Transcendenca - Brošura za progresivno spiritualnost Številka 01, pomlad 2010, brezplačni izvod
02
Srečanje z nami te lahko resnično preseneti. Začudi te lahko spoznanje, da je skupina plesočih entuziastov po globljena v skrivnostno, obširno in visoko filozofijo. Le-ta je globlja, kot si naš um sploh lahko predstavlja in je nekaj, kar išče vsako človeško bitje. Znotraj vseh nas počiva težnja po brezmejni sreči, zadovoljstvu, popolnosti... Pojoči harekrišnovci, oblečeni v nenavadna oblačila, vemo, kje se ta popolnost skriva in stopamo po poti, da jo dosežemo. In ta pot do popolnosti je odprta vsakomur: študentu, doktorju znanosti, režiserju, delavcu v proiz vodnji, telesnemu stražarju, arhitektu ... Najprej pa je potrebno vstopiti v laboratorij in narediti zelo preprost eksperiment. Brez eksperimenta vam namreč branje pričujoče brošure ne bo kaj dosti koristilo. Tako kot je potrebno odpreti kozarec medu in ga poizkusiti, da bi ugotovili, ali je med sploh sladek in kako sladek je. Od lizanja steklenega kozarca z medom ni nobene koristi. Ste ga pripravljeni odpreti? Čisto ničesar vam ne prikrivamo in če drugega ne, se boste z nami vsaj neposredno seznanili. Če si upate, nam lahko tudi pišete. Vedite, da ste vedno dobrodošli. - Dhyan
Duša je resničnost, ne glede na to, kakšno je tvoje prepričanje. Eksperimenti? Dokazila? Si sploh pripravljen vstopiti v laboratorij?
On: Nikoli se ne bom držal vaših pravil! Prav ničesar mi ne moreš dokazati! Ona: Bog obstaja. Ko spoznamo, da smo duhovna duša, ki je delček popolne Vrhovne duše, bodo tudi naša življe nja postala popolna. On: Bog? Te mitološke osebe ne moreš niti videti. Ja, ja, obožuj ga in krasno se boš imel ... Ona: To je dejstvo. Bog obstaja. Popolnost lahko dosežemo z ljubezenskim vdanim služenjem. On: Ja, v redu. To bom verjel, ko bom videl. Dokaži mi. Ona: Prav. On: Tega ne moreš dokazati. Ona: Lahko ti dokažem. Samo vstopi v moj laboratorij in naredi eksperiment. Najprej moraš spoznati, da ... On: Aja? V redu. Ta je pa dobra. Laboratorij? Želiš, da grem v tvoj laboratorij in naredim tvoj eksperiment na tvoj način – to je pranje možganov. Kar slepo naj ti verjamem? Ona: Ne, če bi samo poskusil s preprostim petjem ali recitiranjem mantre ... On: Nobenih vaših norih obredov ne bom delal! Me hočeš spreobrniti, ali kaj? Ste pa zviti. Verjamete vsem tem norim stvarem. Bog in duhovni svet in ... Daj no mir. Boga mi ne moreš pokazati. Ona: Naj najprej samo razložim ... On: No, pokaži mi boga! Ona: Skušam ti povedat, kam gledat. On: Ja, seveda. S tabo in s tvojim bogom ne bom izgubljal časa!
Založnik in distributer: Založba Damodar / www.damodar.si Urednik: Dejan Cirkvenčič Kralj Oblikovanje: Re:Format - kreativna pisarna / www.reformat.si Besedila: Victor Damien DiCara, Avadhuta das, N. M. Šrila Šridhara Svami, Dhyan; uporabljeni sta dve besedili skupine Supersoul Connection z albuma ‘Klik!’: Prava frekvenca in Ne nasilju Lektoriranje: Simona Polše Zupan Fotografije: fotografije na straneh 12,13 in 20 uporabljene z dovoljenjem Bhaktivedanta Book Trust International, ostale fotografije Stock.XCHNG Naklada: 5000 izvodov transcendenca@gmail.com / www.transcendenca.blogspot.com Na Facebook-u nas najdete, če vtipkate ime brošure ‘Transcendenca’. Na e-poštnem naslovu lahko naročite dodatne izvode brošure ali pa nam zastavite kakršnokoli vprašanje, na katerega v pričujoči brošuri niste dobili odgovora. Veseli vas bomo. Nič vas ne stane, da ste dobrodelni. Namenite 0,5% svoje dohodnine Skupnosti za zavest Krišne. Davčna številka: 70444412; TR: 02010-0253929476
Že cele ure sedim tukaj. Pogreb je. Moj prijatelj je umrl. Vsake toliko časa nekdo vstane s svojega plastičnega stola, elegantno uravna svojo premišljeno dostojanstvenost in počasi stopi do krste. Ta krsta mi ne da miru. To je moj prvi pogreb in še vedno poskušam priti stvari do dna. Moj prijatelj je odšel - čemu torej služi ta dolg lesen zaboj? Rekli so, da je odšel in mislil sem, da je krsta prazna. Vstanem in se počasi odpravim proti njej. Iz dolžnosti strmim v preprogo. Pridem do krste in radovedno pogle dam. Grozno me pretrese. Moj prijatelj je tukaj! Točno tukaj je! Rekli so mi, da je odšel, ampak glej ga, leži v krsti. Iste oči, isti lasje, ista DNK. Ušlo mi je: »Ej, človek, uau, res si odštekan! Kakšna finta je to?« Obrnem se proti ljudem. »Je to hudo premišljena šala ali kaj? Nikamor ni odšel. Tukaj je.« Verjetno ni treba posebej omenjati, da so me pospremili iz vežice. Nejeverno so strmeli vame. »Si ti s kakšnega drugega planeta? Ali res ne razumeš? To v krsti ni naš prijatelj. On je odšel, odšel je.« Kako je lahko »odšel«, če pa celo njegovo telo leži tamle? Preprosto: on ni to telo. Njegovo telo je sicer v krsti, tam so vse možganske celice, njegova DNK – ampak on je odšel. Telo je tam, oseba pa je odšla. Oseba ni telo. Na to lahko pogledaš tudi z drugega zornega kota. Poglej svoje stare fotografije, ko si bil še otrok, in stopi do ogledala. Poglej svoje telo v ogledalu. Poglej svoje telo na fotografijah. Pred sabo imaš dve zelo različni telesi, za obe pa lahko rečeš, da sta tvoji. Od telesca dojenčka do telesa najstnika in - nekega dne - do zgubanega telesa starca. Telo se stalno spreminja, ti pa ostajaš isti. Ista oseba, spreminjajoče se telo.
Bhagavad-gita pravi, da je pravi jaz živega bitja duhovna duša. Vsak od nas nenehno menja telo in duša zamenja telo tudi v trenutku smrti. Samospoznane duše takšna sprememba ne zmede. Sodobna znanost pravi, da se telesne celice neprestano obnavljajo in da se v našem telesu regenerirajo približno vsakih sedem let. Telo se stalno spreminja, kar velja tudi za človekovo mišljenje in občutke. Kar v vseh okoliščinah ostaja podobno in nespremenjeno, pa je občutek individualnosti ali človekov jaz. Ta jaz je atma (nespremenljiva, večna duhovna duša), ki telesu daje življenje in zavest. Duša v telesu stanuje in ga uporablja, v točno določenem trenutku pa ga mora zopet zapustiti. Ta trenutek se imenuje smrt.
PRAVA FREKVENCA Ti si car, ti znaš ladjice potapljat’ in si smisu’ življenja po svoje razlagat’. Ležat na plaži, furat’ filozofijo, k’ ne funkcionira - ljudje še zmer’ trpijo. Dekl’ca zala se gleda v ogledalo, misl’, da vid’ sebe - vso lepo, nasmejano, ampak gleda lupino, jo non-stop pedena, iskro v srcu pa … ignorira. Sam’ enkrat se živi, ampak v tem telesu, pol’ greš v druz’ga, n’č nau’š s sabo ‘nesu. Skočmo v’n iz tega kroga, iz te matrice, rajš’ pejmo z liftom, pust’mo stopnice. Klik-klik - vklop prave frekvence, luč je posvetila - vklop transcendence! Klik-klik - vklop prave frekvence, luč je posvetila- vklop transcendence! džaja radha-madhava, kundža-bihari, gopi-džana-vallabha, giri-varadhari, jašoda-nandana, bradža-džana-randžana, jamuna-tira vanačari. Bog je itak ed’n, dr’gač’ to ne bi bil, ljudem je sam’ različno znanje razdelil, mi pa se kregamo, kdo ima prav, bistvo pa je daleč, ne bom si ‘zmišl’eval: Ljubez’n nam je skupna, različne so poti, pomembn’ je sam’, da se duša prebudi. Ne zanima me več lajf v senci, rajš’ bom živel v transcendenci. Ringa-ringa-raja - lahko se delaš norca, misli si, da moji norosti ni konca,
lahko se strinjaš z raznimi bla-blaji, probaj - sveto ime je na razprodaji. In n’č ne stane, sveto ime je zastonj, ta nektar je slajši k’t najslajši bombon. Na duhovni frekvenci je vse drugače, Marko je duša, zdej ekstatično skače.
Duša je torej večna, kar pomeni, da nima niti začetka, niti konca. Obstajala je pred rojstvom našega trenutnega materialnega telesa in bo po smrti obstajala še naprej. Zdajšnje telo je rezultat naših dejanj v preteklosti, z dejav nostmi v tem življenju pa pripravljamo svoje naslednje telo. To je zakon karme – zakon akcije in reakcije. Čeprav je duša večna, se mora v materialnem svetu seliti iz ene življenjske oblike v drugo. Obstaja 8.400.000 življenjskih vrst. Znova in znova se mora soočati z rojstvom, boleznijo, starostjo in smrtjo. To je proces reinkarnacije. Vede pravijo, da je človeško življenje namenjeno razumevanju duše in da se moramo s pomočjo procesa duhovnega očiščenja rešiti iz začaranega kroga rojstev in smrt. Zares inteligentna oseba bo uvidela ta problem in ga poskušala rešiti. Sodobni človek pa je povsem nemočen in se namesto reševanja tega problema ukvarja samo z uživanjem hrane, spanjem, razmnoževanjem in branjenjem. Toda to ni vredno civiliziranega in napred nega človeškega življenja. Od starodavnih mističnih besedil pa vse do opolzkih strani tabloidov danes pogosto slišite besedo »reinkar nacija«. Kaj pa to sploh je? Preprosto: ko umreš, se ponovno rodiš v drugem telesu. Prejšnji članek je razlagal, da jaz nisem telo. Od tod ni potreben ogromen preskok do razumevanja reinkarnacije. Tako, kakor menjamo telesa skozi to življenje, jih menjamo tudi ob času smrti. Gre za isti osnovni princip. KAKO DELUJE? Presenečeni bi bili, če bi izvedeli, koliko ljudi verjame v te vrste stvari. Toda le nekateri razumejo podrobnosti o delovanju reinkarnacije. Starodavno znanje gibanja Hare Krišna pa to pojasnjuje zelo izčrpno. Podal vam bom le bežen, jedrnat povzetek bistvenih stvari. Kot prvo, mi nismo samo jastvo v telesu. Mi smo jastvo v dveh telesih: v fizičnem in mentalnem. Fizično telo je znana stvar, narejena je iz mesa, krvi in podobnih stvari. Mentalno »telo« pa je sestavljeno iz treh finih elementov, znanih kot manah (um), buddhi (inteligenca) in ahankara (»lažni jaz« ali pogojena identiteta). Ob smrti sta umsko telo in jastvo vržena iz obrabljenega fizičnega telesa. Informacije, zapisane v umskem telesu, nosijo naše jastvo iz enega fizičnega telesa v naslednje, da bi izpolnilo upanja in želje uma, inteligence in lažnega ega. NAMEN REINKARNACIJE »O.K., malce čudno je, ampak sliši se dokaj razumljivo in prepričljivo, vendar kakšen je smisel vsega tega? Rodiš se, umreš, se spet rodiš, spet umreš ... Čemu to sploh služi?« Ja, res se je dokaj bedasto rojevati in umirati znova in znova, vendar pa naše želje in sanje premagajo našo boljšo presojo in zato počnemo bedaste stvari. To je v bistvu odgovor na vprašanje, kako smo se zapletli v ves ta ciklus rojstev in smrti – v samsaro. Želje in sanje nas pripravljajo do tega, da gradimo peščene gradove materialne sreče, polne upanja, ki jih znova in znova odplavljajo valovi v oceanu časa. Namen tega je naučiti se, da je v tem svetu iskanje kakršnegakoli trajnega zadovoljstva brezupno. Namen sa mospoznanja je prekiniti reinkarnacijo, prekiniti slačenje in oblačenje teles, zaustaviti neskončno parado mask,
ki korakajo pred pozabljenim obrazom duše. Pravi jaz živi onstran meja rojstev in smrti. Zadoščenje, ki ga iščemo, lahko najdemo le tako, da obudimo svojo svojo predolgo uspavano večno identiteto. Razočaranje, ki nam ga daje reinkarnacija, služi temu spoznanju. WAKE UP! “Human life is a special, special opportunity to wake up from our dreaming state. Casual affiliation with a particular Church or Temple or Mosque will not do the job. It may get you to heaven but it won’t get you back to Godhead. I doubt that it could get you in heaven in kali-yuga either. So that won’t do. One has to go deeply into the science. One has to challenge his whole belief system. One has to challenege his own values. One has to be prepared to change in a major way – a complete renovation of character. Human life is a chance, it’s an opportunity. It’s not just another life. There are many species of life that offer different things – every species. If you want to eat in this way you can have this kind of body, if you want to have sex in this way then this body is good. You know – it’s like a menu in a restaurant. Whatever you want, there’s a choice there for you – take this body. But the human body doesn’t offer anything special as far as sense gratification goes. We are not particularly better suited then any of the other animals for sense gratification. In fact – you would be much better off to have some other kind of body. Bears can sleep for six months, elephants can eat hun dreds of kg’s, pigs can have sex with mother, sister, daughter, pigeons can do it ten times an hour, tigers can eat with, hmm, can eat meat without cooking it or spiceing it or using ghee or anything. The animals are just better suited for sense gratification. There is no competition.” N. M. Šrila Šridhar Svami
»Priznaj, človek, priključil si se jim kot vsi drugi. Vsi se oblačite enako. Vsi imate enake gole glave. Vsi verjame te v iste stvari. Popolnoma si se odrekel svoji individualnosti. Ti si ovca. Priključil si se čredi, to je vse. Predal si se. Nisi več oseba. Si samo še en harekrišnovec!« »Me veseli, da tako visoko ceniš individualnost. Ampak to, kar praviš, uničuje pravo individualnost in označuje ljudi kot prazne robote, ki čakajo, da jih nekdo programira. Po tvoje individualno osebo naredi obleka, ki jo nosi, glasba, ki jo posluša ... Da nas stvari, ki jih počemo, naredijo take, kot smo; in če ne počnemo »pravih« stvari (če si npr. obrijemo glave in nosimo halje), potem izgubimo svojo individualnost. Če hočem iz sebe narediti indi viduum, potem pred tem nisem bil individuum. Biti moram neke vrste prazen okvir, ki mora kupiti svojo osebnost in nositi svojo »individualnost«. Individualnost si spremenil v nekaj, kar kupiš na razprodajah in pri frizerju. Jaz na to ne pristanem. Kot oseba, zavestna Krišne, individualnosti ne jemljem tako poceni. Individuum je nekaj, kar sem, in ne nekaj, kar postanem. Prava individualnost niso obleke ali frizura. Je globoko znotraj tebe, je nespremenljiva, večna realnost. Vzemi 300 ljudi. Vse čisto enako postriži; vse obleci v enake tridelne obleke s kravatami; potem pa jih postavi v vrsto pred bel zid. To je 300 ljudi s povsem enakimi oblekami in frizurami. Če pa se z njimi pogovarjaš, boš videl, da je vsak edinstvena oseba, edinstven individuum. Zelena okovičena jakna, vijolično pobarvani lasje, tatuji in pirsingi me ne naredijo nič bolj individualnega od oranžne ali bele halje in obrite glave, ker individualnost nima nič opraviti z zunanjo podobo. Samo zato, ker se krišnovci oblačijo podobno, še ne pomeni, da so izgubili svojo individualnost.« »Ampak vsi krišnovci verjamete v isto stvar. Ovac mi najbrž ni potrebno spet posebej omenjati.« »Hočeš reči, da se individualnost ohrani samo toliko časa, dokler ljudje nasprotujejo drug drugemu? Ta logika mi ni razumljiva. Takoj, ko se skupina ljudi z nečim strinja, postane množica klonov, »čreda ovac«? Fant, smešna filozofija. Vsi verjamemo, da je 2+2=4. Vsi verjamemo v isto stvar, kar pa še ne pomeni, da smo brezglava množica z opranimi možgani. Podobno kot matematika, je tudi zavest Krišne empirično preverjena znanost, ki se racionalno ukvarja s predme tom spiritualnosti. Zato, če dva sledilca Krišne verjameta v iste osnovne stvari, je to podobno, kot če dva kemijska tehnika verjameta, da dva vodikova in en kisikov atom tvorijo vodo. Individualnost osebe se ne izgubi, če postane zavestna Krišne. Ravno nasprotno, naša prava individualnost se ne bo v celoti razkrila vse dokler ne postanemo zavestni Krišne. Sledilec Krišne je intenzivno privržen individualnosti in personalnosti, saj se zaveda, da sta to dve najpomembnejše lastnosti najglobljega jaza. Ko pa se potopimo v materialno zavest, dragoceno individualnost pokopljemo, naš pravi jaz zadušimo z goramo lažnega ega, raznih označb in nepravih identitet. Telo je kostum duše, začasni igra lec, ki je sprejel fantazijsko, iluzorno vlogo v igri materialnega življenja. Postati zavesten Krišne pomeni postopo ma se dvigniti nad omejujočo iluzijo telesnega poistovečanja in razkriti pravi jaz, pravo individualno osebo, dušo. Z oživljanjem izvorne duhovne identitete se nam razodene celoten potencial individualnosti.«
Koncert je končan in oprema naložena. Kombi stoji pred vhodnimi vrati in jaz sedim v njem. Na obali je hladno in vetrovno. Približajo se trije fantje: mladi, pošteni in odločni. Začutil sem, da so me prišli provocirat. »Ne potrebujem Krišne,« reče eden izmed njih. »Imam svojo pot.« »Dobro ...« rečem. »Kakšna pot pa je to?« Malo se obotavljajo in se spogledujejo. Končno njihov predstavnik spregovori. »Verjamem v lastni jaz. Zanašam se na lastni jaz. Sledim samo lastnemu jazu.« »S tem, da verjameš, slediš in se zanašaš na lastni jaz, ni nič narobe. Lepo ... Kdo pa je ta jaz?« Spet se obotavljajo in se spogledujejo. Poskušajo mi odgovoriti, vendar so neodločni. Končno prevlada tišina. Vprašam jih: »Kako lahko vanj verjameš, se nanj zanašaš in mu slediš, če niti ne veš, kdo je?« Spet tišina. »Vidite, zato potrebujete zavest Krišne.« Brez komentarja. »Najprej morate vedeti, da jaz ni telo.« »Ja, saj to nam je jasno. Mi smo zbirke vseh vzorcev, ki si jih delimo in so nam, ljudem, skupni.« »Ti vzorci niso jaz,« rečem, »vzorci so v tebe vtisnjeni od zunaj, izven tvojega lastnega jaza. Jaz je nad telesom in vzorci uma.« Spet sem jih vprašal: »Vemo, kaj jaz ni. Ampak kaj pa je?« »Duh?« »Ja, jaz sem drobec duha, del popolnega duha. Kot je kitarska struna del popolne kitare. Če odviješ kitarsko struno in jo vržeš na pločnik, kakšno vrednost ima? Nobene. Ničvredna je. Če pa to struno spet povežeš s kitaro, jo uglasiš, postane vredna. Lahko ustvarja glasbo. Koristna je. Vrednost ima samo in zgolj v tem primeru. Del postane ničvreden, če ni povezan s popolno celoto.« Končno se z nečim strinjajo in mi prikimavajo. »Jaz, individualna duša,« sem nadaljeval, »je del popolnega duha. Ko jaz poskuša živeti ločeno od popolnega jaza, je ona ali on kakor kitarska struna, ki rjavi na pločniku. In prav to smo naredili. Ločili smo se od Popolnega. Večino časa porabimo za zapolnjevanje razpok in praznine v našem življenju,« navdušeno nadaljujem. »Prava narava jaza je, da služi celotnemu jazu, kot struna služi celi kitari. Tako doseže svoj najvišji izraz in izpolnitev.« Kar tiho so. »Re-ligare, religija, pomeni ponovno se povezati. Podoben, pravzaprav isti, pomen ima beseda joga - povezati se. S kom? S popolno celoto, z Bogom.« »Z Bogom?« »Saj veste, s Krišno. Najvišji izraz jaza je, da služi Krišni.« Čutil sem, da me razumejo. »To dejansko pomeni ‘slediti samemu sebi’. To je zavest Krišne.« Bili so zamišljeni. Bil sem hvaležen.
Je Krišna Bog? Ja, Krišna je Bog. Ko rečeš ‘Bog’, pomislim na ljudi, ki se na Irskem, v Je ruzalemu, Indiji in povsod drugod borijo in pobijajo med seboj. Ko rečeš ‘Bog’, pomislim na fanatike, ki se imajo za pravičneže, pomislim na zatohle zidove inštitucij. Ko rečeš ‘Bog’, pomislim na strogega, bra datega starca, ki sedi na hladnem prestolu visoko v oblakih in s svojim strašnim prstom kaže name. Ko rečeš ‘Bog’, pomislim na Michelangelovo fresko. Ko rečeš ‘Bog’, enostavno ne pomislim na Krišno, čeprav je res, da je Krišna Vsevišnja Božanska Osebnost. Krišna je daleč nad našimi pojmovanji Boga. Življenje je namenjeno sreči in veselju. Vrhovno živ ljenje, vrhovna oblika mora biti torej tista, ki uživa vrhovno srečo in veselje. Največji užitek sreče in veselja lahko najdemo v ljubezni, ki si jo izmenjujemo v naših najzaupnejših odnosih. Vsevišnja Osebnost je vrhovni uživalec, vzrok vseh vzrokov, zato mora biti Bog nekaj več kot le stvarnik vesolja, sodnik pogube in zveličanja, silni in mogočni avtokrat. V končnem smislu mora biti Bog vrhovni cilj ljubezni, naše najintenzivnejše in spontane privrženosti. To je Krišna. Če kdo poseduje nekaj lepote, moči, inteligence ali bogastva, postane privlačen. Krišna pa poseduje vse privlačne lastnosti v popolnosti: lepoto, moč, slavo, bogastvo, inteligenco in nenavezanost. Zato je vseprivlačna oseba. Ko je Bog brez politike, brez strahu, brez formalnosti, ko Bog pride domov, odloži Svojo krono in se zabava med Svojimi zaupnimi prijatelji; ko je Bog vrhovno ljubeč, vrhovno zaupen, vrhovno očarljiv in vrhovno sladek ... tedaj Bogu rečeš Krišna.
KLJUČ DO ZAKLADA Dam ti zakljenjeno škatlico za dragulje, ti pa želiš izvedeti, kaj je v njej. Lahko sicer logično sklepaš in ugibaš, toda nikoli ne boš zagotovo izvedel, kaj se v njej pravzaprav nahaja. Absolutna Resnica je nekaj podobnega kot za klenjena škatlica za dragulje. Lahko ugibamo in špekuliramo, toda naši omejeni možgani zaklenjene ključavnice ne morejo odkleniti. Nikoli ne bomo izvedeli, kaj leži onstran meja dosega našega omejenega uma in čutil. Mnogi ljudje tu obupajo. Toda mogoče je neposredno izvedeti, kaj je v škatlici, čeprav to zahteva radikalno spremembo, obrat v pristopu. Namesto da ugibamo in se mučimo z napenjanjem možganov, raje vprašajmo za ključ. Sami ne moremo odkleniti skrivnosti Prvotne Božanske Osebnosti, vendar pa je mogoče izvedeti, če dobimo znanje, če nam je dan ključ. In za kaj nam Bog ključa ne bi dal na razpolago? Očividci in samospoznane osebe so nam zapustile zaupne opise Vrhovne Absolutne Resnice, Božanske Osebnosti. Ključ, s katerim lahko najdemo celo zaklad Krišnovih lastnih besed, je v sanskrtu podan v starodavni zbirki znanja, imenovani Vede. Krišnovim lastnim besedam pa lahko prisluhnemo v Bhagavad-giti, Gospodovi pesmi.
Beseda vegetarijanstvo izhaja iz latinske besede »vegetus«, kar pomeni zdrav, krepak in naraven. Z drugimi bese dami, to je naraven in zdrav način prehrane, h kateremu se obračajo miljoni ljudi. UŽIVANJE MESA IN SLABO ZDRAVJE Sodobna medicina ponuja obilo dokazov o nevarnostih mesne prehrane. V deželah, kjer je povprečna poraba mesa na prebivalca visoka, veliko ljudi umre zaradi raka ter bolezni srca in ožilja. Iste bolezni pa se zelo redko po javljajo v deželah z majhno porabo mesa. Že leta 1961 je Časopis svetovnega zdravniškega združenja objavil, da lahko 90-97% bolezni srca, ki so vzrok več kot polovice smrtnih primerov, preprečimo z vegetarijansko prehrano. V Sloveniji so bolezni srca in ožilja na prvem mestu po vzroku smrtnosti. Prav tako obstajajo številni znanstveni dokazi, da zobje, čeljusti in zaviti prebavni trakt pri ljudeh niso primerni za mesno hrano. Človekova življenjska doba je odvisna od načina prehrane. Ljudje, ki se v glavnem prehranjujejo z mesom, se hitro starajo. Klasičen primer so Eskimi. Navsezadnje, če pogledamo čisto fizično; kos mesa ni nič drugega kot kos trupla in zato njegovo razpadanje v telesu ustvarja strupene snovi. Zakaj bi ubijali živali samo zaradi zadovoljevanja našega jezika? MESNA PREHRANA SPODBUJA LAKOTO IN VOJNE V SVETU Če bi se obdelovalne površine na Zemlji uporabljale predvsem za pridelavo vegetarijanske hrane, bi planet lahko zlahka nahranil 20 milijard ljudi ali še več. (Tako je mnenje mnogih priznanih strokovnjakov.) Spet druge raziskave kažejo, da so mesojedci mnogo bolj nagnjeni k agresivnosti kot vegetarijanci. Znano je, da so bili mnogi klavci v vojni prej mesarji, uživalci mesa pa razvijajo animalistično zavest. Kar ješ, to si. Živali so bitja, osebe, kakor mi. Tudi one hočejo, kot mi, da jih ima nekdo rad. Če imajo manj razvito zavest, to še ni opravičilo, da jih ubijamo, saj bi po tem kriteriju lahko ubijali in jedli tudi majhne otroke. OKO ZA OKO Zakon karme deluje podobno kot fizikalni zakon akcije in reakcije. Točneje, skrbi za to, da morajo ljudje, ki povzročajo trpljenje drugim živim bitjem, izkusiti enako količino nasilja in trpljenja bodisi sedaj ali pa v prihodnosti. Nekateri ljudje radi verjamejo, da zgolj z uživanjem mesa niso vpleteni v nasilje. Toda Manu (veliki avtor zakonika za človeštvo) pravi: »Kdor izda dovoljenje, kdor žival ubije, kdor zaklano žival proda, kdor jo skuha, kdor to hrano deli in kdor skuhano žival na koncu poje, je morilec. Zato bo moral odgovarjati in bo kaznovan po zakonih narave.« Ubiti nekoga ni šala. To je okruten umor. REKLI SO »Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo med seboj pobijali. Resnično, kdor seje semena ubijanja in bolečine, ne more žeti radosti in ljubezni.« - Pitagora
»Uživanje mesa je kratkomalo nemoralno, saj vsebuje izvršitev dejanja, ki nasprotuje moralnemu občutku - ubi janje. Z ubijanjem človek v sebi po nepotrebnem zatajuje najvišjo duhovno zmožnost - sočutje in usmiljenje do živih bitij, kakršen je sam. Z nasiljem nad lastnimi čustvi pa postane okruten.« - Lev Nikolajevič Tolstoj »Človek je v resnici kralj živali, saj jih s svojo brutalnostjo prekaša. Živimo na račun smrti drugih. Mi smo grobišča! Sam sem se že v zgodnji mladosti odrekel mesu.« - Leonardo Da Vinci
NE NASILJU Trideset zajcev za en sam plašč ubitih, da ne omenjam mrtvih živali vsak dan na krožnikih. Za peto zapoved se človeštvo ne zmeni, trpljenje nedolžnih so »kao« od drugih problemi. Če dele trupel mrtvih živali konzumiraš, je tvoje telo pokopališče - dejstvu se lah’k upiraš. Ja, besede so težke in resnica res boli. Ta trenutek neko bitje spet pod nožem kriči. Nad nemočnimi bitji izvajamo nasilje, strah se sel’, zato nervoze, nesreče in vojne. Osem kil žitaric gre za kilo mesa - pomisli, osemkrat več hrane bi ostalo za ljudi. Krmila pitajo živalim, da bi se čimprej zredile, tri četrt ljudi pa nima niti za osnovne potrebe. In če bi vso to hrano pravilno razporedili, poman’kanja ne bi b’lo, Geldofi bi se spočili. In humano ubijanje, pros’m, dej mi povej, kakšno ubijanje je humano? Dost ‘mam tega zdej! Tihi metki v glavo - to je smrt k’ tud’ boli, sam’ da bo jezik zadovoljen - t’le opravičila ni. Ljudje nej bi sledil’ naukom Svet’ga Pisma, k’ ’ma za eno naj vrednot princip usmiljenja.
Že na prvi strani Geneze nam Bog vsem govori o živežu - živalske hrane nikjer omenu ni. Zelo radi si prevečkrat zatiskamo oči: »Duša ne obstaja, ne obstaja, duše ni!« Živa bitja smo sam’ telesa, k’t eni roboti? Če misl’m, da s’m duša, s’m po tvoje v vel’ki zmoti. Templji nekaterih ljudi so prostori z rumenim M na krvavo-rdeči podlagi. Kdo prav’, da ti nikogar ne obožuješ? Sam’ k’ vid’š ta logo od veselja poskakuješ. Dost je b’lo krvi in zavajanja ljudi, da se brez mesa ne da - sit s’m ubijanja! Vse se vrača, vse se plača. Naslednjič lahk’ ti, naslednjič lahk’ ti končaš v klavnici. In če je smrt dokončni kon’c je lajf čist’ »adijo«, lahk’ počneš stvari, k’ nočeš, da se teb’ zgodijo. Akcija ima reakcijo - tak je zakon narave: »Če ubijaš, boš ubit,« so misli realne in prave. Ne bom preklinjal, ampak misl’m si svoje, zdej lahk’ končno sprožam svoje verbalne naboje. Kaj vse razlagam! Kdor to ve, nej mi oprosti. Te besede so za ljudi, ki so v nevednosti.
Seveda Janez ne more kar priplesati v sobo, zahtevati »Pokažite mi Krišno!«, in pričakovati, da se bo Vsevišnja Božanska Osebnost prikazala na vratih. Ne moreš kar priplesati v Belo hišo in zahtevati, da bi rad videl predsednika. Z glavo naprej bi letel skozi vrata. Če hočeš videti pomembno osebo, se moraš podrediti določenemu postopku. Če želiš videti Krišno, najpomembnejšo osebo, in če si želiš neposredno izkusiti duhovno resničnost, je to vseka kormogoče, toda obstaja določen postopek. PRIPRAVA Recimo, da želimo pri biologiji videti neka majhna enocelična bitja. Najprej moramo poskrbeti za čistočo mikroskopa. Brez čistih pripomočkov ne bomo nikoli dobili natančnih rezultatov. Če skušam videti spiritualno resničnost, moram poskrbeti za to, da so moji pripomočki čisti. Kateri pripomočki? Čuti. Jastvo gleda v svet skozi telesna čutila, ki so se zamašila in zameglila z našimi navezanostmi in z druženjem z materialno energijo, z našimi iluzijami ... Zato imamo težave pri gledanju stvari takšnih, kakršne v resnici so. Da bi čute pripravili na zaznavanje Krišne moramo z njih pomesti prah navezanosti in obrisati meglo iluzij. Obstajajo štirje načini, kako to narediti: 01. UŽIVANJE MESA Jedenje mesa je popolnoma nepotrebno nasilje; ne samo za zaklane živali, ampak tudi za tone rastlin, s katerimi brez potrebe uboge živali hranijo, da bi se le-te zredile; nepotrebno nasilje za človeka, ki jé meso in se tako po nepotrebem igra s svojim zdravjem in tudi za ekosistem celotnega zemeljskega planeta, ki je prisiljen podpirati to noro dekadentno »agrikulturo«. Meso je končni izdelek nasilja. Če ga jemo, zamegli naš um in čute ter tako poslabša sposobnost zaznavanja resničnosti. Dokler si človek želi živeti na račun nepotrebnega zadajanja bolečin drugim živim bitjem, mu ne bo dovoljeno v spiritualno resničnost, kjer je življenje, med drugim, polno nesebičnega usmiljenja. Če torej želiš negovati duhovno življenje, postani vegetarijanec in opusti jedenje kakršnegakoli mesa, rib in jajc. 02. OPIJANJE »Olajšanje. Naj se rešim te dolgočasne enoličnosti, te mučne sive monotonosti. Potrebujem nekaj vznemirljivega, nekaj začimb, potrebujem nekaj bombonov, malo trave, malo spida. Naj mislim, da sem zabaven in da se mi dogajajo čudovite stvari. Naj se imam za seksi in močnega ... in naj se imam dobro. O, naj mislim, da se imam dobro. O, sladko vince, naj pozabim vse skrbi.« Popolnoma razumem celotno situacijo. Vsi vemo, da je materialno življenje grozno dolgočasno, če ne povsem boleče. Toda tvoji bomboni, gandža in spid niso nič drugega kot predlog poraženca, ki si zatiska oči pred realnim pogledom na svet. Družba te je kupila in prodala, ti pa si pogoltnil vabo. Vpliven človek hoče ostati na vrhu. Naučil te je, da se spopadaš s trni tega sveta tako, da se zadevaš in ne občutiš več bolečine. »Nadčlovek« si želi, da v tvojem umu vlada zmešnjava, tvojo vizijo pa hoče imeti tako zamegljeno, da se ti bo sčasoma vse zdelo čisto v redu, lepo in sprejemljivo.
Odpovej se tej laži. Jaz se ne pretvarjam in tudi ne verjamem v pretvare drugih. Trni, ki me zbadajo, so resnični. Ne dopusti, da te kdorkoli prepričuje v nasprotno. Trne lahko izderemo le, če obudimo svojo izvorno duhovno zavest. Odpovej se berglam, ki ti služijo kot začasna opora. 03. IZVENZAKONSKI SPOLNI ODNOSI Izvenzakonski spolni odnosi so nenaravni spolni odnosi. Naravni spolni odnosi so namenjeni temu, da iz njih dozori naravni sadež – otrok. In prav tako je naravno, da otroka vzgajajo ljubeči, poročeni starši v stabilnem domu ter mu s tem nudijo priložnost, da izpolni najvišji cilj človeškega življenja – samospoznanje. Spolni odnosi s kondomi, želeji, penami, kremami, tabletami in drugimi »pripravami« enostavno niso naravni (ne morem se spomniti, kdaj sem nazadnje videl rasti kondome in tabletke na drevesih). Možno je živeti progresivno duhovno življenje in obenem imeti naravne spolne odnose. Nezakonski seks prevlada um in tako vso našo energijo porabimo za potrebe telesa. Spolnost je bliskovit in malenkosten užitek telesa in uma. Duhovni jaz, pravi prejemnik užitka, je nad telesom in umom. Če hočeš dostop do tega pravega tebe, boš moral opustiti življenje nezakonskih spolnih odnosov, ki te samo potiskajo globlje v iluzorno poistovetenje z umom in telesom. 04. IGRE NA SREČO Ne moreš dobiti nekaj za nič. Igranje na srečo spodbuja varanje, poraja pohlep, sebičnost in zavist, ki so lastnosti, čisto nasprotne spiritualnim. Igranje na srečo je še eno orodje vplivnega človeka, s katerim si pokorava ljudi. Še eno lažno upanje za srečo, ki nam trati čas in nas odvrača od pravega osebnega in družbenega napredovanja.
Bog ima neomejeno število imen, ki označujejo njegove neštete transcendentalne lastnosti. Najlepši proces joge (povezovanja z Bogom) je, da Ga kličemo po Njegovem imenu. Petje Svetih imen ima moč, da iz naše zavesti odstra ni vse materialne nečistoče in v srcu prebudi uspavano zavest Krišne. Zato je petje Hare Krišna maha-mantre (velike mantre) najvažnejši del procesa bhakti-joge. Hare Krišna maha-mantra, ki jo Vede posebej priporočajo za današnji čas, je sestavljena iz treh glavnih imen Boga in se izgovarja na naslednji način: Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare. Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare. Besedi Krišna in Rama sta imeni samega Vsevišnjega Gospoda in pomenita »najvišje zadovoljstvo«, beseda Hare pa označuje Božjo notranjo energijo zadovoljstva. Petje mantre je duhovni klic h Gospodu in Njegovi notranji energiji, naj zaščitita pogojeno dušo in jo vključita v transcendentalno služenje. DVOM 01: Mantranje? Spet se greste pranje možganov! Ne nasedi tej plašilni taktiki. Seveda gre za pranje možganov. Pa kaj? Vse, kar gre v tvoje možgane, jih bo tako ali drugače opralo ali pa umazalo. Če je moja obleka umazana, jo moram oprati. Mantranje Hare Krišna bo opralo naš umazan um, temne madeže materializma in sebičnosti, ki so jih mnoga leta socialne indoktrinacije tako globoko ukoreninila v naše ume. DVOM 02: Mantranje morda res deluje, vendar to ni neka velika spiritualna skrivnost, je le nekaj povsem psihološkega. Lahko mantraš kar hočeš in bo vseeno delovalo. Ljudje mantrajo Hare Krišna vsak dan po več ur že tisočletja in tisočletja. Vsakič z vse večjim zadovoljstvom. Če to deluje z vsako zvočno vibracijo, zakaj potem ne mantrajo »Coca-Cola, Coca-Cola, Cola-Cola, Coca-Coca« in doživijo isti rezultat? Enostavno ne deluje s katerimkoli zvokom – pri Hare Krišna je nekaj posebnega. DVOM 03: To je samo zato, ker za mantranjem Hare Krišna stoji cela izčrpna filozofija. Ljudje se lahko tako prepričajo, da jim je mantranje všeč in da jim pomaga. Gre zgolj za avtosugestijo. Če bi imeli tako filozofijo za mantranjem Coca-Cola, bi ravno tako delovalo. OK, dokaži. Napiši en stavek in nas psihično pripravi do tega, da ga bomo mantrali znova in znova, cele ure, vsak dan, na tisoče let – tako, da se bomo z vsako ponovitvijo počutili srečnejše in bolj izpolnjene. Vzemi nek zvok, izza njega postavi neko filozofijo in naj bo to vsaj tako uspešno kot Hare Krišna. Res bi rad videl koga, ki bi to naredil. Glasbeniki ves čas poskušajo doseči ravno to: napisati pesem, ki jo bodo ljudje poslušati znova in znova in iz katere bodo vsakič črpali svež navdih. Vsem spodleti. Njihove pesmi padejo z lestvic. Zakaj je Hare Krišna (tako preprost napev) edina, ki ji je to uspelo? Na njej je očitno nekaj posebnega, nekaj, kar jo razlikuje od posvetnih zvokov. Hare Krišna je transcendentalna zvočna vibracija.
SUNDAY LOVE FEAST VSAKO NEDELJO OB 15.00 NA ZIBERTOVI 27 V LJUBLJANI V SPODNJI SISKI, NASPROTI TIVOLIJA
SPIRITUALNI PROGRAM: BHADZANI (tradicionalna glasba), DOMACI IN GOSTUJOCI PREDAVATELJI, VEGETARIJANSKA POJEDINA, GLASBA IN PLES, MULTIMEDIJA ... Hare Krisna, Hare Krisna, Krisna Krisna, Hare Hare. Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare.
VSTOP JE PROST. DOBRODOSLI! Vec informacij na www.harekrisna.net
Šrila Prabhupada, tako so ga poimenovali njegovi učenci, je bil že v Indiji znan kot velik filozof in bhakta (predani sluga Vsevišnjega Gospoda), zaradi česar so mu leta 1947 podelili častni naslov »Bhaktivedanta« (učitelj zaključka vseh Ved). Že prej, leta 1922, mu je njegov duhovni učitelj naročil, naj zavest Krišne razširi v angleško govorečem svetu. To navodilo je zaznamovalo celo njegovo življenje, ob koncu petdesetih let pa je začel svoje življenjsko delo – angleški prevod in komentar osemnajst tisočih verzov Šrimad-Bhagavatama, najvažnejšega in najpomembnej šega izmed vseh vedskih spisov. Leta 1965, ko je imel že sedemdeset let, se je Šrila Prabhupada odločil, da z ladjo odide v Ameriko. Bil je popolnoma sam, s seboj pa je imel le zaboj svojih knjig in denar v vrednosti sedmih dolarjev. Bil je menih brez sredstev in brez vsake pod pore, a je po zaslugi edinstvene, neprimerljive duhovne moči in čistosti leta 1966 v New Yorku ustanovil Medna rodno skupnost za zavest Krišne (ISKCON – Internatio nal Society For Krishna Consciousness). Šrila Prabhupa da je v naslednjih desetih letih štirinajstkrat prepotoval zemeljsko kroglo, ustanovil 108 centrov zavesti Krišne v 49 deželah sveta, sprejel na tisoče učencev in vedsko kulturo približal miljonom ljudi. Razen tega je napisal preko osemdeset knjig, prevodov in komentarjev ved skih spisov. Vse to je ustvaril v zadnjih dvanajstih letih svojega življenja. Odkar je Šrila Prabhupada 14. novembra 1977 v dvain osemdesetem letu starosti zapustil minljiv svet, Skup nost za zavest Krišne še naprej širijo njegovi učenci, ki so v skladu s tradicijo duhovnega nasledstva začeli sprejemati nove učence. Tako je veriga nasledstva učencev od davnih časov do danes ostala nepretrgana. In zato je Hare Krišna gibanje živo pričevanje integritete in verodostojnosti večnega vedskega sistema preda janja duhovnega znanja v nasledstvu učencev.
Bhagavad-gita, kakršna je 924 strani, trda vezava
Šrimad Bhagavatam 1 in 2 (trije zvezki) 1770 strani, trda vezava
Prabhupada (biografija) 384 strani, trda vezava
Pot popolnosti 310 strani, trda vezava
Življenje izvira iz življenja 304 strani, trda vezava
Nauk Gospoda Caitanye 352 strani, trda vezava
Krišnova kuhinja 272 strani, trda vezava
NOVA KNJIGA V TISKU: Veda o samospoznavanju 320 strani, trda vezava
NAROČILA: GSM: 040 602 808, Tel.: 01 431 21 24 in 01 431 23 19 / E-pošta: iskcon.slovenija@pamho.net Več informacij na www.harekrisna.net
Veste, ko slišim koga govoriti, da je svet mesto trpljenja in bede, mi ni čisto nič jasno. Hočem reči – seveda je tu pa tam kakšen močan potres, in ja, nekaj vojn ali krvavih uporov na različnih koncih našega planeta, toda 99% vsega časa je moja glavna težava najti ponovitev spodobne komedije na televiziji. To je moja življenjska zgodba: množica povezanih dogodkov, niz napadov na dolgočasje. Zbiješ šalo. Zamenjaš program. Pokličeš prijatelja. Prežvečiš žvečilni. Greš v kino. Pisariš. Napišeš wertherjevsko ljubezensko pesem. Karkoli. Nekako – uideš. Ampak dolgočasje se vedno vrne in prodira v vse pore. Zakaj? Tako pač je. To je ena stvar, iz katere je narejen materialni svet. Tega nočemo slišati. Ne moremo prenesti, da se dolgočasimo. To ni prav. To ni pravično. Tega si ne zaslužimo! In si resnično ne. Duša je polna živopisnih vibracij in stopnjujoče se svežine. Ne bi se smeli dolgočasiti. Ampak se. Zakaj? Kako to, da je vedno pustolovska duša postala pohlevna? Ker se je vrgla v svet »prisiljen-verjeti«. Da bi duša lahko vzajemno delovala z materialnim svetom, je prisiljena verjeti. Prisiljena je verjeti, da je neki osemnajstletni fant s svojim vozniškim izpitom. Prisiljena je verjeti, da je nek ponosni, novopečeni deda. Pri siljena je verjeti, da je telo. Vidite, vse v življenju se dogaja telesu – duša je prisiljena verjeti, da ji to nekaj pomeni. Nič pa se je neposredno ne dotakne. Ne jok, ne stok. Vse je instantno in obrabljeno. Po 71 bilijonih in zilijonih življenj se to kar malo obrabi. In tako se dolgočasimo. To je pravo trpljenje. Ko nekdo pravi, da je to svet trpljenja, pogosto tako tudi misli. Toda duhovni svet ni nekakšna tovarna zabavnih risank, kjer vsi ves dan pokajo od smeha. Ni nek ogromni sve tohlinsko-usmiljeni nasmeh. Ali neki debeli angelček s harfo. Duhovni svet je tam, kjer duša zaustavi svet »prisiljen-verjeti«. Tam izkušnja ni instantna. Vsako čustvo seže pod kožo in vas zgrabi za vrat, vas duši, žgečka, vas napade in vas ljubkuje. Tam živite, kakor veste, da bi morali – raz burljivo, pustolovsko, obenem pa vznemirljivo nežno, mirno in varno. V materialnem svetu, celo v našem najglobljem trpljenju, ne trpimo. »Jaz« je v tem svetu v telesu. Mirujoč. Osam ljen. Nič se mu ne dogaja. Nezmožen je čutiti. To je pekel. V Šri Vrindavani se Krišnove najdražje prijateljice (gopije) vse prej kot dolgočasijo. Da bi dobili zares grobo idejo, kakšno je življenje gopij prav sleherno sekundo, seštejte vse najsrečnejše, najvznemirljivejše trenutke vseh ljudi na svetu in jih nagrmadite v veliko goro. Ta »gora« bi se zdela manjša od kupa prodnika, če bi ga postavili poleg nepredstavljivih višin čiste vznemirjenosti, ki ga gopije doživljajo na srečanju s svojim Krišno. Sedaj pa nagrmadite vsa srce parajoča trpljenja in tragedije sveta. Komajda bi se zdele kot košček papirja, ki ga nosi vetrič, poleg brezmejnega obupa, ki ga čutijo gopije, ko so ločene od svojega Krišne. Njihov svet je poln barv, naš pa je črno-bel. Toda lahko zaživimo v teh barvah. To je zavest Krišne. Sicer pa ... mislim, da je ob 11.30 ponovitev Naše male klinike.
Hare Krišna Center Žibertova 27, 1000 Ljubljana tajnistvo.hkc@pamho.net 01 431 21 24 Brežice Milan Hervol - Madhu Manohar das 07 495 62 63 / 051 425 799 Celje Gregor Freitag - Kavi Karnapura das kavi.karnapura.sdhs@pamho.net 031 780 820 Sonja Vodenik Saumya-datri devi dasi svodenik@gmail.com 031 801 077 Cerknica Vika Turšič Vikalot Karšini devi dasi vikatursic@siol.net 041 605 138
Črnomelj Marko Veselič Mahaprabhu Gaura das mahaprabhu.gaura@gmail.com 040 889 259 Domžale Sašo Vrtovec, 031 215 942 Dravograd Matej Isak - Madan Mohan das mi@sgn.net / www.harekrisna.info 041 466 359 Kranj Jože Zupan Polše - Jyotirmaya das vecer.s.krsno@gmail.com 040 602 808 www.vecerskrsno.blogspot.com Kriška vas Blaž Mihelič - Bhagavat Dharma das bhagavatdharma@gmail.com 031 822 624
Lendava Ladislav Varga - Lakšminatha das ladislav_varga@hotmail.com 031 373 011 Ljubljana-Moste Borut Vidmar - Baladeva das vidmar.borut@gmail.com 041 203 865 Maribor mag. Gregor Pečar Gargamuni das gargamuni.sdhs@gmail.com 040 270 417 www.harekrisna.info/category/ gargamunijev-blog Trbovlje Primož P. Ram Siter Parašurama das iskcon.zasavje@gmail.com 040 294 316
Izid brošure »Transcendenca« so podprli: Založba Damodar, QS - trgovina in storitve, Hrana za življenje, Holyfood - vegetarijanska okrepčevalnica, Beti - računalniško programiranje, Re:Format - kreativna pisarna in Govinda’s - vegetarijanska restavracija
www.damodar.si
www.qss.si
www.ffl.si
01 251 13 84
051 402 875
www.reformat.si
Govinda’s, Žibertova 23, Ljubljana / Telefon: 059 058 381 / Splet: www.govindas.si Vsak dan več kot 30 hranljivih vegetarijanskih jedi / Samopostrežba - lastni meni / Prijeten ambient / Zelo bogata ponudba za študente: glavna jed (bogat izbor iz toplega bara) + juha – velika porcija + solata (vsak dan več kot 10 vrst svežih, eksotičnih solat) + sladica - prodajna cena bona: 3,41 evra. Vljudno vabljeni!