Nasveti za vrtnarjenje 2017

Nasveti za vrtnarjenje

ar i

n a r av i

o v no j l Ĺž iv

en

je !

P

od

Paradižnik Bon pierre Peteršilj Commun 2 Mangold White silver 3 Solata Leda Endivija Bubikopf 2

Mi

OBOŽUJEMO

na r avo

Bučke Leila F1 Bazilika Genovese Nizek fižol Dulcina Rdeča pesa Cylindra

Grah Piccolo provenzale Solata Laibacher eis 3 Špinača Matador VRTNI Ognjič

Raznovrstna dm linija

Semen vrtnin in cvetlic Če mi delamo za naravo, bo tudi narava delala za nas!

V prodajalnah dm je ljubiteljem narave in vrtičkarjem na voljo čudovita linija semen vrtnin in cvetlic. Ponudba vključuje semena za vrtičkanje na balkonu, za večje zunanje vrtove, semena začimb ter cvetlic. Ustvarite svoj vrt in oazo sprostitve.

Semenska vrečka je proizvedena v Sloveniji. Kakovost semen zagotavlja dvostopenjsko preverjanje, ki poteka pod nadzorom pristojnih institucij v Selekcijsko-poskusnem centru Ptuj, v sodelovanju s Semenarno Ljubljana.

Baby leaf mladi listi Šetraj Kamilica Kumare Marketer Korenček Amsterdamski 2 Kapucinka nizka - mešanica

Timijan Rukola mix Črna kumina Drobnolistna bazilika Žametnica nizka - mešanica

Semena na traku ali na disku: Peteršilj Commun 2 Rdeča pesa Bikores Solata Leda Korenček Nantaise amelioree 2 Bazilika

Načrtovanje, ključ do uspeha VRTNARJENJE ZA ZAČETNIKE Vrtnarjenje je nadvse prijeten konjiček in kdor se enkrat začne ukvarjati z vrtičkom, bo za vedno ostal njegov oboževalec. Vrt pa ni le prostor za pridelavo zelenjave, temveč tudi za rekreacijo, počitek, sproščanje in uživanje ob pogledu na plodove svojega dela. V vrtu otrokom privzgajamo ljubezen do narave, jih zaposlimo z majhnimi vrtnimi opravili, sami lahko v lončke sejejo različne vrtnine in cvetlice ter opazujejo "čudež" spreminjanja iz semena v rastlino.

Velikost gredice Za začetek vrtnarjenja najprej potrebujemo površino, ki je lahko velika le 5 m2. Površina mora biti dobro osončena, saj bo zelenjava na soncu tudi najbolje rasla. Za štiričlansko družino je primerna površina od 15 do 20 m2.

Ko izbiramo vrtnine za domači zelenjavni vrt, se odločimo za tiste, ki nam pri vzgoji ne bodo delale preveč težav.

Začnemo lahko z osnovnimi, kot so bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica in nizek fižol, vmes pa lahko posadimo tudi nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj.

Potrebujemo še orodje (lopata, grablje), organsko gnojilo ali kompost in vodo za zalivanje. Zdaj smo pripravljeni.

Delo se lahko začne Zelenjavni vrt najprej prekopljemo

15–20 cm globoko in vmes dodajamo organsko gnojilo. Nato površino pograbimo in izravnamo, da v kotanjah ne bi zastajala voda. Če imamo vrt širok 5 m in dolg 3 m, naredimo pet gredic, dolgih 3 m, med katerimi so 20 cm široke potke. Če je le možno, naj gredice potekajo v smeri sever–jug, saj bo tako izkoristek sonca največji. Štiri gredice so široke 80 cm, zadnja pa 1 m. Na tej bomo imeli bučke, ki potrebujejo največ prostora.

Razporeditev vrtnin Ko razvrščamo vrtnine po gredicah, upoštevamo dobre sosede, saj nekatere vrtnine skupaj rastejo bolje kot druge. Tako bomo na gredico zraven bučk posadili fižol, poleg njega paradižnik, nato solato ter na zadnjo gredico korenček in redkvico. Slednja

4

dva lahko sejemo izmenično v vrstah ali pa pol gredice namenimo korenčku, pol pa redkvici. Na vrtu naj rastejo tudi zelišča, ki v mešanih posevkih vplivajo na boljšo rast vrtnin. Med fižol zato posadimo šetraj, poleg paradižnika pa baziliko in peteršilj.

Čas za setev Če so tla dovolj topla, prve setve opravimo že konec marca, večino pa aprila in maja. Lahko pa si vzgojimo sadike. Prve posevke prekrijemo z vrtno tkanino (kopreno), da jih zaščitimo pred mrzlimi pomladnimi dnevi in nočmi, ki se še lahko pojavijo.

Med rastjo vrtnine zalivamo, kar je predvsem pomembno v začetku rasti in v daljših obdobjih brez dežja. Zalivamo zgodaj dopoldne ali zvečer. Redno jih moramo tudi pleti in enkrat med rastjo dognojiti.

Nasvet!

Z otroki na balkonu ustvarite pravljični vrtiček, na katerem domujejo njihovi najljubši junaki.

5

Dobri sosedje v mojem vrtičku Kako izbrati pravo kombinacijo semen Pravila za dobre sosedske odnose

Medsosedska pomoč v vrtičku Upoštevanje pravil za dobre sosedske odnose prinese boljše rezultate:

Skupaj posejte/posadite samo tiste vrtnine, ki se medsebojno prenašajo.

Vsako prazno mesto na gredi takoj zasejte/zasadite z drugo vrtnino, cvetlico ali pa z mešanicami za zeleno gnojenje (facelija, mešanica Biovrt itd.).

tla se manj utrudijo in njihova izraba se izboljša, saj korenine sosednjih rastlin dosežejo različno globino; določene rastline (koruza, sončnica, visoki fižol) ščitijo druge pred mrazom in vetrom;

Glavni pomen dobrih sosedskih odnosov je v tem, da rastline druga drugi koristijo z izločanjem različnih snovi (npr. eteričnih olj) preko korenin ali listov. Te snovi odvračajo škodljivce in bolezni, pomagajo pri zorenju plodov, nasploh spodbujajo rast in razvoj rastlin ter izboljšujejo aromo in okus.

izsuševanje tal je manjše, če so rastline s širokimi listi posejane med tiste z ozkimi, pazimo le, da ozkolistne ne bodo trpele pomanjkanja svetlobe; tla v vrtu naj bodo vedno prekrita, saj bo drugače zrasel plevel. Ko imamo gredico prazno, jo prekrivajmo z mulčem (zdravi rastlinski ostanki);

Za dober pridelek v vrtu pa so poleg načrtovanja in izbire dobrih sosed v posevku pomembni tudi kolobar, pravilna priprava tal in njihova nega ter oskrba posevka med rastno dobo.

pri pravilni izbiri sosed se razvije manj škodljivcev in bolezni, s tem pa se zmanjša tudi poraba škropiv; mešani posevki vplivajo na boljši okus rastlin (npr. kamilica izboljša okus zelja).

Nasvet!

Mešani posevki, ki so mogoče uspešni na enem vrtu, bodo na drugem manj, in sicer zaradi različne mikroklime, vrste tal, različnih sort vrtnin pa tudi načina vrtnarjenja. Zato je včasih treba večkrat poskušati, da najdemo res dobro kombinacijo.

BAZILIKO posadimo ob plodovke: PARADIŽNIK, PAPRIKO, VRTNICO, saj odganja pepelasto plesen, ki se na tovrstnih rastlinah velikokrat pojavi.

6

ZELENJAVA

DOBRI SOSEDJE

SLABI SOSEDJE

BLITVA

nizki fižol, redkvice, kapusnice, korenček, solata

rdeča pesa, špinača

BROKOLI

blitva, bob, grah, solata, krompir, fižol

korenček, redkev, paradižnik

BRSTIČNI OHROVT

fižol, grah, solata, blitva, krompir

čebula, redkvica, paradižnik

BUČKE

čebula, fižol, paradižnik, špinača, bazilika

kumare, krompir

CVETAČA

zelena, paradižnik, nizki fižol, blitva

čebula, koleraba

ČEBULA

bučke, solata, radič, rdeča pesa, kumare, paradižnik, korenček

grah, fižol, kapusnice, por, špinača

ČESEN

paradižnik, kumare, rdeča pesa, korenček

fižol, grah, kapusnice

ENDIVIJA

por, fižol, grah, kapusnice, špinača, paradižnik, redkvica

radič

FIŽOL

krompir, kumare, paradižnik, redkvice, kapusnice, šetraj, solata

čebula, česen, por, korenček, paprika, grah

GRAH

zelena, solata, korenček, kapusnice, kumare, bučke, rdeča pesa

paprika, paradižnik, čebula, česen, por, fižol

HREN

kumare, krompir, zelje, špinača

grah, fižol, česen, čebula

KITAJSKO ZELJE

fižol, grah, solata, korenček, špinača

redkev, redkvica, čebula, česen

KOLERABICA

solata, grah, fižol, zelena, rdeča pesa, krompir, kumare, čebula

sladki komarček, paradižnik, špinača, redkvica

KORENČEK

čebula, por, paradižnik, redkvice, solata, špinača

peteršilj, rdeča pesa, janež, zelena

KROMPIR

špinača, hren, pastinak, fižol, grah, peteršilj

bučke, paradižnik, kumare, čebula

KUMARE

čebula, solata, fižol, grah, brokoli, zelena

krompir, paradižnik, redkvice

MOTOVILEC

kumare, paprike, paradižnik, špinača, čebula

baldrijan

OHROVT

krompir, špinača, solata, zelena, kumina

čebula, ostale kapusnice

PAPRIKA

kolerabica, solata, drobnjak, kumare, česen

fižol, grah, krompir, zelje

PARADIŽNIK

čebula, česen, bučke, kumare, peteršilj, fižol, solata, špinača, zelena, bazilika

krompir, grah, zelje, korenček

PETERŠILJ

redkvica, paradižnik, kumare, česen, krompir

radič, solata, korenček, zelena

POR

paradižnik, solata, zelena, endivija, korenček

fižol, grah, čebula, česen

RADIČ

paradižnik, korenček, fižol, šetraj

peteršilj

RDEČA PESA

kumare, čebula, česen, kapusnice, fižol, solata

krompir, špinača, por, korenček

REDKVICA

fižol, grah, korenje, blitva, paradižnik, solata, peteršilj, špinača

kumare, čebula, brokoli

SLADKI KOMARČEK

kumare, solata, motovilec, bučke, špinača

fižol, paradižnik, peteršilj, kumina

SOLATA

por, čebula, fižol, grah, korenček, kumare, bučke, paradižnik, rdeča pesa, redkvica

peteršilj, zelena

ŠPARGELJ

fižol, grah, kolerabica, kumare, solata, korenček

krompir, česen, por, čebula

ŠPINAČA

fižol, krompir, paradižnik, kapusnice, kumare

rdeča pesa, blitva, čebula

ZELJE

zelena, grah, fižol, kumare, solata, špinača

čebula, česen, paradižnik, brokoli

ZELENA

por, fižol, kapusnice, kumare, paradižnik

krompir, paradižnik, endivija

7

Primeri razporeditev vrtov po dobrih sosedih koleraba

pesa

zelje, ohrovt

fižol

koleraba

grah

pesa

čebula

paprika 6x krompir

bučka

korenček

solata peteršilj

Novo

rožice

priporočamo tudi:

v prodajalnah dm

Tabla za označevanje s priloženo kredo Da boste imeli popoln pregled nad rastlinami, ki rastejo v vašem vrtu, si s kredo označite: kaj ste posejali, kdaj ste vrtnine posejali.

Pintail in Fido vrtne rokavice na voljo v prodajalnah dm.

zalij me!

nt a il

Pi

EM ŽUJ ŽIH O B O E J SV VON IŠČ ZEL

por

kumare

drobnjak, kapucinar, šetraj

drobnjak, šetraj

česen

kapucinar

radič

špinača

korenje

paradižnik 6x

česen, ognjič, tagetes, poprova meta, kapucinka

kamilica, drobnjak

bazilika

Simpatične tablice so prava rešitev za lep in urejen vrt, ter okenske police.

Fid

8

o

Kolobarjenje Kolobarjenje je eden izmed ukrepov, s katerim v vrtu preprečimo izčrpanost tal, pripomore pa tudi k zaščiti rastlin pred različnimi boleznimi in škodljivci, ki prezimujejo v tleh.

Kako načrtujemo kolobar Vrtnine odvzemajo tlem različno količino hranil; glede tega jih delimo na zelo zahtevne, zahtevne in skromne.

ZELO ZAHTEVNE

ZAHTEVNE

SKROMNE

Na gredici, ki smo jo izdatno pognojili že jeseni ali zgodaj spomladi, naj prvo leto rastejo zelo zahtevne vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil.

Naslednje leto na tisto zelo zahtevno gredico posejemo oziroma presadimo eno izmed zahtevnih vrtnin, ki potrebujejo predvsem kompost, s katerim gnojimo spomladi.

Tretje leto pridejo na vrsto skromne vrtnine. Zadovoljiv pridelek bodo dajale že, če jih bomo med letom nekoliko dognojevali s kompostom. Fižol in grah pa tudi sama bogatita vrtna tla, sicer z dušikom, ki ga iz zraka nase vežejo na koreninah živeče bakterije.

Sem spadajo: večina kapusnic (cvetača, brokoli, kitajsko zelje, zelje, ohrovt, brstični ohrovt), krompir, por, zelena, paradižnik, kumare in buče.

Sem spadajo: paprika, redkev, korenje, kolerabica, redkvica, rdeča pesa, solata, špinača, črni koren, koromač, čebula in česen.

Posebnost

Sem spadajo: grah, fižol, motovilec in večina dišavnic.

Paradižnik je glede kolobarjenja izjema, saj mu najbolj ustreza, če raste vedno na istem mestu.

9

SPREMLJANJE OSKRBE vrtnin Spremljanje oskrbe vrtnin lahko načrtujemo glede na količino hranil, ki jo tlem odvzemajo (zelo zahtevne, zahtevne in skromne vrtnine), pa tudi glede na količino zalivanja, ki ga potrebujejo. S pogostim namakanjem in pršenjem zelenjave se namreč slabša struktura tal in pospeši mineralizacija humusa. Rastline, ki porabijo zelo veliko vode, kot so paprika in kumare, naslednje leto zamenjamo s stročnicami ali korenovkami, skratka z rastlinami, ki ne potrebujejo veliko zalivanja.

Kolobarji so lahko različni Da bo kolobarjenje preglednejše, si naredimo načrt vrta, ki ga razdelimo na poljine (dve, tri ali štiri) ter v vsaki poljini označimo gredice in vrtnine, ki se bodo na njih v teh letih zvrstile.

Dvoletni kolobar Vrt razdelimo na dva dela (poljini), znotraj vsakega pa naredimo več gred.

Na poljinah izmenjavamo zelo zahtevne in skromne vrtnine. Srednje zahtevne pa porazdelimo med obe.

Triletni kolobar Pri triletnem kolobarju razdelimo vrt na tri poljine, na katerih izmenjavamo vrtnine glede na njihovo zahtevnost po hranilih.

Štiriletni kolobar Vrt razdelimo na štiri poljine. Na treh kolobarimo z zelo zahtevnimi, zahtevnimi in skromnimi vrtninami, ena pa vsako leto počiva in jo zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje. Tako tla zrahljamo in prezračimo, jih obogatimo z dušikom in humusom ter uničimo plevel. Lahko pa četrto poljino zasadimo z jagodami ali trajnimi zelišči in kolobarimo le na treh.

10

Nasvet pri kolobarjenju Pri kolobarjenju v zelenjavnem vrtu ne smemo pozabiti na koristne rastline, cvetlice in zelišča. Imajo zdravilne učinke za zemljo in rastline, preganjajo škodljivce in na vrt privabljajo koristne organizme. Zato je dobro imeti na vrtu žametnice, baziliko, šetraj in ognjič, ob robu gredic pa še kapucinke.

11

V boj proti

škodljivcem

NARAVNO IN BREZ ŠKROPIV

Lepljivi trakovi in plošče Poleti na deblih pogosto opazimo mravlje. S trakom, ki ga ovijemo okrog debla, preprečimo, da bi dosegle krošnjo in s seboj prinesle tudi kakšno uš. Še bolj znane so rumene ali bele lepljive plošče. Rumena barva privlači na primer bele mušice, uši, češnjevo in čebulno muho. Bele plošče pa med drugim privabljajo češpljevo grizlico, ki povzroča črvivost in odpadanje še nezrelih plodičev češpelj in sliv. Zato bele plošče obešamo na ta drevesa v času zorenja plodov.

Vrtna tkanina Vrtna tkanina je znana predvsem kot zaščita prvih posevkov pred mrazom, koristna pa je tudi proti škodljivcem, na primer čebulni in korenjevi muhi ter bolhačem. Tkanina je zračna in prepustna, skoznjo lahko rastline zalivamo in gnojimo s tekočimi gnojili.

Rastline prekrivamo v času nevarnosti napada, najbolj učinkovita pa je v kombinaciji s kolobarjenjem, sicer se nam lahko zgodi, da s posevkom čebule, ki raste na istem mestu kot lani, prekrijemo tudi bube, iz katerih se bo kasneje razvila čebulna muha.

Odganjalci – repelenti Proti voluharjem in krtom uporabimo zvočne odganjalce ali posebne kroglice, ki nadležne obiskovalce odženejo z značilnim vonjem. Pomagamo si lahko tudi z rastlinami, na primer cesarskim tulipanom, česnom, bobom ali medeno deteljo, ki odvračajo voluharja.

Proti polžem posejemo vrtni ognjič, kapucinko ali kalifornijski mak.

Ostale vabe To so različne naravne vabe za polže, na primer izdolbene kumare in grenivke ali prerezani gomolji krompirja, s katerimi privabimo škodljivca v past ter ga nato odstranimo.

Strigalice, ki objedajo listje vrtnin in cvetlic (pri slednjih se lotijo tudi cvetja), najlažje ujamemo tako, da cvetlični lonček napolnimo s slamo in narobe obrnjenega postavimo na gredico. Strigalice so aktivne ponoči, čez dan pa si zavetje poiščejo v našem cvetličnem lončku, tako da jih zlahka odstranimo.

Tudi strune so nadležen škodljivec podzemnih delov rastlin. Proti njim v tla zakopljemo na paličico naboden krompir, v katerega se bodo zavrtale in ki ga bomo kasneje odstranili.

12

Nasvet!

Vrtni ognjič je naravni odganjalec polžev, uši in koloradskih hroščev. Liste in cvetove ognjiča pa lahko uporabimo za pripravo zdravilnih čajev in tinktur.

KORISTNE RASTLINE NA VRTU Česen deluje bakteristatično in fungicidno ter odganja miši. azilika nasploh ugodno B vpliva na zdravje vrtnin.

Timijan odganja polže in uši.

Sivka odvrača mravlje in uši. robnjak učinkuje proti D pepelastim plesnim. pinača oziroma njene koreŠ nine godijo tlom, vonj odganja škodljivce – tudi bolhače.

Spodbuja rast vseh vrtnin.

NAVADNA TENČIČARICA

PLENILSKA HRŽICA

POLONICE SO KANIBALI

Po videzu odrasli

To so zelenkaste

osebki spominjajo na ose. Ker se vrsta izogiba vročine, je pogostejša v hladnem in vlažnem vremenu. Ličinke (žerke) iščejo svoj plen na rastlinah, ki imajo z dlačicami manj poraščene liste in s svojimi slinastimi izločki pritrdijo listne uši, v plen vbodejo svoje bodalo ter ga izsesavajo. Plenijo pretežno ponoči in v svojem razvoju izsesajo od 300 do 500 listnih uši.

žuželke z mrežastimi krili in izstopajočimi zlato svetlečimi očmi. Pri pozornem opazovanju rastlin v vrtu pa na spodnji strani listov pogosto opazimo zelenkasta jajčeca na peceljčkih (nitkah). Hranijo se z listnimi ušmi, volnatimi kaparji, resarji, ščitkarji in podobnimi. Ena ličinka dnevno zaužije od 30 do 50 listnih uši!

Ob podrobnem pogledu na kolonije listnih uši lahko med njimi opazimo oranžne do oranžno-rdeče ličinke, ki nimajo nog. Omenjene ličinke navadne plenilske hržice se hranijo z okrog 60 vrstami listnih uši.

V Sloveniji sta domorodni dve vrsti polonic, ki sta pomembna plenilca listnih uši: dvopika polonica in sedempika polonica.

Koristne

r v a

tu

TREPETAVKA

n e k l e ž žu

13

Urbani vrt Še pred kratkim smo na balkonih, terasah in okenskih policah lahko videli le cvetje in sem ter tja kakšen lonček z zelišči. Zadnja leta pa tudi domača zelenjava ni več le privilegij lastnikov vrtov, temveč si jo lahko vzgojimo tudi na domačem balkonu ali terasi.

14

DANES BO SONČNO :)

Je lega balkona pomembna?

Terasa ali balkon, kamor bomo postavili posode z zelenjavo, naj bo sončnem mestu, saj večina zelenjave ne mara sence. Vseeno pa je prednost vzgoje zelenjave v posodah ta, da »gredice« z zelenjavo lahko tudi poljubno premikamo in obračamo ter na ta način rastlinam najdemo najbolj primerno in sončno mesto.

Kaj pa posoda?

Najbolje je izbrati posode s premerom med 20 in 45 cm, odvisno od rastlin, ki bodo rasle v njih. Zeliščem manjše grmičaste rasti bodo zadostovale manjše posode, korenasta zelenjava bo zahtevala bolj globoke posode.

GLINENE POSODE So lepega in naravnega videza, vendar pa njihove stene srkajo vodo. Pri tem se prst hitreje suši, zato je potrebno tudi pogostejše zalivanje.

VELIKE POSODE: Precej velike posode so primerne tudi za zelenjavo višje rasti, na primer paradižnike, čeprav so za v posode najbolj priljubljeni češnjevi, ki imajo grmičasto rast. Prav tako tudi paprike in feferoni.

PLASTIČNE POSODE Te so po navadi najbolj praktične in če so izdelane iz dobre plastike, so čvrste, odporne na zmrzal in dobro zadržujejo tudi vlago.

DOLGO KORITO: Solato posejemo v dolgo korito, vmes pa damo redkvice ali korenje, da popestrimo posevek.

GLOBOKE VREČE: Za krompir so na voljo posebne globoke vreče z žepom pri strani, ki ga odpremo in iz zemlje sproti pobiramo pridelek gomoljev.

LESENE POSODE Te morajo biti primerno zaščitene, da ne trohnijo. Zelenjava, ki raste v lesenih posodah, sicer potrebuje bolj pogosto zalivanje, vendar pa les zagotavlja tudi zaščito korenin pred ekstremnimi, tako nizkimi kot visokimi temperaturami.

Posoda ali korito mora imeti na dnu odprtine za odtok vode, sicer lahko pride do gnitja korenin in propada rastline. Še posebej je na zastajanje vode občutljiva korenasta zelenjava, pri kateri moramo paziti tudi na dovolj rahlo prst, v katero jo bomo sadili.

15

Zemlja za vrt brez vrta Za rast zelenjave izberemo univerzalno zemljo za rastline, še boljša pa je zemlja za vrt. Zadrževati mora dovolj vlage, hkrati pa ne sme imeti preveč šote. Pogosto je tej zemlji že dodano gnojilo z dolgotrajnim delovanjem. Če gnojila ni, ga lahko dodamo ob sajenju, poleti pa rastline tudi enkrat ali dvakrat dognojujemo.

Izbira vrtnin

Sajenje

Večina zelenjave, ki dobro uspeva v vrtu, bo uspevala tudi v posodah. V široki ponudbi različnih sort zelenjave bomo našli mnoge z nizko grmičasto rastjo, majhnimi glavicami in drobnimi plodovi, ki so za vzgojo v posodah še posebej primerne.

Sadike si lahko vzgojimo sami iz semena ali pa jih kupimo. Loncu, v katerega bomo sadili zelenjavo, najprej prekrijemo drenažne odprtine z glinenimi črepinjami, tako bo voda z dna še vedno odtekala. Nato lonec napolnimo z zemljo, vanjo posadimo sadike s primernimi vmesnimi razdaljami in zemljo okoli vsake sadike rahlo pritisnemo. Po zalivanju se bo zemlja v posodi še nekoliko usedla, zato naj je bo dovolj.

To so na primer češnjevi paradižniki, sladki feferoni, pariški ali amsterdamski korenček, redkvice, solate, ki ne naredijo velikih glav, kumare in bučke grmičaste rasti, ki ne potrebujejo opore. Od ostale zelenjave pa lahko sadimo tudi fižol (večinoma nizki), grah, čebulo, česen, papriko, redkvice, rukolo, radič in krompir.

Nega Po sajenju površino zemlje zalivamo oziroma pršimo s pršilko toliko časa, da se voda pojavi v podstavku. Potrebo po zalivanju preverjamo vsak dan, saj je odvisna od vremenskih razmer, predvsem od vetra in sonca. Čim manjša je posoda, tem pogosteje zalivamo. Za dognojevanje uporabljamo tekoče gnojilo za zelenjavo, poskrbeti pa moramo tudi za plevel in rastline redno pleti.

Pozabiti ne smemo niti na zelišča, med katerimi so najpopularnejši peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano.

16

Kompost NARAVNO DOMAČE GNOJILO

Kompostiranje je metoda razgrajevanja organskih odpadkov, ki jih mikroorganizmi razkrojijo v rodovitno temno snov – humus. Da bo kompostiranje uspešno, pa moramo ustvariti in ohranjati pogoje, v katerih bodo mikroorganizmi najbolj učinkoviti. Osnovni štirje pogoji so: zadostna količina hrane, zrak, voda in toplota.

Hrana mora biti pestra Na kompost odlagamo organske odpadke iz vrta in iz kuhinje ter razne dodatke, s katerimi lahko kompostiranje pospešujemo in izboljšujemo.

Organski odpadki: Med vrtne odpadke spadajo pokošena trava, zdravi ostanki zelenjave in sadja, listje, cvetovi, plevel, ki ne semeni. Vsi ti odpadki hitro preperevajo. Daljše kompostiranje potrebujejo na primer vejice od obrezovanja (pred kompostiranjem jih narežimo), žagovina in lubje.

Iz kuhinje lahko kompostiramo ostanke hrane, na primer sadje, zelenjavo, kavno usedlino, ribe, bombažne in volnene odpadke, prah, papir in podobno.

Pospeševalci kompostiranja Kompostu dodajamo tudi snovi, s katerimi aktiviramo delovanje mikroorganizmov.

Česa nA kompostni kup ne odlagamo: Na kompostni kup ne sodi steklo, porcelan, plastika, pločevinke, guma, živalski in človeški izločki, nekatere okužene rastline, plevel, ki semeni ... Paziti moramo, da na kompostni kup ne damo rastlin, okuženih z golšavostjo kapusnic, saj ta bolezen preživi visoke temperature, ki se tvorijo med kompostiranjem.

Ne pozabimo na zrak in vlago Kot vsi živi organizmi tudi drobni graditelji humusa za preživetje potrebujejo zrak in vodo. Da bo kompostni kup dovolj zračen, moramo vse organske odpadke, kar velja predvsem za rastlinske ostanke, razrezati čimbolj

17

na drobno. Če kompostnemu kupu ne zagotovimo dovolj zraka, mikroorganizmi propadejo in se začnejo razkrajati.

Takrat začne notranjost kupa gniti.

Kompostni kup postavimo v senco in zaščitimo pred vetrom, da zmanjšamo izhlapevanje vode, večino katere dodamo že s svežimi rastlinskimi ostanki. Ob hudi suši ga lahko tudi nekoliko zalijemo ali pa nanj namečemo vlažen časopisni papir.

Segrevanje komposta Ko imajo torej mikroorganizmi dovolj hrane, zraka in vlage, začnejo delati s polno paro in kompostni kup se začne segrevati. Segrevanje je odvisno tudi od velikosti kupa: če je kup premajhen, se bo toplota prehitro izgubljala v zrak in mikroorganizmi je ne bodo uspevali nadomestiti, zato je najboljša velikost kompostnega kupa vsaj en kubični meter.

Od letnega časa in s tem toplote zraka je odvisno, kako hitro bo kompost uporaben. Poleti se to zgodi že po dveh mesecih, v hladnejših obdobjih pa bomo dobili zrel kompost po približno petih mesecih.

V vročih poletnih dneh ne smemo pozabiti, da je treba rastline še dodatno oskrbovati z vodo. Zato si že prej pripravimo pripomočke, ki nam bodo to delo olajšali, na primer balkonske zaboje z vodno rezervo in namakalne sisteme za vrtičkarje.

Voda v vrtu 18

1

Primerna v času dopusta!

BALKONSKA KORITA Z VODNO REZERVO Balkonske rastline so večinoma že posajene in kdor se je odločil za sajenje v korita z vodno rezervo, si bo poleti prihranil kar precej dela. Ta korita imajo namreč dvojno dno, do katerega vodi na površino cevka, s katero preverjamo količino vode. Dno korita napolnimo skozi cevko z vodo, ki jo rastline nato s koreninami srkajo ravno toliko, kot je potrebujejo.

2

4

RAZPRŠILKE ZA TRATO

ZASTIRKE ZA GOLA MESTA V TLEH

Trata potrebuje dolgotrajno in ne premočno zalivanje, kar najlažje dosežemo z razpršilko. Najbolje jo je vključiti zgodaj zjutraj, tako da se travne bilke do dopoldneva, ko jih že prične greti sonce, pravočasno osušijo.

Za zelenjavni vrt razpršilke niso ravno priporočljive, saj dodajo rastlinam več vode, kot te lahko izkoristijo, veliko je odteče ali pa se naredijo luže.

Razpršilka tudi omoči dele rastlin, ki so tako dovzetnejše za okužbe z glivičnimi boleznimi.

Zastirke ohranjajo tla vlažna, varujejo posevek pred pleveli, organske prekrivke pa oskrbujejo tla s hranili, ki se sproščajo med njenim preperevanjem. Poleti ohranjajo čez dan tla prijetno hladna, v hladnejših nočeh pa v tleh zadržujejo toploto. Pod zastirko so tla tudi bolj rahla, saj jih sicer močni poletni nalivi lahko precej zbijejo.

KAPLJIČNO NAMAKANJE ZA ZELENJAVNI VRT Kapljično namakanje deluje tako, da so na gredicah med vrstami rastlin položene cevi, ki so lahko v tla tudi delno zakopane. Te cevi so nameščene na pipo in imajo drobne luknjice, skozi katere v tla pronica voda. Ker so luknjice drobne, voda ne odteka, temveč se odvečna enakomerno razporeja v tleh. Voda je hitro dostopna rastlinam, njihovih listov pa ne omoči.

Po namestitvi je dobro preveriti, koliko časa mora biti namakalni sistem odprt, da se tla z vodo ne bi preveč prepojila in ne bi postala blatna.

19

Naravne zastirke: Sem spada lubje, ki je videti lepo predvsem med cvetlicami in okrasnimi grmovnicami. V zelenjavnem vrtu gola tla med rastlinami prekrivamo s pokošenimi travnimi ostanki ali listjem plevelov.

Med jagode položimo slamo, ki preprečuje stik plodov s prstjo. Gredice z naravnimi zastirkami zalivamo kar skozi zastirko, plast materiala pa je navadno debela med 5 in 7 cm.

Zaradi boljšega kroženja zraka naj se zastirka rastlin ne dotika.

Umetne zastirke: Črna folija, ki jo uporabljamo v posevkih kumar in bučk. Folijo položimo že pred sajenjem ali setvijo, rastline pa nato zalivamo skozi luknjice, ki smo jih naredili ob sajenju. Pridelek na takšni prekrivki je bolj čist in tudi bolj zdrav.

Okusno in zdravo Paradižnikova juha z rižem Sestavine: • 10 dag dolgozrnatega riža dmBio • 800 g paradižnika v kosih, ki ga pridelamo sami • 1 čebula • 2 žlici oljčnega olja dmBio • ščepec soli in mletega popra • 4 vejice kopra

priporočamo dmBio dolgozrnati riž

Pred kuhanjem riž temeljito operemo.

Nato ga dobro odcedimo in skuhamo.

Paradižnike odlijemo in na drobno sesekljamo. Čebulo olupimo, operemo in sesekljamo ter jo počasi popražimo.

Na čebulo stresemo paradižnik in vse skupaj dušimo 10 minut. Prilijemo pet decilitrov vode, po okusu začinimo s poprom in soljo, nato pa juho zavremo ter kuhamo na zmernem ognju še 10 minut. Juho s paličnim mešalnikom zmešamo in še enkrat na hitro zavremo. Koper temeljito operemo, osušimo in prihranimo za dekoracijo.

Ko je juha pripravljena, jo postrežemo v ogretih globokih krožnikih. V juho dodamo še kuhan riž in jo okrasimo z vejicami kopra. Pripravljeno juho postrežemo.

20

Lazanja z bulgurjem in BUČKAMI Sestavine:

• 2 bučki in malo morske soli • 6 žlic oljčnega olja dmBio • 200 g bulgurja dmBio • 400 ml zelenjavne jušne osnove dmBio • 4 žlice paradižnikove mezge dmBio • 4 paradižniki in 1 čebula • 50 g naribanega parmezana • nekaj lističev sveže bazilike Operemo bučki in ju narežemo na tanke rezine, ki jih začinimo in jih pustimo stati nasoljene najmanj 20 minut.

Nato posamezne rezine osušimo s papirnato brisačo in jih na obeh straneh popečemo v ponvi na oljčnem olju.

Pečico segrejemo na 200 °C. V vreli jušni osnovi 10 minut kuhamo bulgur.

Primešamo paradižnikovo mezgo. Paradižnike narežemo na tanke rezine in čebulo na tanke obročke. Rezine bučk, bulgur, rezine paradižnika in obročke čebule izmenično nalagamo po slojih v pekač. Na koncu posujemo s parmezanom. V pečici pečemo približno 15 minut, da se dobro zapeče. Preden postrežemo, okrasimo z lističi bazilike.

21

priporočamo dmBio bulgur

Kotiček za sprostitev PO VAŠEM OKUSU

ENERGIJA BARV Teraso okrasite z zeleno, saj pomirja duha in sprosti oči. Poskrbite, da vas zelenje obdaja z vseh strani. Odtenek zelene nato kombinirajte z različnimi barvami, ki bodo vaš kotiček za sprostitev poživile in polepšale.

1

2 NAJ ŽVRGOLI Na vrt povabite ptice. Zgradite ptičjo hišico in jim pomagajte pri gnezdenju.

Ponudite jim lahko bukov žir, bučna semena, sončnična semena, krhlje jabolk, ovsene kosmiče, rozine ali loj.

Ptice bodo vaš vrt varovale pred nezaželenimi gosti in vas s svojim petjem sprostile.

22

MODNO, ESTETSKO in preprosto V primeru, da je vaša vrtna terasa pokrita, prostora pa vam primanjkuje, jo okrasite z visečimi rastlinami. V zadnjem času so te pravi hit.

3+1 G

R ATIS

3

G SKRIVNOSTNI VRT Če želite na svojem vrtu več zasebnosti pred sosedi, ga ogradite z zeleno ograjo oz. živo mejo. Za zeleno ograjo so primerni češmin, navadni lepljivec, pušpan, lovor, navadni gaber, tisa, klek, lovorikovec in smreka. Če je vaša ograja lesena, poskrbite, da bodo po njej plezale rastline.

4

RA

TIS!

Ob nakupu 3 semenskih vrečk prejmete eno semensko vrečko gratis.

Ob nakupu 3 vrečk semen na traku ali na disku prejmete eno vrečko semen na traku ali na disku gratis.

Aktivnost velja od 28. 2. do 30. 5. 2017 oz. do razprodaje zalog.

23

Revija Podari naravi novo življenje je nastala v sodelovanju s Semenarno Ljubljana, ki je prispevala nasvete za vrtnarjenje.

Izdaja dm drogerie markt d.o.o.

Litostrojska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija marec 2017 � www.dm-drogeriemarkt.si � www.facebook.com/dmslovenija