Za hip odsoten danes že tretjič. Razlog? Kronična vnetna črevesna bolezen. Znaki? Bolečine v trebuhu, mehkejše in vodenasto blato, pomanjkanje apetita, bolečine v sklepih. Posledice? Utrujenost, slabša storilnost, neželeno hujšanje, lahko tudi hudo poslabšanje bolezni in resni zapleti. Ukrep? Obisk zdravnika in pravočasno diagnosticiranje. Toliko na kratko.
Kaj je kronična vnetna črevesna bolezen? Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojena bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Bolezen je kronična, torej ni popolnoma ozdravljiva. Za bolezen so značilni zagoni vnetja in različno dolga obdobja remisije, v katerih je bolnik brez težav. Kronična vnetna črevesna bolezen je skupno ime za dve bolezni s podobnimi značilnostmi: • ulcerozni kolitis, pri katerem vnetje prizadene le vrhnjo plast debelega črevesa in • Crohnova bolezen, ki se lahko pojavi v kateremkoli delu prebavne cevi, vnetje pa lahko zajame vse plasti črevesne stene, mezenterij in bezgavke ob črevesu Kadar bolezni ne moremo uvrstiti ne v eno ne v drugo skupino bolezni, govorimo o intermediarnem ali nedoločenem kolitisu. KVČB lahko zdravimo, zato večina oseb s to boleznijo ob ustreznem zdravljenju živi normalno življenje.
Kako prepoznamo znake KVČB? • • • •
Najpogostejši znaki KVČB, na katere moramo biti pozorni, so: bolečine in krči v predelu trebuha pogostejša ali dolgotrajna izčrpanost in utrujenost pogosto odvajanje mehkega blata s primesjo sluzi ali krvi neželeno hujšanje oziroma izguba telesne teže Pri otrocih in mladostnikih je pogost zaostanek v rasti in pubertetnem razvoju. Drugi znaki KVČB so lahko še povišana temperatura, nočno znojenje, bolečine v sklepih in kosteh, pomanjkanje teka, otekline sklepov, slabokrvnost in osteoporoza.
Kdo lahko zboli in kakšni so vzroki za bolezen? Bolezen se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju, najpogosteje med 15. in 35. letom, pojavnost bolezni pa narašča tudi pri otrocih. V enaki meri prizadene moške in ženske. Bolezen je razširjena po vsem svetu, najpogostejša je v razvitih državah. Evropi je okoli 2,2 milijona, v Sloveniji pa od 4000 do 5000 oseb s KVČB.
Vzrok bolezni ni povsem pojasnjen. Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolezni imajo genetski, imunski in okoljski dejavniki, med njimi tudi kajenje, zdravila proti bolečinam in dolgotrajen negativni stres. Obstaja hipoteza, da se imunski sistem človeka z genetsko nagnjenostjo h KVČB čezmerno odzove na napad virusa ali bakterije.
Kakšne so posledice bolezni? KVČB močno poslabša kakovost življenja na vseh področjih. Izčrpanost in utrujenost sta med najbolj motečimi simptomi, ki spremljata osebe s KVČB in močno okrnita njihovo kakovost življenja. Veliko težavo pomenijo tudi bolečine in krči v trebuhu. Zaradi zelo pogoste uporabe stranišča morajo osebe s KVČB prav vse poti in opravke zunaj doma skrbno načrtovati. Vse to zmanjša delovno storilnost in omeji tudi osnovne vsakodnevne dejavnosti.
S hitro diagnozo bolezni lahko preprečimo številne kasnejše zaplete. Aktivnost bolezni se zelo spreminja – obdobja remisije ali začasnega izboljšanja brez simptomov se izmenjavajo z obdobji aktivne bolezni (tako imenovani ponovni izbruh), kar je telesno in psihično izjemno naporno. Ta nihanja lahko ustvarjajo občutek, da je bolezen nemogoče nadzorovati. Če oseba s KVČB, družina ali prijatelji ne razumejo teh sprememb, lahko to negativno vpliva na njihove medsebojne odnose. Zaradi teh težav imajo osebe s KVČB slabšo samopodobo, posledično pa se pogosteje pojavi depresija. To vodi v zmanjšano dejavnost, ne le telesno, ampak tudi širše družbeno, kar zmanjšuje njihove možnosti tudi na poklicnem področju. Podatki kažejo, da je nezaposlenih okoli 40 odstotkov oseb s KVČB. Pojavijo se lahko težave v partnerskih odnosih in drugih socialnih stikih, kar lahko vodi v osamljenost in družbeno izoliranost. Nezdravljena ali neustrezno zdravljena KVČB se lahko razvije v hudo poslabšanje bolezni in resne zaplete, zato je pomembno bolezen čim prej prepoznati in začeti zdraviti.
Kako si lahko pomagamo?
Kakšne so možnosti zdravljenja?
Hitra in pravilna prepoznava bolezni je velikega pomena.
Za zdravljenje KVČB se uporabljajo štiri skupine zdravil in operativni posegi: 5-ASA (5-aminosalicilna kislina) in njeni derivati zmanjšujejo vnetje. Običajno se uporabljajo za blage oblike ulceroznega kolitisa. Pri Crohnovi bolezni nimajo dokazane učinkovitosti. Kortikosteroidi tudi zmanjšujejo vnetje. Učinkoviti so za vzpostavitev remisije pri zmernih in hudih oblikah bolezni, niso pa namenjeni dolgotrajnemu jemanju zaradi številnih stranskih učinkov. Imunosupresivi umirijo pretirano aktiven imunski sistem in zmanjšajo aktivnost vnetja. Uporabljajo se za vzdrževanje remisije. Običajno se uporabljajo pri zmernih in hudih oblikah bolezni. Njihov učinek nastopi šele po treh do štirih mesecih jemanja. Zaviralci TNF-α so biološka zdravila in se imenujejo tarčna zdravila, ker delujejo na točno določenem mestu imunskega odziva. Uporabljajo se za zdravljenje zmernih in hudih oblik KVČB. Učinek blokatorjev TNF-α se pokaže hitro (običajno že v dveh do štirih tednih) in so zelo učinkoviti tako pri bolezni, ko je vnetje omejeno le na črevesno steno, kot pri zdravljenju
in drisk pogosto mislimo, da gre le za okužbo prebavil, ki bo minila sama od sebe. Če bolečine in driske po 14 dneh ne minejo ter je na blatu tudi kri, odvajanje pa je pogosto tudi ponoči, je potrebna podrobnejša obravnava in napotitev k specialistu gastroenterologu. S hitrim odkrivanjem preprečimo številne zaplete, ki jih prinaša razvita in dlje časa trajajoča bolezen.
•
KVČB je tako kot vsako kronično bolezen treba trajno zdraviti in prilagoditi način življenja. Zdravljenje bolezni poteka pod vodstvom zdravnika specialista gastroenterologa in zahteva individualen pristop. Načini zdravljenja se namreč razlikujejo glede na značilnosti bolezni. Crohnovo bolezen zdravimo drugače kot ulcerozni kolitis, blage oblike drugače kot težke oblike bolezni, metoda zdravljenja pa je odvisna tudi od tega, kako bolezen vpliva na vsakdanje življenje posameznika. Zdravnik in bolnik skupaj naredita in prilagajata načrt zdravljenja, dosedanje zdravljenje, morebitne druge bolezni in njegove druge potrebe.
•
Ob ustrezni terapiji in prilagojenem življenjskem slogu so bolniki lahko aktivni, zaposleni, se izobražujejo, ukvarjajo s športom in normalno potujejo. Pomembno je, da prisluhnejo svojemu telesu, se naučijo živeti z boleznijo in ne prekinejo zdravljenja. Osebam s KVČB pomagajo družina, prijatelji ter drugi oboleli s KVČB z izmenjavo izkušenj in medsebojno podporo.
•
•
neučinkovita. • Operacija je zadnji izhod v sili, pogosto vodi v različno stopnjo invalidnosti, kar vsekakor ni zaželeno. Včasih kirurška odstranitev debelega črevesa za bolnika z ulceroznim kolitisom pomeni tudi popolno ozdravitev, a lahko tudi negativno vpliva na kakovost življenja. Žal pri Crohnovi bolezni zaradi drugačne narave bolezni ni tako. Ta se namreč lahko pojavi na kateremkoli delu prebavne cevi, in če odstranijo del črevesa, se praviloma prej ali slej pojavi še na preostalem črevesu.
Ustrezno zdravljenje lahko bistveno izboljša kakovost življenja.
O Društvu za KVČB Poslanstvo Društva za kronično vnetno črevesno bolezen je izboljšati kakovost življenja bolnikov. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že skoraj 800 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji. Ima status invalidske organizacije in status društva v javnem interesu ter je član Evropskega združenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (EFCCA). Glavne dejavnosti društva so: • organizacija predavanj za bolnike s KVČB – šola za KVČB • založniška dejavnost: izdajanje glasila Kronček, pripravljanje publikacij, zloženk in člankov ter priprava vsebin in urejanje spletne strani društva – www.kvcb.si • izobraževanje članov na raznih seminarjih, predavanjih, tečajih, kongresih • pomoč pri zagotavljanju socialne varnosti in lažjemu vključevanju v socialno okolje oseb s KVČB • svetovanje (zdravstveno, dietetno, psihološko, pravno, socialno) • organizacija samopomoči med bolniki • prirejanje srečanj članov društva (strokovna, javna) • organizacija predavanj za vzgojno-varstvene organizacije, šole in delovne organizacije, kjer se naši člani izobražujejo ali so zaposleni • organizacija izobraževanj za zdravstvene delavce na primarni zdravstveni ravni • dajanje pobud za izboljšanje strokovnega dela na področju obravnave bolnikov s KVČB • ozaveščanje javnosti o problematiki KVČB • sodelovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini
-
Stik in dodatne informacije: Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen Ljubljanska ulica 5, p. p. 640 , 2103 Maribor www.kvcb.si, E: info@kvcb.si, T: 041 665 000 (delavniki od 17. do 21. ure, sobote od 10. do 18. ure)
Viri: www.kvcb.si http://www.lifeandibd.org/slovenia Kronična vnetna črevesna bolezen – Skrb zase, priloga Vive, revije za zdravo življenje. Avtorji: Maja Južnič Sotlar, Petra Zemljič, Marija M. Kotnik, Vesna Žunič. Ljubljana, september 2011.