko rekli, da ste specialist za smučanje? »Prišel sem v redakcijo s samimi zvenečimi imeni, kot so: Urek, Pavšer, Strehovec, Trefalt, Bajec. Takrat, na začetku, si delal vse. Potem pa počasi začneš hoditi na teren, spoznavaš športe in se nato počasi specializiraš. Najprej sem delal na smučarskih tekih, prelomnica pa je bila leto 1975, ko sem šel na Mladinsko evropsko prvenstvo v Mayrhofen, kjer je zmagal Križaj. Jaz sem bil tam edini, tako da sem pisal in poročal skoraj za vse. Za tem sem poročal o ženskem smučanju in šel na skoraj vse svetovne pokale. Smučarke na čelu z Matejo Svet so bile takrat odlične. Bil sem na skoraj sto prizoriščih svetovnega pokala, sedmih zimskih in tudi na sedmih poletnih olimpijskih igrah, tam pa sem pokrival atletiko, gimnastiko in kolesarstvo.«

Katera tekmovanja so vam bila najljubša in katera so se vam najbolj vtisnila v spomin? »Po navadi je tako, da se vam prve stvari najbolj vtisnejo v spomin. Najprej seveda zmaga Križaja. Evforija je bila takrat neskončna, ta zmaga pa je pomenila začetek njegove poti. Npr. tudi prva zmaga Svetove na Visokih Tatrah v Čehoslovaški, leta 1986, ki je bila prva ženska zmaga sploh. Za tem sem bil pri vseh zmagah Mateje Svet ter pri vseh medaljah na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Spremljal sem jo celotno obdobje – od njenega petnajstega leta naprej do takrat, ko se je za moje pojme prekmalu upokojila. Največji dogodki pa so seveda olimpijske igre. Za novinarje je to krasno, saj imaš veliko početi, vsi najboljši so takrat na kupu. Sarajevo je takšen dogodek, saj se je odvijal pri nas, tako da je bilo vzdušje zelo domače.« Ste bili s smučarji in smučarkami prijatelji? »Seveda. Pri smučariji je bilo tako, da spoznaš, ko si enkrat zraven, utrip in ljudi. To je bila nekakšna družina. To mi je pomagalo tudi pri izjavah. Včasih smo iz kraja v kraj potovali skupaj in spali v istih hotelih.« Kaj vam pomenijo vsa ta leta športnega novinarstva in ta nagrada za življenjsko delo? »Poročanje o športu je moje življenje in podrejeno mu je vse. Ko dobiš priznanje, si misliš, da je nekdo opazil, da si nekaj naredil, čeprav je to služba. Imaš občutek, da si delo dobro opravil. FIS je le velika organizacija, tako da to gotovo nekaj pomeni. Počaščen sem, da sem delal skupaj z nekaterimi velikimi poznavalci smučarskega športa in se od njih učil. Ne bom pozabil velika novinarska »mačka« Jožeta Deklevo in

Jožeta Pogačnika. Tudi radijsko poročanje bi bilo brez njiju skromnejše.« Kakšno je delo radijskega novinarja, kakšen mora biti dober radijec? »V tem poklicu te nekaj nenehno žene naprej. Ker se nenehno nekaj dogaja, vedno pride nekaj novega in športni novinar mora bit pripravljen na to, da se vsak dan zgodi nekaj drugega. Radijski novinar mora imeti poleg glasu, izgovarjave in poznavanja jezika tudi iznajdljivost pri vprašanjih. Ko športnike poznaš, je lažje in jih tako sprašuješ stvari, ki so zanimivejše. Seveda moraš biti tudi fleksibilen. Na terenu se moraš znajti. Poročal sem npr. že iz kuhinj in restavracij, kjer je bil telefon. V športnem uredništvu imamo zdaj izvrstno ekipo, ki se je kalila že dolgo časa. Srednja generacija je na vrhuncu in to so sami profesionalci. Sam sem mlade poskušal vključiti predvsem na Zlati lisici. Vsi ti dogodki, ki se odvijajo v Kranjski Gori, Planici in v Mariboru, so vrhunska tekmovanja in mlad novinar se lahko tam zelo veliko nauči. Sam imam za seboj že okoli tisoč neposrednih javljanj, toliko, kolikor jih imajo po navadi televizijci. A televizijski posel je drugačen. Tam lahko tudi utihneš, ker slika veliko pove. Na radiju tega ne smeš storiti, saj tri sekunde pomenijo že celo večnost. V enem trenutku se moraš izraziti tako, da poslušalcu pričaraš oziroma prikažeš, kaj se dogaja.«

PRIZNANJA SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE PO SEZONI 2008/2009 Izvršilni odbor Smučarske zveze Slovenije je na predlog Komisije za priznanja in imenovanja, ki je po predhodnem postopku zbrala predloge društev – klubov in organov, sprejel sklep, da na redni letni skupščini, ki je bila 19. junija 2009, podeli tradicionalna priznanja za posebne tekmovalne izide in uspešno delo v smučarskem športu. Posebna pozornost in zahvala gre smučarskim društvom – klubom, ki so temelj razvoja slovenskega smučanja, športnih vrednot in tekmovalnih uspehov. Zahvala za volontersko delo predsednikov društev – klubov in njihovih sodelavcev je iskrena, saj se tudi v Smučarski zvezi Slovenije zavedamo, da brez njih ni smučanja.

PRIZNANJA ZA NAJUSPEŠNEJŠE SMUČARSKO DRUŠTVO  KLUB ZA SEZONO 2008/2009 SO PREJELI: panoga alpsko smučanje biatlon deskanje na snegu smučarski skoki tek na smučeh nordijska kombinacija smučanje prostega sloga

SK BRANIK SK BRDO SBC BLED SK TRIGLAV KRANJ TSK OGP GRAD BLED SSK VELENJE ŠD GRBINA

predsednik društva - kluba Gorazd Bedrač Albin Lenaršič Primož Plestenjak Jože Javornik Vinko Poklukar Bogdan Plaznik Matevž Štanovnik

PREJEMNIKI PRIZNANJ: KIP BLOŠKEGA SMUČARJA ZA IZJEMNE DOSEŽKE V SEZONI 2008/2009 PETRA MAJDIČ TINA MAZE TEJA GREGORIN

ŠD Atrans SK Črna TAB ŠD Nika Ihan

smučarka sezone alpsko smučanje biatlon

Jože Javorn prejema p ik, predsednik SK T mag. Stan riznanje od predse riglav Kranj dnika SZS islava Val anta

PLAKETA BLOŠKEGA SMUČARJA Najuspešnejši tekmovalci in tekmovalke v sezoni 2008/2009 TINA MAZE ANDREJ JERMAN TEJA GREGORIN JANEZ MARIČ MARKO GRILC CILKA SADAR MITJA ORANIČ

SK Črna TAB SK Tržič ŠD Nika Ihan TSK OGP Bled SBC Bled ŠD Nič lažjega NSK Tržič Trifix

alpsko smučanje alpsko smučanje biatlon biatlon deskanje na snegu deskanje na snegu nordijska kombinacija

SAŠA FARIČ SIMON JECLJ ROBERT KRANJEC MAJA VTIČ PETRA MAJDIČ NEJC BRODAR LUKA PINTAR

ŠD Vagabund ŠD Vagabund SK Triglav Kranj SD Zabrdje ŠD Atrans ŠD Tekač SK Triglav Kranj

smučanje prostega sloga smučanje prostega sloga smučarski skoki smučarski skoki smučarski teki smučarski teki telemark smučanje

Za uspešno organizacijo ISIA SP SK Branik Maribor

Za osvojene dosežke na ISIA SP METKA LAVRIČ ŠZ Radovljica ALJOŠA STEFANOVIČ DUDS

alpsko smučanje deskanje na snegu

Za uspešno organizacijo otroških tekmovanj v alpskem smučanju OK POKAL LOKA

SK Alpetour

Za dolgoletno uspešno sodelovanje pri organizaciji smučarskih tekmovanj MINISTRSTVO ZA OBRAMBO RS

Posebno priznanje SZS za dolgoletno uspešno delo v smučarskem športu LUKA KOPRIVŠEK

SSK Costella Ilirija

PLAKETA SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO V SMUČARSKEM ŠPORTU Zlata plaketa Smučarske zveze Slovenije JOŽE SETNIKAR VIKTOR BREZOVŠEK BORIS OBREZA

TSD Novolit Olimpija TSD Novolit Olimpija TSK Valkarton Logatec

BOŽIDAR KOREN TONE BIJOL

TSK Jub Dol SK Vuzenica

BORIS KALČIČ MARKO ŽMITEK

SD Dolomiti ASK Kranjska Gora

MAKS VREČKO SIMON LOTRIČ TEO ŠIRCELJ MATJAŽ MESEC TOMAŽ SMRTNIK BOGOMIR PAJNIK

DUDS SK Domel SK Snežnik SK Logatec SK Logatec SK Črna – TAB

ANDREJ FAJMUT LEANDER FUŽIR DAMJAN LEGAT SK SNEŽNIK

SK Črna – TAB SK Črna – TAB SSD Stol Žirovnica

LUKA SRIMŠEK MILAN ANIČIN JOŽE OGRINC JUDITA OBLAK JANEZ POGAČNIK TEJA DEŽMAN

ŠD ŠRC Preska SK Zagorje SK Zagorje SSK Alpina Žiri SK Triglav Kranj SK Triglav Kranj

FRANCI KOTNIK CVETKA ŽITNIK BREDA KRŽIČ FRANC LAVTIŽAR DUTSS KAMNIK

SD Vizore SK Domel ASK Kranjska Gora ASK Kranjska Gora

Srebrna plaketa Smučarske zveze Slovenije BORUT FEFER IVAN PIBER JANEZ PODBREGAR MIRO PIVK FRANC DOBOVŠEK MILOŠ WAHL

TSK Valkarton Logatec TSK OGP Bled SK Zagorje SSK Alpina Žiri SK Triglav Kranj DUTSS Kamnik

Bronasta plaketa Smučarske zveze Slovenije BARBARA BAHOVEC IRENA MOČNIK BOŽO MEZE ROBERT RIMAHAZI HELENA ERŽEN MILORAD ŽARIČ

SK Ihan SK Ihan TSK Valkarton Logatec TSK OGP Bled TSK OGP Bled ŠD ŠRC Preska

SEZNAM DRUŠTEV  KLUBOV, ČLANOV SZS 220 društev - klubov, 7 panog Naziv društva - kluba

AGENCIJA ZA ŠPORT LJUBLJANA AKROBATSKI SMUČARSKI KLUB SLAMMER ALPSKI SMUČARSKI KLUB FUŽINAR ALPSKI SMUČARSKI KLUB KRANJSKA GORA ALPSKI SMUČARSKI KLUB MLADI ŠAMPION  DOMŽALE ALPSKI SMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ BIATLONSKI SMUČARSKI KLUB MEGA REKA POHORJE BOARD KLUB WINTERSTICK CARVING CLUB SLOVENIJA CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI DRUŠTVO GORA DRUŠTVO GORIŠKA AKADEMIJA DESKANJA IN SMUČANJA DRUŠTVO LJUBITELJEV ŠPORTNIH AKTIVNOSTI FIDESPORT DRUŠTVO PODROČNEGA ZBORA UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA SNEŽNIK DRUŠTVO UČITELJEV DESKANJA NA SNEGU DRUŠTVO UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA POSTOJNA DRUŠTVO UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA ŠKOFJA LOKA DRUŠTVO UČITELJEV SMUČANJA POLJANSKE DOLINE DRUŠTVO UČITELJEV, TRENERJEV IN SODNIKOV SMUČANJA KAMNIK DRUŠTVO VODNIH IN OBVODNIH ŠPORTOV  SAILOR CLUB CELJE DRUŠTVO ZA DESKANJE NA SNEGU “CHAMPION SNOWBOARD KLUB LJUBLJANA” DRUŠTVO ZA DESKANJE NA SNEGU SPANK MARIBOR DRUŠTVO ZA REKREACIJO SKB VIHARNIK DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO MEŽICA DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO PARTIZAN EASYRIDERS SNOWBOARD KLUB EKSTREMNI ŠPORTNI KLUB MUNGO FREERIDE KLUB MAKOLE FREESTYLE SKI KLUB CELJE GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE KLUB AVTOSTIL RACING TEAM RAKEK KLUB DESKANJA NA SNEGU DESKA VELENJE KLUB TA LESENIH SMUČARJEV KLUB UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA TRŽIČ KOLESARSKO DRUŠTVO CALCIT KAMNIK KOROŠKI SNOWBOARD KLUB FANATIC SLOVENJ GRADEC MOTOCROSSSKI GAJSER TEAM NITRO SPORT KLUB MEŽICA NORDIJSKI SMUČARSKI KLUB TRŽIČ TRIFIX NORDIJSKO DRUŠTVO RATEČE  PLANICA PARTIZAN  DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO PARTIZAN DRUŠTVO ZA TELESNO VZGOJO BLEJSKA DOBRAVA PARTIZAN MEDVODE, DRUŠTVO ZA ŠPORT, REKREACIJO IN ŠPORTNO VZGOJO PODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA GOR. RADGONA PODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA LOGATEC POTAPLJAŠKI KLUB ORKA ROLKARSKO IN DESKARSKO DRUŠTVO FREAK CHICK MARIBOR SBC BLED, ŠPORTNO DRUŠTVO BLED SK KŠD CIRIL DEKVAL SMUČARSKI KLUB ADRIA SMUČARSKI KLUB AKADEMIK SMUČARSKI KLUB ALPETOUR ŠKOFJA LOKA SMUČARSKI KLUB ALPINA SMUČARSKI KLUB ATC KANIN BOVEC SMUČARSKI KLUB BLED SMUČARSKI KLUB BRANIK MARIBOR SMUČARSKI KLUB BRDO SMUČARSKI KLUB CAPRIS SMUČARSKI KLUB CARVE PLUS SMUČARSKI KLUB ČRNA SMUČARSKI KLUB DOMEL ŽELEZNIKI SMUČARSKI KLUB DVORNIK TRANSPORT SMUČARSKI KLUB GIG SMUČARSKI KLUB GORICA NOVA GORICA SMUČARSKI KLUB GORNJA RADGONA SMUČARSKI KLUB GOZDNIK ŽALEC SMUČARSKI KLUB IDRIJA SMUČARSKI KLUB IHAN SMUČARSKI KLUB IVERKA SMUČARSKI KLUB IZOLA SMUČARSKI KLUB JAVORNIK SMUČARSKI KLUB KALIČ POSTOJNA SMUČARSKI KLUB KAMNIK SMUČARSKI KLUB KOALA

alpsko smučanje

biatlon

X X X X

deskanje na snegu

smučanje prostega sloga

nordijsko telemark smučanje smučanje

ZUTS

X X

X X X

X X

X X X X X X X

X X X X X

X X X X

X X

X X X X X X X X X

X X X X

X X X X X X X X

X X X

X X X X X X

X X

X X X

X X X X X X X X

X X X X X X

X X X X X

X X

naslov

kraj

STANIČEVA 41 REŠKA 17 NA GRADU 6 BOROVŠKA CESTA 99A MAČKOVCI 80 PARTIZANSKA 37, P. P. 189 HOČKO POHORJE 1A POD KLANCEM 9A UL. ISTRSKEGA ODREDA 17 FRANKOPANSKA 9 PREDMEJA 106 UL. MILOJKE ŠTRUKELJ 11 BELŠAKOVA UL. 57 UNEC 6B ZGOŠA 23 NOTRANJSKA 4 PODLUBNIK 1C TRATA 40 KOROŠKA CESTA 6 VALJAVČEVA 8 BIZJANOVA 5 MLADINSKA UL. 29 UL. SIMONA BLATNIKA 11 TRG 4. APRILA 4 RDEČI BREG 4A CESTA NA VRHOVCE 45 MESTNI TRG 20 PEČKE 43 KAJUHOVA 7 ŠOLSKA ULICA 22 PARTIZANSKA 27 CESTA II/ 25 KROPA 2 KURNIKOVA 4 SAMOSTANSKA ULICA 5 ŠMARTNO PRI SL. GRADCU 16 PEČKE 36 TRG SVOBODE 14 CANKARJEVA CESTA 1 RATEČE 119 A ULICA MIRE PREGLJEVE 10 BLEJSKA DOBRAVA 44 CESTA OB SORI 15 TITOVA CESTA 6 TRŽAŠKA CESTA 67 TOMAČEVO 30A KRČEVINSKA ULICA 19 LJUBLJANSKA CESTA 7 MOZELJ 7 KUZMIČEVA 7 KERSNIKOVA 4 PODLUBNIK 1C STROJARSKA ULICA 2 TRG GOLOBARSKIH ŽRTEV 8 PREŠERNOVA 23 MLADINSKA ULICA 29 BRDNIKOVA 14 KIDRIČEVA ULICA 44 GRADIŠČE 11 CENTER 101 OTOKI 21 CELJSKA CESTA 51 STARI TRG 35 BAZOVIŠKA 4 P.P. 167 ČREMOŠNIKOVA ULICA 6 AŠKERČEVA 1 LAPAJNETOVA 48 BISTRIŠKA CESTA 1 ŠENTJANŽ 133 KRAŠKA 1 LOME 10 KRAIGHERJEVA ULICA 4B KAJUHOVA POT 12 LJUBLJANSKA CESTA 2

1000 LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA 2390 RAVNE NA KOROŠKEM 4280 KRANJSKA GORA 1230 DOMŽALE 4001 KRANJ 2311 HOČE 1000 LJUBLJANA 6320 PORTOROŽ 1000 LJUBLJANA 5270 AJDOVŠČINA 5000 NOVA GORICA 2250 PTUJ 1381 RAKEK 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM 6230 POSTOJNA 4220 ŠKOFJA LOKA 4224 GORENJA VAS 1241 KAMNIK 3000 CELJE 1000 LJUBLJANA 2000 MARIBOR 3320 VELENJE 2392 MEŽICA 2344 LOVRENC NA POHORJU 1000 LJUBLJANA 4220 ŠKOFJA LOKA 2321 MAKOLE 3000 CELJE 3330 MOZIRJE 1381 RAKEK 3320 VELENJE 4245 KROPA 4290 TRŽIČ 1241 KAMNIK 2383 ŠMARTNO 2321 MAKOLE 2392 MEŽICA 4290 TRŽIČ 4283 RATEČE  PLANICA 1270 LITIJA 4273 BLEJSKA DOBRAVA 1215 MEDVODE 9252 RADENCI 1370 LOGATEC 1000 LJUBLJANA 2000 MARIBOR 4260 BLED 1330 KOČEVJE 1000 LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA 4220 ŠKOFJA LOKA 4226 ŽIRI 5230 BOVEC 4260 BLED 2000 MARIBOR 1000 LJUBLJANA 6000 KOPER 2310 SLOVENSKA BISTRICA 2393 ČRNA NA KOROŠKEM 4228 ŽELEZNIKI 2380 SLOVENJ GRADEC 3320 VELENJE 5000 NOVA GORICA 9250 GORNJA RADGONA 3310 ŽALEC 5280 IDRIJA 1230 DOMŽALE 2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU 6310 IZOLA 5274 ČRNI VRH NAD IDRIJO 6230 POSTOJNA 1240 KAMNIK 1295 IVANČNA GORICA

Naziv društva - kluba

SMUČARSKI KLUB KOMENDA SMUČARSKI KLUB KOPER, ZAVOD ZA ZIMSKO ŠPORTNE AKTIVNOSTI SMUČARSKI KLUB KOVINOPLASTIKA LOŽ SMUČARSKI KLUB KRISTIANIJA SMUČARSKI KLUB KRŠKO SMUČARSKI KLUB LOGATEC SMUČARSKI KLUB LOKVE SMUČARSKI KLUB LUČE SMUČARSKI KLUB MATAJUR TOLMIN SMUČARSKI KLUB MEDIJA KISOVEC SMUČARSKI KLUB NAL SMUČARSKI KLUB OLIMPIJA SMUČARSKI KLUB PIVKA SMUČARSKI KLUB POHORJE HOČE SMUČARSKI KLUB POLJANE SMUČARSKI KLUB PORTOROŽ SMUČARSKI KLUB PREBOLD SMUČARSKI KLUB PTUJ SMUČARSKI KLUB RADOVLJICA SMUČARSKI KLUB RIBNICA SMUČARSKI KLUB ROGAŠKA SMUČARSKI KLUB SEŽANA SMUČARSKI KLUB SLOVENJ GRADEC SMUČARSKI KLUB SMUK MISLINJA SMUČARSKI KLUB SNEŽINKA SMUČARSKI KLUB SNEŽNIK SMUČARSKI KLUB ŠPORTNIKOV  INVALIDOV, ALBATROS SMUČARSKI KLUB TERMIT MORAVČE SMUČARSKI KLUB TIVOLI SMUČARSKI KLUB TRIGLAV KRANJ SMUČARSKI KLUB TRŽIČ SMUČARSKI KLUB VELENJE SMUČARSKI KLUB VODICE SMUČARSKI KLUB VUZENICA SMUČARSKI KLUB ZAGORJE SMUČARSKI KLUB ZLATOROG LAŠKO SMUČARSKI SKAKALNI KLUB ALPINA ŽIRI SMUČARSKI SKAKALNI KLUB COSTELLA ILIRIJA SMUČARSKI SKAKALNI KLUB LOGATEC SMUČARSKI SKAKALNI KLUB POSAVJE SMUČARSKI SKAKALNI KLUB RAČNA SMUČARSKO AKROBATSKI KLUB AKROBAT SMUČARSKO AKROBATSKI KLUB KRANJ SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC SMUČARSKO DRUŠTVO BOHINJ SMUČARSKO DRUŠTVO DOLOMITI SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE SMUČARSKO DRUŠTVO GORJANCI GABERJE SMUČARSKO DRUŠTVO GOZD SMUČARSKO DRUŠTVO KRAS SMUČARSKO DRUŠTVO KRKA ROG NOVO MESTO SMUČARSKO DRUŠTVO KRPLJE SMUČARSKO DRUŠTVO KUM DOBOVEC SMUČARSKO DRUŠTVO MARIBORŽELEZNIČAR SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ SMUČARSKO DRUŠTVO NOVINAR SMUČARSKO DRUŠTVO POSTOJNA SMUČARSKO DRUŠTVO SNEŽAK CELJE SMUČARSKO DRUŠTVO STRAHOVICA SMUČARSKO DRUŠTVO TRBOVLJE SMUČARSKO DRUŠTVO TRIMO TREBNJE SMUČARSKO DRUŠTVO UNIOR CELJE SMUČARSKO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK SMUČARSKO DRUŠTVO VITAS SMUČARSKO DRUŠTVO VIZORE SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA SMUČARSKO DRUŠTVO ZABRDJE SMUČARSKO DRUŠTVO ZASAVJE SMUČARSKO DRUŠTVO ZUTS NOVA GORICA ŠPORTNO DRUŠTVO CARTRIDE SMUČARSKO SKAKALNI KLUB BOHINJ SMUČARSKO SKAKALNI KLUB JEZERO SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC

alpsko smučanje

biatlon

deskanje na snegu

smučanje prostega sloga

X X X X X X X X X X X X

nordijsko telemark smučanje smučanje X

ZUTS

X X

X X X

X X X X

X X X X X X

X X X X

X X X

X X X X X X

X X

X X X X X X X X X X X X X X

X X

X X X X

X X X X X X X X X X X X X

X X X X X X X

X X X

X X

X X X

X X X X

naslov

kraj

GORA PRI KOMENDI 18 C. ZORE PERELLO  GODINA 3 C. NOTRANJSKEGA ODREDA 2 ŠTULA 12 C.4.JULIJA 38A, P.P. 230 LOKA 9 LOKVE 30 LUČE 3 DIJAŠKA 12C CESTA NA ZLATO POLJE 9 ROŽNA DOLINA CESTA VII 16 TABOR 14 PREČNA ULICA 1 POHORSKA CESTA 15 POLJANE 77 OBALA 16 GRAŠČINSKA 7 ARBAJTERJEVA ULICA 9 GORENJSKA CESTA 26 KOLODVORSKA 17 ŠLANDROVA 14A MAJCNI 22 KIDRIČEVA 2 ŠOLSKA CESTA 14 GORTANOVA 21 BAZOVIŠKA 8 ULICA MIRKA JURCE 19 VEGOVA ULICA 7 GORNJI TRG 22 NOVA VAS 118 PREDILNIŠKA 4 TRG BRATOV MRALJ 1 A VODICE 10 SPODNJI TRG 13 NASELJE NA ŠAHTU 39 BADOVINČEVA ULICA 6 LOŠKA C. 29 VODNIKOVA 155 BLEKOVA VAS 13 BOŠTANJ 30 VELIKA RAČNA 24B BILEČANSKA 5 KIDRIČEVA CESTA 36 BEVKOVA ULICA 11, P.P. 136 RADEGUNDA 21A TRIGLAVSKA CESTA 35 KOSIJEVA 1 KOPALIŠKA 4 GOMILE 10 GOZD 8 SREBRNIČEVA ULICA 1 MESTNE NJIVE 4A GORTANOVA 22 DOBOVEC 55 ENGELSOVA 6 SLOVENSKA CESTA 32 STANIČEVA 41 PIVŠKA ULICA 1 TRUBARJEVA ULICA 1A SELO PRI VODICAH 19 ULICA 1. JUNIJA 4 GOLIEV TRG 13A AŠKERČEVA ULICA 13 TRŽAŠKA CESTA 121 ŠOLSKA ULICA 10 VIZORE 10 TRŽAŠKA 9 ZABRDJE 6 DOM IN VRT 25 TRG EDVARDA KARDELJA 5 ŠMARJEŠKE TOPLICE 148 TRIGLAVSKA CESTA 35 JEZERO 58 PLAC 2

1218 KOMENDA 6000 KOPER 1386 STARI TRG PRI LOŽU 1000 LJUBLJANA 8270 KRŠKO 1370 LOGATEC 5252 TRNOVO PRI GORICI 3334 LUČE OB SAVINJI 5220 TOLMIN 1412 KISOVEC 1000 LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA 6275 PIVKA 2311 SPODNJE HOČE 4223 POLJANE 6320 PORTOROŽ 3312 PREBOLD 2250 PTUJ 4240 RADOVLJICA 1310 RIBNICA 3250 ROGAŠKA SLATINA 6210 SEŽANA 2380 SLOVENJ GRADEC 2382 MISLINJA 1000 LJUBLJANA 6250 ILIRSKA BISTRICA 1260 LJUBLJANAPOLJE 1251 MORAVČE 1000 LJUBLJANA 4201 ZG. BESNICA 4290 TRŽIČ 3325 ŠOŠTANJ 5273 COL 2367 VUZENICA 1412 KISOVEC 3270 LAŠKO 4226 ŽIRI 1000 LJUBLJANA 1370 LOGATEC 8294 BOŠTANJ 1290 GROSUPLJE 1000 LJUBLJANA 4000 KRANJ 5270 AJDOVŠČINA 3330 MOZIRJE 4264 BOHINJSKA BISTRICA 1210 LJUBLJANA 1230 DOMŽALE 8321 GABRJE 5273 COL 6210 SEŽANA 8000 NOVO MESTO 1000 LJUBLJANA 1423 DOBOVEC 2000 MARIBOR 1234 MENGEŠ 1000 LJUBLJANA 6230 POSTOJNA 3000 CELJE 1217 VODICE 1420 TRBOVLJE 8210 TREBNJE 3000 CELJE 1000 LJUBLJANA 6000 KOPER 3203 NOVA CERKEV 1360 VRHNIKA 8233 MIRNA 1420 TRBOVLJE 5000 NOVA GORICA 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE 4264 BOHINJSKA BISTRICA 1352 PRESERJE 3333 LJUBNO OB SAVINJI

SEZNAM DRUŠTEV  KLUBOV, ČLANOV SZS 220 društev - klubov, 7 panog Naziv društva - kluba

SMUČARSKO SKAKALNI KLUB MENGEŠ SMUČARSKO SKAKALNI KLUB MISLINJA SMUČARSKO SKAKALNI KLUB PONIKVE SMUČARSKO SKAKALNI KLUB SAM IHAN SMUČARSKO SKAKALNI KLUB ŠMARTNO NA POHORJU SMUČARSKO SKAKALNI KLUB ŠOŠTANJ SMUČARSKO SKAKALNI KLUB VELENJE SMUČARSKO SKAKALNO DRUŠTVO STOL ŽIROVNICA SNOWBOARD KLUB 50 SNOWBOARD KLUB MEDVODE SNOWBOARD KLUB ROGLA PLANJA SPORT KLUB DOL AJDOVŠČINA ŠPORTNA ZVEZA IDRIJA ŠPORTNA ZVEZA RADOVLJICA ŠPORTNI KLUB BREZE ŠPORTNO DRUŠTVO “JEZERSKO”JEZERSKO ŠPORTNO DRUŠTVO 3S ŠPORT ŠPORTNO DRUŠTVO ATRANS TROJANE ŠPORTNO DRUŠTVO BAUHNK ŠPORTNO DRUŠTVO BI NORDIC ŠPORTNO DRUŠTVO BRANKA CERŠAK ŠPORTNO DRUŠTVO CARTRIDE ŠPORTNO DRUŠTVO ČAPLJA ŠPORTNO DRUŠTVO DOVJE MOJSTRANA ŠPORTNO DRUŠTVO EXCITE ŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE ŠPORTNO DRUŠTVO GOLICA PLANINA POD GOLICO ŠPORTNO DRUŠTVO GORA ŠPORTNO DRUŠTVO GORJE ŠPORTNO DRUŠTVO GRBINA ŠPORTNO DRUŠTVO “GRIZZLI” ŠPORTNO DRUŠTVO JABLANCE ŠPORTNO DRUŠTVO JESENICE ŠPORTNO DRUŠTVO KOBLA ŠPORTNO DRUŠTVO KOVK ROVTE ŠPORTNO DRUŠTVO KOZOROG ŠENTJERNEJ ŠPORTNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA ŠPORTNO DRUŠTVO NIČ LAŽJEGA ŠPORTNO DRUŠTVO NIKA ŠPORTNO DRUŠTVO NIKA IHAN ŠPORTNO DRUŠTVO PIRAMIDA MARIBOR ŠPORTNO DRUŠTVO PLANICA ŠPORTNO DRUŠTVO POKLJUKA ŠPORTNO DRUŠTVO POLIS CERKNICA ŠPORTNO DRUŠTVO POLJANE ŠPORTNO DRUŠTVO SOPOTA ŠPORTNO DRUŠTVO SPORTPOINT ŠPORTNO DRUŠTVO ŠPORTNO REKREATIVNI CENTER PRESKA ŠPORTNO DRUŠTVO TEKAČ ŠPORTNO DRUŠTVO TENSPORT SLOVENSKA BISTRICA ŠPORTNO DRUŠTVO TRNOVSKI MARATON ŠPORTNO DRUŠTVO VAGABUND ŠPORTNO DRUŠTVO VRH NAD LAŠKIM ŠPORTNO DRUŠTVO VUČKO ŠPORTNO DRUŠTVO ZADVOR ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO SVIZEC ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO TACEN TEKAŠKI KLUB KOBARID TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB DEBITEL VRHNIKA TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB JUB DOL PRI LJUBLJANI TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB MERKUR KRANJ TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB VALKARTON LOGATEC TEKAŠKO SMUČARSKI KLUB BLED TEKAŠKO SMUČARSKI KLUB IDRIJA TEKAŠKO SMUČARSKO DRUŠTVO NOVOLIT OLIMPIJA TELEMARK KLUB KRANJ VIRUS DRUŠTVO ADRENALINSKIH ŠPORTOV CELJE ZAVOD AKTIVNO ŽIVLJENJE ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV CERKNICA ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRANJ ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA KRŠKO ZSŠDI  ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV ITALIJE ZVEZA KLUBOV ZA ALPSKO SMUČANJE ZAHODNE REGIJE ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV RAVNE NA KOROŠKEM

alpsko smučanje

biatlon

deskanje na snegu

smučanje prostega sloga

ZUTS

X X X X X X X X

X X

nordijsko telemark smučanje smučanje

X X X

X X X X X X X

X X X

X X X X X X X X X

X X X

X X X X

X X X X X X X

X X X X X X

X X

X X X X X X X X X X X X X X X

X X X X

X X

X X X X X

X X

naslov

kraj

ZAVRTI 2 1234 MENGEŠ GOZDARSKA CESTA 16 2382 MISLINJA PONIKVE 79A 5220 SLAP OB IDRIJCI KOPALIŠKA 4 1230 DOMŽALE ŠMARTNO NA POHORJU 19 2315 ŠMARTNO NA POHORJU AŠKERČEVA CESTA 6 3325 ŠOŠTANJ P.P. 205 3320 VELENJE BREG 123 4274 ŽIROVNICA VALJEVSKA ULICA 11 2000 MARIBOR DRAGOČAJNA 6 A 1216 SMLEDNIK ULICA OB IZVIRU 9 3210 SLOVENSKE KONJICE GORIŠKA 50 5270 AJDOVŠČINA LAPAJNETOVA ULICA 48 5280 IDRIJA GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICA ŠENTRUPERT 89 3271 ŠENTRUPERT NAD LAŠKIM ZG. JEZERSKO 70 4206 ZG. JEZERSKO PEROVO 25 1241 KAMNIK HRIBI 9 1222 TROJANE GORENJESAVSKA 52 4000 KRANJ VAŠCA 7 4207 CERKLJE NA GORENJSKEM TOVARNIŠKA CESTA 91 2215 CERŠAK ŠMARJEŠKE TOPLICE 148 8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE JUVANJE 2 A 3333 LJUBNO OB SAVINJI SAVSKA CESTA 1 4281 MOJSTRANA MAKEDONSKA 57 2000 MARIBOR RADMIRJE 55 3333 LJUBNO OB SAVINJI PLANINA POD GOLICO 55 4270 JESENICE GORA 31 8270 KRŠKO ZGORNJE GORJE 46 4247 ZGORNJE GORJE PRI BLEDU PODGORJE 55 1241 KAMNIK RAŠIŠKA 16 1000 LJUBLJANA JABLANCE 10 2242 ZGORNJA KORENA LEDARSKA 4 4270 JESENICE CESTA NA RAVNE 7 4264 BOHINJSKA BISTRICA ROVTE 89A 1373 ROVTE PRVOMAJSKA 4 8310 ŠENTJERNEJ VRŠIŠKA CESTA 23 4280 KRANJSKA GORA OBIRSKA 7 1000 LJUBLJANA LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 11 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU POKOPALIŠKA CESTA 2 1230 DOMŽALE TOMŠIČEVA 40 2000 MARIBOR RATEČE 22 4283 RATEČE  PLANICA POSLOVNA CENA A 37 4208 ŠENČUR CESTA NA JEZERO 16 1380 CERKNICA POLJANE 77 4223 POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO MAGOLNIK 5 1414 PODKUM KOPALIŠKA 2 4240 RADOVLJICA KALANOVA 5 1215 MEDVODE KIDRIČEVA 13 4220 ŠKOFJA LOKA KRAIGHERJEVA ULICA 58 2310 SLOVENSKA BISTRICA ČRNI VRH 188 5274 ČRNI VRH MALA VAS 25 1000 LJUBLJANA VRH NAD LAŠKIM 9/A 3270 LAŠKO V ZATIŠJU 3 1360 VRHNIKA CESTA II. GRUPE ODREDOV 43 1261 LJUBLJANADOBRUNJE ZEČE 54 3210 SLOVENSKE KONJICE ROCENSKA 56 1210 LJUBLJANA ŠENTVID STRESOVA ULICA 4B 5222 KOBARID TRŽAŠKA CESTA 9 1360 VRHNIKA DOL PRI LJUBLJANI 1A 1262 DOL PRI LJUBLJANI CESTA NA BRDO 30 4000 KRANJ TRŽAŠKA 148 1370 LOGATEC IZLETNIŠKA 44 4260 BLED ULICA ZMAGE 30 5280 IDRIJA CELOVŠKA CESTA 25 1000 LJUBLJANA RUČIGAJEVA 48 4000 KRANJ LEVSTIKOVA ULICA 3 3000 CELJE ZGORNJA PRISTAVA 24 2323 PTUJSKA GORA BRESTOVA ULICA 34 1380 CERKNICA PARTIZANSKA CESTA 39 4000 KRANJ TRG BORCEV 6 8273 LESKOVEC ULICA CICERONE 8 34133 TRST, ITALIJA GORENJSKA CESTA 26 4240 RADOVLJICA NA GRADU 6 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Društva, ki so obarvana so izredni člani Smučarske zveze Slovenije

POVZETEK SMUČARSKE SEZONE 2008/2009

Če bodo zimskošportna pričakovanja v olimpijski sezoni visoka, gre »krivdo« v prvi vrsti pripisati izjemnim izidom v pretekli zimi. V njej so krmilo prevzela predvsem dekleta in s pravim sinhronim razvajanjem slovenskih športnih navdušencev poskrbela za nadvse pogosto uporabo presežnika. Če bi iskali sezono, v kateri seznam zimskošportnih uspehov ne izvira samo iz ene panoge, ampak objema precej širši krog, bi bila pretekla brez kančka dvoma več kot primerna. Čeprav bi večni kritiki zlahka našli šibke člene slovenske zimske verige in opozorili na stagnacijo rezultatov ali celo nazadovanje, pa so v sezoni 2008/2009 prednost dobili predvsem izstopajoči rezultati. Le-teh ni manjkalo v svetovnem pokalu in ne na svetovnih prvenstvih, zadovoljstvo nad dosežki pa je še toliko večje, saj na vrata trka olimpijske sezona.

Petra za zgodovino V dežurni službi za vrhunske rezultate je imela znova največ dela Petra Majdič. Z velikanskim naskokom najboljša slovenska smučarska tekačica vseh časov je še peto zaporedno sezono poskrbela za napredek glede rezultatov v svetovnem pokalu. In če tekmovalka nadgradi in izboljša že tako izjemne rezultate, je jasno, da ji preostanejo le še boji za najvišja mesta. Prav to je v pretekli sezoni s stalnim nasmeškom počela Majdičeva. Predvsem v sprintih je bila večji del sezone razred zase, kar ob pogledu na drugi zaporedni mali kristalni globus potrjuje tudi pogled na disciplinski seštevek, v katerem je imela z 875 točkami debelih 400 točk naskoka pred prvo zasledovalko. Ob tem je za izjemen napredek poskrbela še v distanci, tako da skoraj ni biloo tekme, v kateri ne bi imela realnih možnosti za vrhunski dosežek ali celo zmago. Teh v pretekli zimi res ni manjkalo. Skupaj z zmago v sklepnem delu jih je imela kar devet. Če seštevku dodamo še zmage iz preteklih sezon, spoznamo, da je na večni lestvici prehitela celo Primoža Peterko. Izjemni športnici iz Brinj blizu Dola pri Ljubljani je žal spodletelo le na svetovnem prvenstvu v Libercu, kjer je ostala brez tako želenega odličja. A nova priložnost za drugo medaljo z velikih tekmovanj se ji ponuja že v novi zimi, ob tem pa veseli tudi dejstvo, da je z izjemnimi dosežki Majdičeva dokončno prebudila slovensko tekaško sceno, najodločneje pa ji sledijo rojakinje v njeni paradni disciplini.

Tinina sanjska sezona Več sreče in uspeha je imela na osrednjem tekmovanju druga ga velika dama slovenskega zimskega športa. Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru po kakovostnih nastopih v hitrih disciplinah v velikem slogu osvojila srebro v veleslalomu in se spretno ter odločno znebila vloge večne osmoljenke velikih tekmovanj. A naslov svetovne podprvakinje še zdaleč ni bil edini Tinin vrhunec v sezoni, ki je zlepa ne bo pozabila. Potem ko se je odločila za menjavo smučarske opreme in delo s samostojno ekipo, je našla samo sebe, se otresla vseh strahov in z vidnim psihološkim ter s tehničnim m preskokom uprizorila nepozabno smučarsko predstavo. V njen repertoar pravzaprav ni bil vključen le slalom, v preostalih disciplinah pa je zablestela v polnem sijaju ter nizala odlične rezultate. Dvakrat je stopila celo na najvišjo

POVZETEK SMUČARSKE SEZONE 2008/2009 stopničko svetovnega pokala. Prvič pred domačimi navijači v Mariboru, drugič pa prav ob koncu sezone v Aareju, ko je sezono kronala z bronom v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala. Sezono je še v dveh disciplinah končala med elitno sedmerico, v skupnem seštevku pa ji je pripadlo odlično šesto mesto.

V iskanju stabilnosti in zdravja Mazejeva je v smučarski javnosti in medijih v veliki meri zasenčila druge »alpince«, ki pa so na veliko ravneh prav tako skrbeli za napredek. Veselijo predvsem krstne slalomske stopničke Maruše Ferk, ki je na Bavarskem prekinila dolgoletno sušo v nekdaj paradni disciplini in napovedala boljše čase. Tudi druge reprezentantke niso skrivale želje po dokazovanju. A pogrešale so predvsem večjo stabilnost, za nameček pa je izbrano vrsto prizadel tudi val zdravstvenih težav. Le-ta je zašel tudi v moški tabor. V njem sta za kakovost skrbela predvsem Bernard Vajdič in Andrej Jerman, čeprav so bili rezultati najboljšega slovenskega smukača nekoliko slabši kot v preteklih sezonah.

Leteti niso pozabili … Nekoliko slabši od pričakovanj iz pretekle sezone so bili tudi dosežki slovenskih skakalcev. »Orli« so kljub nekaj prebliskom dolgo iskali pravo formo. A predvsem planiški zaključek sezone je pokazal, da Slovenci še zdaleč niso pozabili skakati in leteti; vlil je upanje, da bo oscilacijska krivulja v novi sezoni z olimpijskimi igrami in domačim svetovnim prvenstvom v poletih znova v vzponu. Prav za vzpon pa je v zadnji zimi poskrbel kombinatorec Mitja Oranič, ki je po krajšem zatišju Slovenijo znova vpisal na zemljevid najbolj vsestranske nordijske panoge. Vztrajnosti mu nedvomno ne primanjkuje.

Srebrna Teja Pravo plačilo za vztrajnost pa je v sezoni 2008/2009 prejela Teja Gregorin, ki se je po začasnem krčenju slovenske reprezentance odločno spoprijela z vlogo vodilne biatlonke. V svetovnem pokalu je po odlični poletni sezoni sicer res precej nihala in se oddaljila od rezultatov predhodne sezone. Zato pa je iz sence izstopila v ključnem trenutku sezone. Na svetovnem prvenstvu v Koreji je v 15-kilometrski individualni preizkušnji nekoliko nepričakovano osvojila srebrno medaljo. Tako je Sloveniji pritekla in pristreljala prvo odličje na svetovnih prvenstvih.

Deskarski »dream team«, hitra Saša … Z naštevanjem slovenskih uspehov v sezoni 2008/2009 še zdaleč nismo končali. Lista uspehov bi bila brez dvoma daljša, če je ne bi poškodbe zagodle smučarki prostega sloga Saši Farič. Kljub zdravstvenim težavam pa je tekmovalka v smučarskem krosu znova dokazala, da sodi visoko. Na X-igrah, ki ne sodijo pod okrilje FIS, je pristala na tretjem mestu, na svetovnem prvenstvu pa se ji je odličje za las izmuznilo, saj je končala kot četrta. Brez dragocenega kovinskega »spominka« s svetovnega prvenstva so ostali tudi deskarji na snegu, kar pa ne zmanjšuje dosežkov pretekle zime. Med največje sodi predvsem oblikovanje številčne in izjemno močne reprezentance v paralelnem veleslalomu in slalomu. Nekdanji prvak Rok Flander ima tudi po upokojitvi Dejana Koširja ob sebi močne sotekmovalce, pregled njihovih rojstnih letnic pa napoveduje, da se ob nadaljnjem napredku in ureditvi razmer za prihodnost slovenskega deskanja ni bati. Podobno velja tudi za neolimpijske discipline, predvsem skoke oziroma »big air«, kjer sta za vrhunske rezultate skrbela skupno drugi Marko Grilc in Matevž Petek.

Svetovno prvenstvo učiteljev smučanja Osrednji dogodek za ZUTS Slovenije v pretekli sezoni je bila soorganizacija in sodelovanje na Svetovnem prvenstvu učiteljev smučanja v Mariboru, kjer smo iz vseh vidikov izpolnili pričakovanja. Pri tem velja izpostaviti tudi dobre dosežke naših predstavnikov, ki so poskrbeli, da sta doma ostali dve bronasti medalji - Metka Lavrič v disciplini veleslalom (alpsko smučanje) in Aljoša Stefanovič v disciplini smučarski kros (deskanje na snegu) in da so si finalni nastop v »synchro« smučanju priborile kar 4 naše skupine.

rezultati v svetovnem pokalu 2008/2009 Kombinacija

Alpsko smučanje MOŠKI

Skupno 1. 2. 3. 4. 5. 34. 39. 60. 65. 77. 93. 97.

Aksel Lund Svindal (Nor) Benjamin Raich (Avt) Didier Cuche (Švi) Ivica Kostelić (Hrv) Jean-Baptiste Grange (Fra) ... Andrej Jerman (Slo) Bernard Vajdič (Slo) Aleš Gorza (Slo) Mitja Valenčič (Slo) Mitja Dragšič (Slo) Rok Perko (Slo) Andrej Šporn (Slo)

1.009 1.007 919 891 887 225 207 106 92 69 38 30

Slalom 1. Jean-Baptiste Grange (Fra) 2. Ivica Kostelić (Hrv) 3. Julien Lizeroux (Fra) ... 14. Bernard Vajdič (Slo) 24. Mitja Valenčič (Slo) 27. Mitja Dragšič (Slo)

292 256 242 50 35 4 3

Smuk 1. Michael Walchhofer (Avt) 2. Klaus Kröll (Avt) 3. Didier Defago (Švi) ... 16. Andrej Jerman (Slo) 38. Rok Perko (Slo) 41. Andrej Šporn (Slo)

Lindsey Vonn (ZDA) Maria Riesch (Nem) Anja Pärson (Šve) Kathrin Zettel (Avt) Tanja Poutiainen (Fin) Tina Maze (Slo) ... Maruša Ferk (Slo) Mateja Robnik (Slo) Vanja Brodnik (Slo) Ana Drev (Slo)

Slalom

Superveleslalom 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 2. Werner Heel (Ita) 3. Didier Defago (Švi) ... 23. Andrej Jerman (Slo) 28. Aleš Gorza (Slo) 48. Andrej Šporn (Slo) 49. Rok Perko (Slo)

1. 2. 3. 4. 5. 6.

187 92 69

35 20

470 424 363 174 35 14

36 12 1

Deskarski kros

1. Anja Pärson (Šve) 2. Lindsey Vonn (ZDA) 3. Kathrin Zettel (Avt) … 21. Tina Maze (Slo) 25. Mateja Robnik (Slo) 37. Maruša Ferk (Slo) 39. Vanja Brodnik (Slo)

Skupno

49. 57. 105. 108.

474 462 421

Kombinacija 242 231 169

205 180 162 26 22 11 9

ŽENSKE

541 454 419

Veleslalom 1. Didier Cuche (Švi) 2. Benjamin Raich (Avt) 3. Ted Ligety (ZDA) ... 34. Aleš Gorza (Slo) 38. Bernard Vajdič (Slo)

1. Carlo Janka (Švi) 2. Silvan Zurbriggen (Švi) 3. Romed Baumann (Avt) … 20. Aleš Gorza (Slo) 36. Andrej Šporn (Slo) 51. Andrej Jerman (Slo)

1. Maria Riesch (Nem) 2. Šarka Zahrobska (Češ) 3. Lindsey Vonn (ZDA) ... 19. Maruša Ferk (Slo)

Biatlon 1.788 1.424 1.059 1.046 914 852 130 82 12 10

670 459 440 103

Veleslalom 1. Tanja Poutiainen (Fin) 2. Kathrin Zettel (Avt) 3. Tina Maze (Slo) ... 25. Mateja Robnik (Slo) 42. Maruša Ferk (Slo) 47. Ana Drev (Slo)

508 501 368 74 16 10

Superveleslalom 1. Lindsey Vonn (ZDA) 2. Nadia Fanchini (Ita) 3. Fabienne Suter (Švi) ... 7. Tina Maze (Slo) 50. Vanja Brodnik (Slo)

461 416 408 202 3

Smuk 1. Lindsey Vonn (ZDA) 2. Andrea Fischbacher (Avt) 3. Maria Riesch (Nem) ... 6. Tina Maze (Slo)

502 326 292 256

MOŠKI

Skupno 1. 2. 3. 4. 5.

Ole Einar Björndalen (Nor) Tomasz Sikora (Pol) Emil Hegle Svendsen (Nor) Michael Greis (Nem) Maksim Čudov (Rus) ... 41. Janez Marič (Slo) 50. Klemen Bauer (Slo)

1.080 870 844 804 780 200 133

ŽENSKE

Skupno 1. 2. 3. 4. 5.

Helena Jonsson (Šve) Kati Wilhelm (Nem) Tora Berger (Nor) Magdalena Neuner (Nem) Andrea Henkel (Nem) ... 32. Teja Gregorin (Slo) 34. Andreja Mali (Slo)

952 952 894 891 838 260 216

Deskanje na snegu MOŠKI

Paralelne discipline 1. Siegfried Grabner (Avt) 2. Benjamin Karl (Avt) 3. Jay Anderson (Kan) … 10. Rok Flander (Slo) 12. Žan Košir (Slo) 20. Jernej Demšar (Slo) 23. Izidor Šušteršič (Slo) 28. Rok Marguč (Slo) 28. Jure Hafner (Slo) 78. Domen Janc (Slo)

5.520 5.000 4.710 2.499 1.991 1.480 1.071 779 779 17

1. Markus Schairer (Avt) 2. Seth Wescott (ZDA) 3. Nick Baumgartner (ZDA) … 38. Rok Rogelj (Slo)

5.450 3.900 3.400 398

Snežni kanal 1. Ryoh Aono (Jap) 2. Nathan Johnstone (Avs) 3. Gary Zerbowski (Fra) … 121. Luka Jeromel (Slo) 122. Klemen Flisar (Slo) 125. Kristian Žilaji (Slo) 129. Filip Kavčič (Slo)

2.600 2.310 2.159 17 16 15 12

Skoki/Big air: 1. Stefan Gimpl (Avt) 2. Marko Grilc (Slo) 3. Peetu Piiroinen (Fin) … 12. Matevž Petek (Slo) 19. Domen Bizjak (Slo) 42. Luka Jeromel (Slo) 76. Mitja Kodrič (Slo) 86. Matevž Pristavec (Slo) 92. Matej Pavlič (Slo)

4.100 1.640 1.450 775 560 287 80 44 38

ŽENSKE

Paralelne discipline 1. Amelie Kober (Nem) 2. Doris Huenther (Avt) 3. Tomoka Takeuči (Jap) … 33. Glorija Kotnik (Slo)

6.232 6.070 4.670 458

Deskarski kros 1. Lindsey Jacobellis (ZDA) 2. Maelle Ricker (Kan) 3. Sandra Frei (Švi)

6.390 5.100 4.510

Snežni kanal 1. Juaju Liu (Kit) 2. Shiho Nakašima (Jap) 3. Sophie Rodriguez (Fra) … 33. Cilka Sadar (Slo)

5.100 3.320 2.270 545

rezultati v svetovnem pokalu 2008/2009 Nordijsko smučanje SMUČARSKI SKOKI

Skupno

Skupno 1. 2. 3. 4. 5. 23. 37. 47. 52. 54. 57. 60. 66. 71.

Gregor Schlierenzauer (Avt) Simon Ammann (Švi) Wolfgang Loitzl (Avt) Harri Olli (Fin) Dimitrij Vasiljev (Rus) ... Robert Kranjec (Slo) Jernej Damjan (Slo) Primož Peterka (Slo) Robert Hrgota (Slo) Primož Pikl (Slo) Mitja Mežnar (Slo) Jure Šinkovec (Slo) Anže Damjan (Slo) Rok Urbanc (Slo)

2.083 1.776 1.396 974 845 276 99 40 26 24 20 15 10 9

Skupno 1.810 1.730 1.485 1.127 1.124 194 48

Šprint 1. Petra Majdič (Slo) 2. Arianna Follis (Ita) 3. Pirjo Muranen (Fin) ... 13. Vesna Fabjan (Slo) 40. Katja Višnar (Slo)

1.344 1.217 792 774 765

Sprint 1. Ola Vigen Hattestad (Nor) 2. Renato Pasini (Ita) 3. Tor Arne Hetland (Nor)

792 359 335

Distanca 1. Pietro Piller Cottrer (Ita) 2. Dario Colonga (Švi) 3. Petter Northung ml. (Nor)

559 539 489

1. 2. 3. 4. 5.

Anssi Koivuranta (Fin) Magnus Moan (Nor) Bill Demong (ZDA) Bjoern Kircheisen (Nem) Jason Lamy-Chappuis (Fra) ... 40. Mitja Oranič (Slo) 68. Gašper Berlot (Slo) 74. Marjan Jelenko (Slo)

191 48

1.004 706 662 551 3

1. Steve Omischl (Kan) 2. Ryan Onge (ZDA) 3. Jeret Peterson (ZDA)

ŽENSKE

Kros 1. Ophelie David (Fra) 2. Katharina Gutensohn (Avt) 3. Kelsey Serwa (Kan) ... 35. Saša Farič (Slo)

1.461 1.350 1.060 957 806 88 6 3

1. Hannah Kearney (ZDA) 2. Jennifer Heil (Kan) 3. Margarita Marbler (Avt) … 40. Nina Bednarik (Slo)

642 574 464 15

1. Lydia Lassila (Avs) 2. Nina Li (Kit) 3. Šuanh Čeng (Kit)

360 336 300

Telemark smučanje ŽENSKE

Skupno 1. Amelie Reymond (Fra) 2. Katika Knudsen (Nor) 3. Sandrine Meyer (Švi)

1.300 920 755

MOŠKI

Kros 574 462 423 9 4

Grbine 1. Alexandre Bilodeau (Kan) 2. Guilbaut Colas (Fra) 3. Vincent Marquis (Kan)

860 469 416

Grbine

MOŠKI 1. Thomas Kraus (Češ) 2. Christopher Delbosco (Kan) 3. Lars Lewen (Šve) … 50. Filip Flisar (Slo) 52. Simon Jecl (Slo)

382 313 248

Skoki

Smučanje prostega sloga 875 469 461

Distanca 1. Justyna Kowalczyk (Pol) 2. Aino-Kaisa Saarinen (Fin) 3. Marianna Longa (Ita) … 5. Petra Majdič (Slo) 91. Vesna Fabjan (Slo)

Dario Cologna (Švi) Petter Northug (Nor) Ola Vigen Hattestad (Nor) Pietro Piller Cottrer (Ita) Sami Jauhojärvi (Fin)

Skupno

ŽENSKE Justyna Kowalczyk (Pol) Petra Majdič (Slo) Aino-Kaisa Saarinen (Fin) Arianna Follis (Ita) Virpi Kuitunen (Fin) ... 35. Vesna Fabjan (Slo) 64. Katja Višnar (Slo)

1. 2. 3. 4. 5.

NORDIJSKA KOMBINACIJA

TEK NA SMUČEH

1. 2. 3. 4. 5.

Skoki

MOŠKI

790 564 362

Skupno 1. Eirik Rykhus (Nor) 2. Mathias Wagenius (Šve) 3. Borge Sovik (Nor) … 12. David Primožič (Slo) 29. Sergej Primožič (Slo) 36. Luka Pintar (Slo) 37. Jan Lavtar (Slo) 55. Tine Kolenc (Slo) 56. Matija Liska (Slo)

933 791 646 296 66 42 41 11 11

invalidov

uč

BIA TLO

k ik te ars č u sm uč sm

oki k s ki ars

rbinah g o p e nj smuča

SMUČANJE PROSTEGA SLOGA skoki - nova šola

n o rdi jsk

ak o mb i n a cija

smuč arski kros

nje

K ARNJE M LE Č A E T MU S

rolk a

in ro lan

NJ E DESK AEGU NA SN

združe UTS nje trenerje učiteljev in v smuč Sloven anja ije

SKONJE P L A ČA U SM

N S OR M UČ D IJS K A NJ O E

sm bia učan tlo je desk anje n na sn egu smuč arski skoki tek na s mučeh nordijska kombinacija nordijska hoja in tek a rostega slog smučanje p je mučan s k r a telem

smučanje

os sk sko

zno zare g je z vin čan - car smu niko teh je an

alp alp

CREATIM RŽIŠNIK PERC d.o.o.

TOMI TRBOVC urednik vsebine panog

Za romantiko pride realizem Kako zanimivo se zgodovina vsakih nekaj let ponovi. Slovensko smučanje je v preteklem tisočletju preživelo pravo romantično obdobje. Uspehi so se vrstili kot za šalo. Zvezdniki in zvezdnice so Slovence spremljali na vsakem koraku – od televizijskih oglasov do gasilskih veselic. Veljali so za sopomenko življenjskega uspeha. V šolah so prekinjali pouk in navijali za Bojana, Matejo, Primoža in za preostale. V tistih malo drugačnih družbenih časih nič čudnega. Denarja za priprave ni manjkalo; če ga je, so ga natisnili. Nič lažjega. Bilo je lepo, dokler je trajalo. A kot se za zgodovino spodobi, za romantiko pride realizem. Novo tisočletje, nov družbeni sitem; ko zmanjka denarja, ga ne tiskajo več. Najbolj brana novica na najbolj obiskanem spletnem portalu (tudi to smo dobili v tem tisočletju), govori o nekem Damjanu Murku, iz katerega se vsi delajo norca, ker menda ne zna peti, a je pevec, njemu pa se to zdi fino. Sanjam? Na poletni večer peljem ženo v mesto na pijačo. V mojo Ljubljano. Prijazna mladenka me vpraša »Are you ready to order?«. Sanjam? Ne, to ljudje radi berejo in v Ljubljani v nedeljo zvečer ni več delavcev iz bratskih republik z belimi plastičnimi vrečkami, ampak na tisoče tujih turistov, ki nas, rojene Ljubljančane, skrijejo medse, ker jih je več. Pa smučarji? O, ja, še jih imamo. In pred njimi je najbolj realistična sezona zadnjih let. Olimpijska. Ne gre zanemariti dejstva, da realizem prinaša treznejše razmišljanje. A tudi to znajo naša dekleta in naši fantje. Alpincem manjka kanček sreče, da se v tej sezoni priključijo uspehom Tine Maze in skupaj stopijo na stopničke, gotovo tudi v Mariboru in Kranjski Gori. Vem, da Tina dela trdo. Pred njo je najpomembnejša sezona v življenju. Stopila je na pot, ki ji je pisana na kožo in tam čez lužo, v Vancouvru, bo gotovo našla kaj zlatega za okrog vratu! Skakalci realizem najbolj občutijo. A so edini, ki znajo leteti in pred njimi je svetovno prvenstvo v poletih v domači Planici. Ne bodo razočarali! Se sprašujete, kaj je smučanje prostega sloga? Počakajte na to sezono, ko bo Saša Farič prismučala 3 zmage in iz Vancouvra prinesla olimpijsko kolajno. Vse vam bo jasno. Biatlonce je v pretekli sezoni presenetila kolajna na svetovnem prvenstvu. Zmage v tej sezoni svetovnega pokala bodo realnost. Še Hrvati hočejo v njihovo reprezentanco. Deskarji pričakujejo sezono, v kateri bodo pometli z

mednarodno konkurenco. Veliko jih je in vsi so dobri. Realizem je zajel tudi telemarkerje. Resno so zagrabili za delo. Najpomembnejše pa je, da Gams spet ni končal kariere in da bo svoje bogate izkušnje prenašal na mlade. Pa samo dobre stvari, prosim! Naše tekačice na smučeh pripravljajo posebno presenečenje na tekmah svetovnega pokala. Katja in Vesna vsako jutro pogledujeta proti nebu in čakata, da pade prvi sneg, da nam vsem pokažeta, kaj zmoreta. Brez učiteljev in trenerjev smučanja ne gre. Včasih na njih kdo tudi pozabi. A dejstvo je, da že desetletja skrbijo za naraščaj v slovenskem smučarskem športu. S svojim strokovnim delom in virtuoznimi zavoji, bodo v prihodje iz naših športnikov naredili svetovne in olimpijske prvake. Sem koga pozabil? A ja, Petro. Dragi moji prijatelji smučanja. O Petrinih uspehih v prihodnji sezoni ne bom izgubljal besed. Kar se mene tiče, gre dekle lahko danes v zaslužen pokoj. Brez skrbi, ne bo me poslušala. Čast imamo, da živimo v njenem času. Zmagovala bo še naprej in s svojim bistrim umom dala slovenskemu športu nove razsežnosti. Če imajo Američani lahko temnopoltega predsednika, imamo mi lahko športnico. Saj smo bili vedno 100 let pred njimi. Pa brez skrbi, gospod Predsednik, ta mandat lahko oddelate še v miru! 2013. Ja, do takrat imamo Maribor, Kranjsko Goro in Planico na koledarju tekem svetovnega pokala. Pa potem? Potem bodo sprejeli koledarje do leta 2017 in tudi takrat bomo lahko hodili na »naše« tekme svetovnega pokala. S trdim organizacijskim delom si lahko ustvariš tak status v tako ugledni organizaciji, kot je Mednarodna smučarska zveza. No, ker mi vsi vedno govorijo, da sem po duši Planičar, ne morem

mimo dejstva, da imamo marca 2010 svetovno prvenstvo v poletih. Tekma kot vse druge, bi znali povedati nekateri. Pa ni čisto tako. Vsi tisti, ki smo zraven od trenutka, ko smo prvenstvo na FIS-kongresu pridobili, vemo, da bo to nekaj posebnega. Ne nazadnje smo veliko našega časa v preteklih letih namenili temu cilju. Aprila bomo lahko potegnili črto in Planici ponudili odskočno desko za naslednje desetletje. Tudi gradilo se bo. Ne verjamete? Pridite marca na svetovno prvenstvo; blata in gneče sploh ni več, pijancev pa srečate več ob sredah zvečer pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani! Pa še naš Kranjec bo v letu snel kakšno kolajno. Za konec pa še to, Damjana Murka in tisoče turistov v moji Ljubljani še preživim, a gospod minister Križanič, prosim vas, vseeno vprašajte tam na mrzlem severu, v prestolnici Evrope, ali lahko natisnejo nekaj denarja za slovenski šport in naše smučarje. Verjemite, se izplača!

V OLIMPIJSKO SEZONO 2009/2010

Olimpijska sezona 2009/2010 Čeprav sezona 2008/2009 slovenskih športnih zanesenjakov še zdaleč ni pustila ravnodušnih, pa bo med njimi po vsej verjetnosti prevladalo večinsko mnenje o tem, da prinaša nova zima še precej več tekmovalnega naboja in spektakularnih odločitev. Dovolj bo, če za uvod poudarimo, da bo sezona 2009/2010 postregla z zimskimi olimpijskimi igrami in s svetovnim prvenstvom v poletih, ki ga bo gostila med skakalci vedno opevana in cenjena Planica.

Vsekakor je rezultatski plen slovenskih športnikov in športnic v pretekli zimi dovolj čvrst razlog za posebno predsezonsko vznemirjenje in obenem tudi nadvse pravšen argument za podrobno spremljanje nove tekmovalne sezone. Le koga ne zanima, s kako odločnimi koraki se bo v novo sezono podala izjemna Petra Majdič! Tudi vprašanje, s kako bogatim repertoarjem bo po najboljši sezoni v karieri postregla Tina Maze, še zdaleč ni nelogično. Veliko jih bo ocenjevalo tudi vpliv srebrne Teje Gregorin na preostali del biatlonske ekipe. V kakšnem slogu se bo nadaljeval pohod novega deskarskega rodu? Kako spretna bo Saša Farič? Kako daleč in elegantno bodo leteli slovenski skakalci? Vprašanj ne manjka, čas za odgovore pa je razpet med zadnjim oktobrskim koncem tedna in drugo polovico marca. Rdeča nit sezone bodo kot vedno svetovni pokali v vseh panogah oziroma disciplinah, vseeno pa bo zimo zaznamoval tudi ali pa kar predvsem vrhunec leta in pravzaprav osrednji dogodek štiriletnega obdobja. Dvaindvajsete zimske olimpijske igre bodo hkrati šeste zaporedne z udeležbo samostojne slovenske odprave. Igre bo gostila Kanada, natančneje Britanska Kolumbija ali še natančneje Vancouver z okolico, predvsem Whistlerjem. Čeprav bo poimenski seznam slovenskih potnikov na ZOI 2010 znan šele 19. januarja, pri čemer velja opozoriti, da so kriteriji Olimpijskega komiteja Slovenije tokrat nekoliko bolj strogi kot v preteklosti, pa je že pred začetkom sezone najbrž jasno, da bo slo-

venska delegacija v Vancouver potovala s številnimi aduti za visoka mesta, seveda tudi odličja. Do zdaj so jih slovenski športniki in športnice osvojili osem, od tega štiri pod zastavo nekdanje Jugoslavije (Jure Franko na ZOI 1984 ter Matjaž Debelak, Mateja Svet in skakalna ekipa Debelak, Ulaga, Tepeš in Zupan na ZI 1988), prav toliko pa tudi kot reprezentanti samostojne Slovenije (Jure Košir, Katja Koren, Alenka Dovžan na ZOI 1994 in skakalna ekipa Kranjec, Žonta, Fras in Peterka na ZOI 2002), a še nobene zlate. Najtežje breme bodo seveda nosili tisti, ki so s stalno mednarodno konkurenčnostjo in z izstopajočimi rezultati navduševali v pretekli sezoni. V prvi vrsti gre tu seveda za Petro Majdič, ki ima za seboj tudi vse močnejši tekaški vlak(ec). Tudi Mazejeva bo po prvi medalji na velikih tekmovanjih in prav tako prvi v svetovnem pokalu odločno odgovorila še na olimpijski izziv. Njene reprezentančne sotekmovalke se v sezono podajajo z novim trenerjem. Tudi v moškem delu alpskih reprezentanc se je pojavilo nekaj manjših sprememb, vsem pa je lastna jasna želja po dokazovanju. To lastnost z veseljem prevzemajo tudi skakalci, ki so na olimpijskih igrah kot po tradiciji slovenski favoriti. Nemara kakšno presenečenje znova pripravljajo tudi v biatlonskem taboru, kjer še čakajo na prvo olimpijsko odličje. Podobno velja za deskarje, kjer se obeta oster boj že znotraj ekipe. S tem nima težav najboljša slovenska tekmovalka v prostem slogu Saša Farič, ki pa razmišlja predvsem o konkurenci v atraktivnem krosu in napadu na vrhunsko

uvrstitev. No, seveda lahko nove favorite iz slovenskega tabora na površje potisne tudi prvi del sezone 2009/2010 … Ob vsem naštetem postane tudi večnim dvomljivcem jasno, da bo imel podpredsednik SZS Tone Vogrinec kot vodja slovenske delegacije v svoji četi zelo močne adute. A zanimive sezone s tem še zdaleč ne bo konec. Igram sledi sklepni del tekmovanj v svetovnih pokalih, del kanadske odprave pa se bo slabe tri tedne po sklepni slovesnosti v Vancouvru namenil še v Planico. Dolina pod Poncami bo namreč po letih 1972, 1979, 1985, 1994 in 2004 še šestič prizorišče svetovnega prvenstva v poletih. Največja skakalna naprava bo torej znova v središču pozornosti, tokrat mogoče vendarle tudi z novim svetovnim rekordom, na katerega skakalni navdušenci čakajo že skoraj pol desetletja.

2009

28-Dec GS › Lienz (AVT) 10:15/13:15

22-Dec

18-Dec SK › Val d’Isere (FRA) 11:00/14:00 19-Dec DH › Val d’Isere (FRA) 10:30 20-Dec SG › Val d’Isere (FRA) 10:45 21-Dec

17-Dec

12-Dec GS› Are (ŠVE) 9:45/12:45 13-Dec SL› Are (ŠVE) 9:30/12:30 16-Dec

11-Dec

5-Dec DH› Lake Louise (KAN) 12:30 (LOC) 20:30 (CET) 6-Dec SG› Lake Louise (KAN) 11:00 (LOC) 19:00 (CET)

4-Dec DH › Lake Louise (KAN) 12:30 (LOC) 20:30 (CET)

3-Dec

28-Nov GS › Aspen (ZDA) 10:00/13:00 (LOC) 18:00/21:00 (CET) 29-Nov SL › Aspen (ZDA) 10:00/13:00 (LOC) 18:00/21:00 (CET) 2-Dec

27-Nov

26-Nov

22-Nov

21-Nov

14-Nov SL › Levi (FIN) 11:00/14:00 ( LOC) 10:00/13:00 (CET) 15-Nov

5-Nov

31-Okt

Alpsko smučanje ženske 24-Okt GS › Sölden (AVT) 09:45/12:45 25-Okt

SG › Val Gardena (ITA) 12:15 DH › Val Gardena (ITA) 12:15 GS › Alta Badia (ITA) 9:45/12:45 SL › Alta Badia (ITA) 10:00/13:00

SK › Beaver Creek (ZDA) 11:00/14:30 (LOC) 19:00/22:30 (CET) DH› Beaver Creek (ZDA) 11:00 (LOC) 19:00 (CET) GS› Beaver Creek (ZDA) 09:45/12:45 (LOC) 17:45/20:45 (CET) SK› Val d’Isere (FRA) 10:00/14:00 SG› Val d’Isere (FRA) 10:30 GS› Val d’Isere (FRA) 10:15/13:15

SG › Lake Louise (KAN) 11:00 (LOC) 19:00 (CET)

DH › Lake Louise (KAN) 11:30 (LOC) 19:30

SL › Levi (FIN) 11:00/14:00( LOC) 10:00/13:00 (CET)

GS › Sölden (AVT) 09:45/12:45

Alpsko smučanje moški

7.5 km SP › Brezno-Osrblie (SVK) 11:00 10 km P › Brezno-Osrblie (SVK) 12:00

15 km I › Brezno-Osrblie (SVK) 11:15

7.5 km SP › Hochfilzen (AVT) 11:15 10 km P › Hochfilzen (AVT) 12:00 4x6 km › Hochfilzen (AVT) 11:00

7.5 km SP › Ostersund (ŠVE) 11:30 4x6 km › Ostersund (ŠVE) 14:00

15 km I › Ostersund (ŠVE) 17:10

Biatlon - ženske

10 km SP › Brezno-Osrblie (SVK) 14:15 12.5 km P › Brezno-Osrblie (SVK) 14:15

20 km I › Brezno-Osrblie (SVK) 14:15

10 km SP › Hochfilzen (AVT) 14:15 12.5 km P › Hochfilzen (AVT) 14:15 4x7.5 km › Hochfilzen (AVT) 14:00

10 km SP › Ostersund (ŠVE) 14:30 4x7.5 km › Ostersund (ŠVE) 11:00

20 km I › Ostersund (ŠVE) 17:10

Biatlon - moški

SBX › Telluride (ZDA) 13:30 (LOC) 21:30 (CET) SBX Ekipno › Telluride (ZDA)

PGS › Telluride (ZDA) 13:00 (LOC) 21:00 (CET)

BA › Seul (KOR)

PGS › Limone Piem. (ITA) 13:00

BA › Stockholm (ŠVE) 18:00 (CET)

BA › London (VB) 17:00 (LOC) 18:00 (CET) HP › Saas Fee (ŠVI) 13:00

Deskanje na snegu

Kvalif. › Oberstdorf (NEM) 16:30

Kvalif. › Engelberg (ŠVI) 14:00 Engelberg (ŠVI) 13:45 Engelberg (ŠVI) 13:45

Kvalif. › Harrachov (ČEŠ) 18:00 Harrachov (ČEŠ) 16:00 Harrachov (ČEŠ) 14:00

Trondheim (NOR) 16:00 Trondheim (NOR) 13:45

Kvalif. › Trondheim (NOR) 18:00

Kvalif. Kuusamo (FIN) 19:00 (LOC) 18:00 (CET) Ekipno Kuusamo (FIN) 18:00 (LOC) 17:00 (CET) Kuusamo (FIN) 16:00 (LOC)15:00 (CET)

Smučarski skoki

SP C › Rogla (SLO) 12:15 15 km C › Rogla (SLO) 11:15

10 km › Davos (ŠVI) 11:30 SP F › Davos (ŠVI) 15:00

SP F› Düsseldorf (NEM) 12:45 Ekipni SP› Düsseldorf (NEM) 16:00

10 km› Kuusamo (FIN) C 12:45 (LOC) 11:45 (CET)

SP C› Kuusamo (FIN) 13:30(LOC) 12:30 (CET)

10 km F › Beitostölen (NOR) 11:30 4x5 km › Beitostölen (NOR) 11:30

Tek na smučeh ženske

Koledar tekem svetovnega pokala 2009/2010

SP C › Rogla (SLO) 12:15 30 Km C › Rogla (SLO) 12:30

15 km › Davos (ŠVI) 14:30 SP F › Davos (ŠVI) 15:00

SP F › Düsseldorf (NEM) 12:45 Ekipni SP › Düsseldorf (NEM) 16:00

15 km › Kuusamo (FIN) C 14:15 (LOC) 13:15 (CET)

SP C › Kuusamo (FIN) 13:30 (LOC) 12:30 (CET)

15 km F › Beitostölen (NOR) 13:15 4x10 km › Beitostölen (NOR) 13:15

Tek na smučeh moški

Ramsau (AVT) 12:45/15:45 Ramsau (AVT) 12:45/15:45

Ekipno › Harrachov (ČEŠ) 12:00/14:30 Harrachov (ČEŠ) 10:00/12:00

Trondheim (NOR) 12:00/14:15 Trondheim (NOR) 11:00/12:45

Kuusamo (FIN) 12:00/15:10 (LOC) 11:00/14:10 (CET) Kuusamo (FIN) 12:00/14:00 (LOC) 11:00/13:00 (CET)

Nordijska kombinacija

AE › Changchun (KIT) 13:30 (LOC) 06:30 (CET) AE › Changchun (KIT) 13:30 (LOC) 06:30 (CET) SX › Innichen 11:30 (CET) SX › Innichen 13:30 (CET)

M › Méribel (FRA) 13:30 (LOC) 13:30 (CET)

M › Suomu (FIN) 14:30 (LOC) 13:30 (CET)

Smučanje prostega sloga

2010

SL› Schladming 18:00/20:45

26-Jan

31-Jan SG› St. Moritz (ŠVI) 11:00 2-Feb

29-Jan SK› St. Moritz (ŠVI) 10:30/13:30 30-Jan DH› St. Moritz (ŠVI) 11:00

SL› Kranjska Gora (SLO) 9:45/13:00

GS › Kranjska Gora (SLO) 9:45/13:00

DH› Kitzbuehel (AVT) 11:30 SL› Kitzbuehel (AVT) 10:15/13:30

23-Jan DH› Cortina (ITA) 10:00 24-Jan GS› Cortina (ITA) 9:30/12:30

28-Jan

SG› Kitzbuehel (AVT) 11:30

SK› Wengen (ŠVI) 10:30/13:30 DH› Wengen (ŠVI) 12:30 SL› Wengen (ŠVI) 10:00/13:15 PGS› Nendaz (ŠVI) 13:00

SBX› (ŠVI) 13:30

SBX Bad Gastein (AVT) 17:00 (CET)

HP › Kreischberg (AVT) 18:00 (CET)

PGS › Kreischberg (AVT) 13:00

Deskanje na snegu

SBS/HP Calgary (KAN) 13:00/19:00(LOC) 21:00/03:00 (CET)

HP› Stoneham (KAN) 18:00 (LOC) 24:00 (CET) PGS› Stoneham (KAN) 13:00 (LOC) 19:00 (LOC)

20 km I› Antholz/Anterselva(NEM) SBX› Stoneham (KAN) 14:15 11:00 (LOC) 17:00 (CET) BA› Quebec (KAN) 18:00 (LOC) 24:00 (CET)

15 km MS› Ruhpolding (NEM) 17:10

10 km SP›Ruhpolding (NEM) 17:20

10 km SP›Antholz/Anterselva(NEM) 14:15 10 km P›Antholz/Anterselva(NEM) 12.5 km P›Antholz/ 12:45 Anterselva(NEM) 15:15

7.5 km SP› Antholz/Anterselva (NEM) 14:15

4x6 km›Ruhpolding (NEM) 17:20 12.5 km›Ruhpolding (NEM) MS 17:10 4x7.5 km›Ruhpolding (NEM) 15:15 15 km I› Antholz/Anterselva (NEM) 14:15

7.5 km SP›Ruhpolding (NEM) 17:20

15 km MS Oberhof (NEM) 13:15

SL› Adelboden (ŠVI) 10:15/13:15

4x7.5 km › Oberhof (NEM) 14:15

Biatlon - moški

10 km SP Oberhof (NEM) 12:30

12.5 km MS Oberhof (NEM) 11:00

7.5 km SP › Oberhof (NEM) 14:30

4x6 km › Oberhof (NEM) 14:15

Biatlon - ženske

GS› Adelboden (ŠVI) 10:15/13:15

SL › Zagreb (HRV) 15:15/18:30

Alpsko smučanje moški DH › Bormio (ITA) 11:45

22-Jan SG› Cortina (ITA) 10:00

21-Jan

16-Jan GS› Maribor (SLO) 11:00/14:00 17-Jan SL› Maribor (SLO) 9:15/12:15 20-Jan

15-Jan

14-Jan

9-Jan DH› Haus im Ennstal (AVT) 11:15 10-Jan SG› Haus im Ennstal (AVT) 11:15 12-Jan SL› Flachau (AVT) 17:30/20:30 13-Jan

8-Jan

7-Jan

6-Jan

5-Jan

3-Jan SL › Zagreb (HRV) 9:45/12:45 4-Jan

2-Jan

1-Jan

Alpsko smučanje ženske 29-Dec SL › Lienz (AVT) 10:15/13:15 31-Dec

Smučarski skoki

Poleti› Oberstdorf (NEM) 14:00 Kvalif. › Klingenthal (NEM) 18:00

Kvalif. › Oberstdorf (NEM) 18:00 Oberstdorf (NEM) 16:00 Oberstdorf (NEM)

Zakopane (POL) 16:00

Kvalif.› Zakopane (POL) 17:00 Zakopane (POL) 16:30

Kvalif.› Sapporo (JAP) 17:00 (LOC) 09:00 (CET) Sapporo (JAP) 17:00 (LOC) 09:00 (CET) Sapporo (JAP) 11:00 (LOC) 03:00 (CET)

Poleti› Tauplitz (AVT) 14:00

Kvalif. › Tauplitz (AVT) 13:30 Poleti› Tauplitz (AVT) 14:00

Kvalif. › Bischofshofen (AVT) 16:30 Bischofshofen (AVT) 16:30

Oberstdorf (NEM) 16:30 Kvalif. Garmisch-Partenk. (NEM) 13:45 Garmisch-Partenk. (NEM) 14:00 Kvalif. › Innsbruck (AVT) 13:45 Innsbruck (AVT) 13:45 3,75 km F › Oberhof (NEM) 17:15 15 km C › Oberhof (NEM) 15:00 Sprint C › Oberhof (NEM) 15:45 SP F › Prauge (ČEŠ) 20:15

Tek na smučeh moški

SP F› Rybinsk (RUS) 14:30 (LOC) 12:30 (CET) P› Rybinsk (RUS) 12:30 (LOC) 10:30 (CET) Ekipni SP F› Rybinsk (RUS) 13:30 (LOC) 11:30 (CET)

10 km C› Otepää (EST) 12:00 (LOC) 11:00 (CET) SP C› Otepää (EST) 13:00 (LOC) 12:00 (CET)

9 km F› Val di Fiemme (ITA) 12:30

10 km C› Val di Fiemme (ITA) 12:00

SP F› Rybinsk (RUS) 14:30 (LOC) 12:30 (CET) P› Rybinsk (RUS) 14:45 (LOC) 12:45 (CET) Ekipni SP F› Rybinsk (RUS) 13:30 (LOC) 11:30 (CET)

15 km C› Otepää (EST) 14:15 (LOC) 13:15 (CET) SP C› Otepää (EST) 13:00 (LOC) 12:00 (CET)

10 km F› Val di Fiemme (ITA) 15:30

20 km C › Val di Fiemme (ITA) 15:30

15 km F › Cortina/Toblach (ITA) 30 km F › Cortina/Toblach 15:30 (ITA) 12:45 5 km C › Cortina/Toblach (ITA) 10 km C › Cortina/Toblach 15:30 (ITA) 12:45

2,5 km F › Oberhof (NEM) 16:00 10 km C › Oberhof (NEM) 13:00 SP C › Oberhof (NEM) 15:45) Sprint F › Praga (ČEŠ) 20:15

Tek na smučeh ženske

Seefeld (AVT) 12:00/15:45

Seefeld (AVT) 12:15/14:45

Ekipno› Schonach (NEM) 12:30/14:45 Schonach (NEM) 11:00/14:30

Chaux-Neuve (FRA) 11:45/14:45 Chaux-Neuve (FRA) 11:00/14:00

Val di Fiemme (ITA) 10:00/14:15

Val di Fiemme (ITA) 10:00/17:00

Oberhof (NEM) 11:00/16:15 Oberhof (NEM) 11:00/13:30

Nordijska kombinacija

AE Mont Gabriel(KAN) 13:30 (LOC) 19:30 (CET)

SX Blue Mountain 13:30 (LOC) 19:30 (CET)

SX› Lake Placid (ZDA) 11:30 (LOC) 17:30 (CET)

M› Lake Placid (ZDA) 13:30 (LOC) 19:30 (CET) AE› Lake Placid (ZDA) 20:00 (LOC) 02:00 (CET)

SX› Alpe d’Huez (FRA) 13:00 (CET) M› Deer Valley (ZDA) 13:15 (LOC) 21:15 (CET) AE› Deer Valley (ZDA) 20:25 (LOC) 04:25 (CET) M› Deer Valley (ZDA) 20:00 (LOC) 04:00 (CET) SX› Flaine (FRA) 11:00

M › Calgary (KAN) 13:30 (LOC) 21:30 (CET) SX › Les Contamines 11:30

M › Calgary (KAN) 13:30 (LOC) 21:30 (CET) AE › Calgary (KAN) 13:30 (LOC) 21:30 (CET)

SX › St. Johann (AVT) 18:15

AE › Moscow (RUS) 19:30 (LOC) 17:30 (CET)

Smučanje prostega sloga

28-Mar

27-Mar

26-Mar

25-Mar

21-Mar

DH Smuk SL Slalom GS Veleslalom SG Superveleslalom K Kombinacija SK Super kombinacija NTE Moštvena tekma

12.5 km MS Khanty Mansiysk (RUS) 12:15 2x6 + 2x7.5 km Mešana štafeta Khanty Mansiysk (RUS) 13:15 C Klasični slog F Prosti slog P Zasledovalno P C/F Dvojno zasledovanje M Mešana tehnika I Posamično SP Sprint MS Skupinski start

10 km SP Khanty Mansiysk (RUS) 14:15 15 km MS Khanty Mansiysk (RUS) 14:15 2x6 + 2x7.5 km Mešana štafeta Khanty Mansiysk (RUS) 13:15 C Klasični slog F Prosti slog P Zasledovalno P C/F Dvojno zasledovanje M Mešana tehnika G Posamično SP Sprint MS Skupinski start

M Grbine DM Grbine paralelno NS Novi slog SX Smučarski kros HP Snežni kanal SBX Deskarski kros PGS Paralelni veleslalom BA Skoki deskanje AE Prosti slog skoki

PGS La Molina (ŠPA) 13:00

HP La Molina (ŠPA) 14:30

12.5 km P Oslo Holmenkollen (NOR) 16:00 15 km MS Oslo Holmenkollen (NOR) 16:00

SBX La Molina (ŠPA) 12:00

Ekipno › Planica* (SLO) 10:15

C Klasični slog F Prosti slog P Zasledovalno P C/F Dvojno zasledovanje M Mešana tehnika G Posamično SP Sprint MS Skupinski start

10 km F (HP)› Falun (ŠVE) 13:15

C Klasični slog F Prosti slog P Zasledovalno P C/F Dvojno zasledovanje M Mešana tehnika G Posamično SP Sprint MS Skupinski start

15 km F (HP) Falun (ŠVE) 15:00

MO Grbine DM Grbine paralelno NS Novi slog SX Smučarski kros HP Snežni kanal SBX Deskarski kros PGS Paralelni veleslalom BA Skoki deskanje AE Prosti slog skoki

SX Sierra Nevada (ŠPA) 12:00

SX Meiringen (ŠVI) 13:30

DM Aare (ŠVE) 13:30

M Aare (ŠVE) 13:30

SX Grindelwald (ŠVI) 13:30

DM Inawashiro (JAP) 13:30 (LOC) 05:30 (CET)

SX Branas (ŠVE) 11:30 (LOC) 11:30 (CET)

SX Norefjell (NOR) 13:30 (LOC) 13:30 (CET)

Smučanje prostega sloga

Planica* (SLO) 15:15 Planica* (SLO) 10:15

Oslo (NOR) 10:00/12:00

Ekipno Oslo (NOR) 10:00/15:45

Lahti (FIN) 14:30/16:30 (LOC) 13:30/15:30 (CET) Lahti (FIN) 13:15/16:15 (LOC) 12:15/15:15 (CET)

Nordijska kombinacija

M Sierra Nevada (ŠPA) 13:30 3,3 km C Falun (ŠVE) 13:15 P (10+10) Falun (ŠVE) 15:00

SP C Stockholm (ŠVE) 15:45

SP C› Stockholm (ŠVE) 15:45

2,5 km C› Falun (ŠVE) 11:30 P (5+5)› Falun (ŠVE) 13:15

SP Oslo (NOR) F 15:30

50km F Oslo (NOR) 12:45

SP C Drammen (NOR) 15:45

4x10 km Lahti (FIN) 15:30 (LOC) 14:30 (CET)

P Lahti (FIN) 14:15 (LOC) 13:15 (CET)

15 km F Canmore (KAN) 12:15 (LOC) 20:15 (CET) SP C Canmore (KAN) 12:15 (LOC) 20:15 (CET)

Tek na smučeh moški

SP F › Oslo (NOR) 15:30

30 km F › Oslo (NOR) 11:00

SP C› Drammen (NOR) 15:45

4x5 km › Lahti (FIN) 12:30 (LOC) 11:30 (CET)

P Lahti (FIN) 12:30 (LOC) 11:30 (CET)

SP C › Canmore (KAN) 12:15 (LOC) 20:15 (CET)

10 km F › Canmore (KAN) 10:30 (LOC) 18:30 (CET)

Tek na smučeh ženske

Kvalif. › Planica* (SLO) 11:00 Planica* (SLO)

Oslo (NOR) 13:45

Kvalif.› Oslo (NOR) 17:15

HP Valmalenco (ITA) 14:30 PGS Valmalenco (ITA) 13:00

Lillehammer (NOR) 17:00

Kvalif. › Lillehammer (NOR) 18:00 SBX Valmalenco (ITA) 12:00

BA La Molina (ŠPA)

10 km P Oslo Holmenkollen (NOR) 14:15 12.5 km MS Oslo Holmenkollen (NOR) 14:15 7.5 km SP Khanty Mansiysk (RUS) 14:15

10 km SP Oslo Holmenkollen (NOR) 14:15

12.5 km P 13:00

10 km P Kontiolahti (FIN) 10:30

7.5 km SP Oslo Holmenkollen (NOR) 11:30

2x6 + 2x7.5 km Mešana štafeta Kontiolahti (FIN) 14:15 10 km SP Kontiolahti (FIN) 14:15

2x6 + 2x7.5 km Mešana štafeta Kontiolahti (FIN) 14:15 7.5 km SP Kontiolahti (FIN) 10:30

20-Mar

DH Smuk SL Slalom GS Veleslalom SG Superveleslalom K Kombinacija SK Super kombinacija NTE Moštvena tekma

DH› Garmisch-Partenk. (NEM) 09:30 SG › Garmisch-Partenk. (NEM) 10:00 GS› Garmisch-Partenk (NEM) 09:00/11:30 SL› Garmisch-Partenk. (NEM) 09:00/11:30 NTE Garmisch-Partenk (NEM) 09:00/12:00

19-Mar

18-Mar

10-Mar DH› Garmisch-Partenk. (NEM) 12:30 11-Mar GS› Garmisch-Partenk. (NEM) 09:00/11:30 12-Mar SG› Garmisch-Partenk. (NEM) 10:00 13-Mar SL› Garmisch-Partenk. (NEM) 10:00/12:30 14-Mar NTE› Garmisch-Partenk. (NEM) 09:00/12:00 17-Mar

9-Mar

Lahti (FIN) 14:45 (LOC) 13:45 (CET) Kvalif. › Kuopio (FIN) 19:00 (LOC) 18:00 (CET) Kuopio (FIN) 18:00 (LOC) 17:00 (CET)

SG› Kvitfjell (NOR) 11:00

8-Mar

7-Mar SG› Crans-Montana (ŠVI) 09:45

Willingen (NEM) 16:00 Ekipno› Willingen (NEM) 12:00

Klingenthal (NEM) 16:30 Kvalif. › Willingen (NEM) 17:30

Smučarski skoki

Ekipno› Lahti (FIN) 17:15 (LOC) 16:15 (CET)

PSL Moscow (RUS) 18:00 (LOC) 16:00 (CET)

PGS Sudelfeld (NEM) 13:00

Deskanje na snegu

DH› Kvitfjell (NOR) 11:30

Biatlon - moški

6-Mar DH › Crans-Montana(ŠVI) 10:00

Biatlon - ženske

Kvalif. › Lahti (FIN) 19:00 (LOC) 18:00 (CET)

Alpsko smučanje moški

5-Mar SK› Crans-Montana (ŠVI) 10:00/13:00

2-Mar

7-Feb

6-Feb

5-Feb

3-Feb

Alpsko smučanje ženske

MAG. JANEZ KOCIJANČIČ

V Kanado po medaljo Mož, ki pooseblja sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Smučarske zveze Slovenije, z veliko nestrpnostjo pričakuje novo sezono z velikim vrhuncem v Vancouvru in ob tem poudarja, da je znova napočil trenutek za slovensko odličje na največjem zimskošportnem tekmovanju.

Če bi se lotil naštevanja vseh olimpijskih iger, na katerih je prisostvoval, bi mag. Janezu Kocijančiču kmalu zmanjkalo prstov na rokah. Poleti je namreč minilo natančno 37 let od njegove prve olimpijske izkušnje. Pisalo se je leto 1972. V München je potoval kot športni odposlanec takratnega predsednika republiške vlade Staneta Kavčiča. Že štiri leta pozneje se je v Innsbrucku udeležil svojih prvih zimskih iger. Skupaj je do bližajoče se kanadske predstave zbral že kar štirinajst olimpijskih potovanj in ob tem spremljal izjemen napredek olimpijskega gibanja. »Olimpijske igre so vedno lep doživljaj. Res pa je, da se je v vseh teh letih marsikaj spremenilo. Marsikaj se je spremenilo predvsem ob predsedovanju Juana Antonia Samarancha. Dokončno se je uveljavilo spoznanje, da vrhunski šport za svoje delovanje potrebuje ogromno denarja, zato se mora prilagajati razmeram, še posebej na področju marketinga in telekomunikacij,« je po svojem olimpijskem spominu pobrskal Kocijančič, ki je bil vse od osamosvojitve naprej kot predsednik nacionalnega olimpijskega komiteja vedno poseben gost največjega športnega dogodka, nazadnje leta 2008 v Pekingu, ko so Kitajci s skoraj nepredstavljivimi finančnimi vložki in z učinkovitim izkoriščanjem človeškega potenciala podirali meje mogočega in z željo po uveljavitvi na mednarodnem odru pripravili igre presežkov. »To ni bilo le največje športno tekmovanje vseh časov, ampak tudi največji kulturni in politični dogodek. Po uradnih podatkih naj bi te igre stale 42 milijard dolarjev. S tem je postal dogodek tako gigantski, da ga je težko primerjati s preteklimi, hkrati pa tudi težko ponoviti.« Čeprav se predvsem na proračunski ravni organizatorji iger v Vancouvru ne morejo primerjati s Pekingom, kar jim v prvi vrsti narekuje že razlika med ustrojem, naravo ter razsežnostjo poletnih iger in zimske različice tega mednarodnega

praznika športa, za nameček pa so Kitajci tudi za vse druge finančno letvico postavili (pre)visoko, pa prvi mož OKS vendarle tudi od februarskega spektakla pričakuje veliko. »Vancouver je kandidiral z velikim in zelo bogatim mestom, ki ima že za svoj športni vsakdan zavidanja vredno infrastrukturo, ter Whistlerjem, ki velja za največje smučarsko središče na svetu. Če Kanadčanom ne bo nagajalo vreme, bomo znova priča odličnim igram,« meni Kocijančič, ki si od ZOI 2010 veliko obeta tudi na rezultatski ravni. Skoraj v nobenem javnem nastopu, ki bi bil tako ali drugače povezan s slovensko udeležbo na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru, ne pozabi omeniti tradicije osvajanja medalj na vsakih drugih igrah. Slovenci so namreč po osamosvojitvi praznih rok ostali na igrah 1992, 1998 in 2006, z vsaj enim odličjem pa so zaznamovali igre v letih 1994 in 2002. Predsednik pričakuje nadaljevanje te tradicije, njegove upe pa je učvrstila še predolimpijska sezona s številnimi izjemnimi rezultati v olimpijskih disciplinah. »Rezultati so bili res izjemni. Dve medalji na svetovnih prvenstvih in odlični rezultati v svetovnem pokalu veliko obetajo. V Vancouvru načrtujemo vsaj eno medaljo. Verjamem pa, da ne bo lahko. Za tovrsten uspeh mora namreč športnik združiti dobro pripravljenost in dnevno razpoloženost, imeti pa mora tudi nekaj sreče. Vrhunska pripravljenost je torej dokumentirana, upam pa tudi na kanček športne sreče,« se s kanadskim izzivom spogleduje član predsedstva Mednarodne smučarske zveze, ki je vedno veljal za moža s trezno presojo. V takšni vlogi se je skupaj z drugimi veljaki slovenskega športa predstavil tudi ob pobudah za samostojno slovensko kandidaturo za zimske olimpijske igre. »Menim, da so ambicije za velika tekmovanja v Sloveniji dobrodošle. A imeti moramo dovolj trezne glave in presoditi, kaj zmoremo in česa ne. Če se zimske igre na proračunski lestvici

gibljejo med tremi in desetimi milijardami evrov, je ta podatek dovolj zgovoren že sam po sebi. V trenutnih razmerah takšnega zneska nismo sposobni plačati. Tudi mnenja, da bo proračun 'pokril' marketing, so v krizi iluzorna. V tej zgodbi je prva zamera boljša kot zadnja, zato je treba ugotoviti, da bi kandidatura pomenila nepotrebno in neracionalno porabljanje denarja. Že stroški za kandidaturo se namreč dvigujejo v desetine milijonov evrov,« se je o gorenjskih olimpijskih sanjah razgovoril predsednik OKS, ki se dobro zaveda, da čaka osrednjo športno organizacijo prava gora izzivov tudi brez omenjene kandidature. Prvi v vrsti izzivov je lasten skoraj vsem panožnim zvezam – spopadanje z gospodarsko krizo in njenimi posledicami, ki bi lahko ob slabi pripravljenosti pogubno vplivale na slovenski šport. »Pozitivno je, da smo kmalu priznali krizo in racionalno zategnili pas. V takšnih položajih je treba racionalno poslovati, zmanjšati stroške in se odreči odvečnim odhodkov. Osrediniti se je treba na kakovost, na projekte, ki nas vodijo naprej v vrhunskem športu in tudi na področju športa za vse. Večina športnih organizacij to počne. Opozoril pa bi, da v prvi fazi kriza ni tako grobo oplazila športa. V drugi fazi bo drugače, saj bo psihološki občutek pomanjkanja denarja, ki postopoma prevladuje v vseh gospodarskih subjektih, pripeljal do položaja, v katerem bodo vsi varčevali na stroških, za katere bodo ocenili, da niso nujni za dnevno poslovanje. Marsikje bo pripravljenost za pokroviteljstvo in druge oblike sodelovanja znatno manjša,« je za konec posvaril Janez Kocijančič.

GS (M) 01:00 - 02:45 04:45 - 06:00

21-Feb

4x7.5 km (M) 02:30 - 03:40

4x6 km (Ž) 02:30 - 03:40

12.5 km MS (Ž) 04:00 - 04:45

15 km I (Ž) 01:00 - 02:40

15 km MS (M) 01:45 - 02:25

20 km I (M) 04:00 - 05:35

PGS (M) 01:00 - 02:00 03:15 - 04:45

PGS (Ž) 01:00 - 02:00 03:15 - 04:45

HP (Ž) 03:30 - 05:05 07:00 - 08:00 09:00 - 10:00

NTE (M) 01:00 - 02:55

LH (M) 02:30 - 04:10

LH (M) 01:00 - 02:05

NTE SP F (M) 01:45 - 03:15

SP C (M) 01:15 - 02:00

15 km F (M) 03:30 - 05:00

50 km MS C (M) 0:30 - 03:15

30 km MS C (Ž) 02:45 - 04:45

4x5 km C/F (Ž) 02:00 - 03:05

4x10 km C/F (M) 02:15 - 04:10

NTE SP F (Ž) 04:00 - 04:45

30 km P C/F (M) 04:30 - 06:00

15 km P C/F (Ž) 04:00 - 04:50

SP C (Ž) 03:30 - 05:00

10 km F (Ž) 01:00 - 02:15

Tek na smučeh

LH/10 km (M) 01:00 - 01:50 04:00 - 04:35

NTE (M) 01:00 - 01:45 04:00 - 05:00

NH/10 km (M) 01:00 - 01:50 04:45 - 05:20

Nordijska kombinacija

AE (M) 09:00 - 10:00

AE (Ž) 10:30 - 11:30

SX (Ž) 01:30 - 02:30 04:00 - 05:15

AE (M) 09:00 - 10:30

SX (M) 0:15 - 01:15 03:15 - 04:30

AE (Ž) 01:00 - 02:30

M (M) 05:30 - 06:30 08:30 - 09:30

M (Ž) 07:30 - 08:30 10:30 - 11:30

Smučanje prostega sloga

Legenda DH Smuk, P Zasledovalno, HP Snežni kanal, NH Srednja skakalnica, C Klasični slog, NH Srednja skakalnica, M Grbine, SL Slalom, I Posamično, SBX Deskarski kros, LH Velika skakalnica, F Prosti slog, LH Velika skakalnica, SX Smučarski kros, GS Veleslalom, PGS Paralelni veleslalom, NTE Moštvena tekma, P Zasledovalno, AE Prosti slog skoki, SG Superveleslalom, MS Skupinski start, P C/F Dvojno zasledovanje, SK Super kombinacija, SP Sprint

SL (M) 01:00 - 02:45 04:45 - 05:45

27-Feb

28-Feb

SL (Ž) 01:00 - 02:45 04:30 - 05:45

26-Feb

25-Feb

24-Feb

23-Feb

GS (Ž) 01:00 - 02:45 04:15 - 05:30

SG (Ž) 01:00 - 02:45

20-Feb

22-Feb

SG (M) 02:30 - 04:00

19-Feb

18-Feb

DH (Ž) 02:00 - 03:45

17-Feb

HP (M) 04:05 - 06:45 08:15 - 09:15 10:15 - 11:15

SBX (Ž) 01:00 - 02:40 03:15 - 03:50

SK (M) 01:00 - 02:30 04:30 - 05:30

16-Feb

10 km P (Ž) 01:30 - 02:10

SBX (M) 01:30 - 03:50 05:00 - 06:00

15-Feb 12.5 km P (M) 03:45 - 04:25

SK (Ž) 01:00 - 02:30 04:00 - 05:00

14-Feb

10 km SP (M) 02:15 - 03:25

NH (M) 0:45 - 02:25

7.5 km SP (Ž) 04:00 - 05:10

DH (M) 02:45 - 04:15

Smučarski skoki

13-Feb

Deskanje na snegu NH (M) 01:00 - 02:05

Biatlon

12-Feb

Alpsko smučanje

Koledar tekem XXI. zimskih olimpijskih iger Vancouver 2010 od 12. - 28. februarja 2010