France Balantič sodi v javni spomin slovenskega naroda

FRANCE BALANTIČ SODI V JAVNI SPOMIN SLOVENSKEGA NARODA

SPOŠTOVANE SVETNICE IN SVETNIKI! Ker naj bi se konec leta ali na začetku naslednjega leta spet odločali o imenovanju kamniške knjižnice po Francetu Balantiču, smo vam za lažjo odločitev izpisali nekaj pozitivnih mnenj iz časopisja (spletnega in klasičnega), iz člankov v znanstvenih in strokovnih objavah in pripravili pregled antologij in literarnih zgodovin, v katerih je upoštevan Balantič, ter seznam izdanih pesniških zbirk. Na začetku dodajamo odlomek iz pisma dr. Danila Türka iz leta 2008, ko je bil predsednik države, na koncu pa izjavo intelektualcev, objavljeno v različnih medijih v juniju 2015. Ker je bilo večkrat rečeno ali zapisano, da se ne ve, kdo je predlagal poimenovanje po Balantiču, navajamo tudi podpornike predloga.

France Balantič sodi med slovenske vrhunske pesnike. Njegove pesmi so objavljene v posameznih pesniških zbirkah, v zbranih in izbranih delih, v pesniških antologijah od 1969 dalje, omenjen je v vseh literarnih zgodovinah od leta 1968 dalje, ima geslo v Enciklopediji Slovenije, RTV Slovenija je izdelala dokumentarni film, veliko njegovih pesmi je uglasbenih (Samo Vremšak, Boris Vremšak, Ambrož Čopi, Samo Hubad, Alojzij Geržinič ipd.). Z objavo pesmi v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je bil priključen slovenskim klasikom.

Ivanka Učakar, prof., in dr. Marjeta Humar

3

Podpiramo poimenovanje knjižnice po Francetu Balantiču Posamezniki, ki delujemo na kulturnem in civilno-družbenem področju v Občini Kamnik, ugotavljamo, da se mora ena od javnih kulturnih ustanov na Kamniškem poimenovati po Francetu Balantiču, enem največjih slovenskih pesnikov. Pesnik France Balantič sodi po mnenju literarnih zgodovinarjev, poznavalcev in ljubiteljev poezije med največje slovenske pesnike, pogosto ga primerjajo s Prešernom.

Njegova poezija ni obremenjena s problemi vojnega časa, ampak je globoka izpoved mladega človeka. Izpovedna središča njegovih pesmi so: ljubezen, Bog, dom, narava.

Ob informaciji, da se spreminja odlok o ustanovitvi Matične knjižnice Kamnik, smo pobudo za preimenovanje posredovali vodstvu kamniškega občinskega odbora Nove Slovenije. Poudarjamo, da gre za civilno in strokovno pobudo. S svetniki NSi smo se dogovorili, da z dolžnim spoštovanjem varujejo naše osebne podatke in jih predstavijo članom Občinskega sveta le z našim soglasjem.

Ker imamo zaupanje v pravno državo, verjamemo, da je bilo preimenovanje knjižnice v obeh občinah sprejeto po uveljavljenem in predpisanem postopku, o preimenovanju pa je bila obveščena tudi širša javnost v obeh občinah. Vsekakor je bilo dovolj časa za demokratično razpravo in predstavitev nasprotnih mnenj, ki pa se v času sprejemanja odločitve o preimenovanju niso artikulirala.

Preimenovanje kamniške knjižnice so soglasno potrdili Svet občine Kamnik, Svet občine Komenda in Svet knjižnice. V teh svetih so ljudje, ki so bili demokratično izvoljeni in predstavljajo različne politične 5

usmeritve. Prepričani smo, da so se skupaj z županoma zavedali, o čem odločajo.

Menimo, da morajo svetniki v obeh občinah zavrniti ponovno razpravo o preimenovanju knjižnice. Menimo tudi, da morajo svetniki in oba župana stati za svojo prvotno odločitvijo, če seveda želijo ohraniti svojo verodostojnost in ugled v lokalni in širši slovenski javnosti.

France Balantič je po rojstvu in družini Kamničan, prav je, da mu kot velikanu slovenske besede s poimenovanjem knjižnice po njem izkažemo spoštovanje.

PODPISNICE IN PODPISNIKI (navedeni smo po abecednem vrstnem redu)

prim. mag. Damijan Bergant, dr. med.; Na produ 5, 1241 Kamnik Matevž Bergant, univ. dipl. inž. grad., direktor podjetja; Japljeva ulica 6, 1241 Kamnik Jože Berlec, univ. dipl. inž. stroj.; Vrhpolje 179, 1240 Kamnik Danica Bezek, predm. učit. mat.; Podgorje 94f, 1241 Kamnik Danijel Bezek, prof. mat.; Podgorje 94f, 1241 Kamnik Brane Bitenc, delavec, orodjar, strojni tehnik, varnostni inženir, direktor; Ljubljanska cesta 106, 1230 Domžale

6

mag. Igor Boševski, univ. dipl. inž. kem.; Urhova ulica 6, 1218 Komenda Marijana Bergant Boševski, univ. dipl. inž. kem., inž. kem. teh.; Urhova ulica 6, 1218 Komenda Janez Cerar, univ. dipl. inž. el.; Šentvid, Štajerska 23, 1225 Lukovica Štefan Dominko Tanja Dominko Tone Ftičar, slavist, vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Kamnik; Cesta dr. Tineta Zajca 2, 1241 Kamnik Marta Grkman Repolusk, dipl. bibl. in etnologinja; Jenkova 4, 1241 Kamnik Urška Grošelj Petkovšek, univ. dipl. ekon.; Moste 1c, 1218 Komenda Domen Gruden, študent strojništva, samostojni podjetnik; Nevlje 33f, 1241 Kamnik Dane Holcar, strojni tehnik, pismonoša; Žebljarska pot 2, 1241 Kamnik Mojca Holcar; Žebljarska pot 2, 1241 Kamnik dr. Marjeta Humar, prof. slov. jezika; Žale 4a, 1241 Kamnik Matej Humar, univ. dipl. inž. el.; Kovinarska cesta 26a, 1241 Kamnik Ludvik Gomiršek, elektrikar; Nevlje 34b, 1241 Kamnik Jožef Jelen, strojni tehnik; Koželjeva ulica 3, 1241 Kamnik 7

Marjan Jerman, kmet; Ljubljanska cesta 47, 1241 Kamnik dr. Albert Juteršek, dr. med.; Sončna ulica 1, 1241 Kamnik Marinka Juteršek, dr. dent. med.; Sončna ulica 1, 1241 Kamnik Jožica Kališnik, adm. teh.; Vrhpolje 44, 1241 Kamnik dr. Marija Klobčar, višja znanstvena sodelavka ZRC SAZU; Podgorje 26d, 1241 Kamnik Franci Klobčar, univ. dipl. inž. grad.; Podgorje 26d, 1241 Kamnik dr. Blaž Komac, univ, dipl. geogr.; 1241 Kamnik Kristina Kremžar Rode, prof. angl; Gmajnica 226, 1218 Komenda Dominik Krt, oblikovalec zvoka, svobodni kulturni delavec; Zgornje Stranje 24, 1242 Stahovica Metka Lah, prof. razrednega pouka; Suhadole, 1218 Komenda Tomaž Lah, podjetnik; Suhadole, 1218 Komenda Janez Lap, dipl. inž. strojn.; Vrhpolje 4, 1241 Kamnik Mija Lap, višja administratorka; Vrhpolje 4, 1241 Kamnik Marta Lavrič Tomšič, univ. dipl. sociologinja; Perovo 16b, 1241 Kamnik Štefka Legedič, dipl. soc. del.; Šmartno 45, 1219 Laze v Tuhinju Janez Leskovec, tekstilni mehanik, pomočnik tiskarja; Vrhpolje 189, 1241 Kamnik 8

mag. Martin Lisec, publicist; Gmajnica 216, 1218 Komenda Alenka Magister, fotografinja; Krekova ul. 13, 1218 Komenda Janez Majcenovič, univ. dipl. inž. mat., častni občan občine Kamnik; Kovinarska cesta 23a, 1241 Kamnik Teja Maležič, univ. dipl. biol.; Frančiškanski trg 3, 1241 Kamnik Blaž Mihelčič, dr. med.; Glavarjeva cesta 56, 1218 Komenda Slavica Navinšek, prof. slov. jezika; Šutna 64, 1240 Kamnik Mateja Novak, univ. dipl. biol.; 1218 Komenda Miha Novak, inž. strojn., direktor; 1218 Komenda Peter Novak, univ. dipl. protestantski teolog; Krekova ulica 17, 1218 Komenda Rozalija Omerzu, razredna učiteljica; Oševek 3a, 1241 Kamnik Franc Orešnik, inž. radiologije; Jamova ulica 2, 1241 Kamnik Franc Osolnik, ekonomist; Streliška ulica 12a, 1241 Kamnik Nina Pavec, dipl. upr. org., podjetnica in režiserka; Podgorje 27 b, 1241 Kamnik dr. Andrej Perko, psiholog; Cankarjeva cesta 39, Mekinje, 1241 Kamnik ddr. Verena Perko, arheologinja; Cankarjeva cesta 39, Mekinje, 1241 Kamnik Leon Pirman, podjetnik; Na Bregu 34, 1241 Kamnik 9

Viktor Pogačar, ekon. teh.; Na Bregu 11a, 1241 Kamnik Stanislav Poljanšek, tekstilnomehanski tehn.; Markovo 2b, 1241 Kamnik Janez Repanšek, podjetnik; Kolodvorska ulica 3, 1241 Kamnik doc. dr. Janez Rifel, dr. med., zdravnik družinske medicine; Vrhpolje 246, 1241 Kamnik Tone Rode, pesnik in poslovnež; Gmajnica 226, 1218 Komenda Tina Romšak, prof. slov. jezika; Vrhpolje 215, 1241 Kamnik Mojca Rutar Bergant, ekon teh., bančna uslužbenka; Japljeva ulica 6, 1241 Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, univ. dipl. inž. strojn., predsednik Društva general Maister Kamnik; Grintovška 10, 1241 Kamnik Sonja Sekavčnik, univ. dipl. inž. arh.; Grintovška 10, 1241 Kamnik Mateja Slapnik, dipl. upr. org., poslovna sekretarka; Zgornji Tuhinj 39a, 1219 Laze v Tuhinju Stanislava Slatnar, delavka; Gornji log 3, Šmarca, 1241 Kamnik Jože Slatnar, orodjar; Gornji log 3, Šmarca, 1241 Kamnik Dunja Spruk, operna pevka, SNG Opera Ljubljana; Pot na Poljane 1a, 1241 Kamnik Emil Spruk, glasbenik, orkester RTV Slovenija; Pot na Poljane 1a, 1241 Kamnik 10

Franc Spruk, zavarovalniški agent; Hrib pri Kamniku 9a, 1241 Kamnik dr. Anton Svetlin, dr. vet. med.; Podgorje 58b, 1241 Kamnik Ana Stele, tekst. tehn., predsednica Kulturnega društva dr. Franceta Steleta; Tunjiška Mlaka 9e, 1241 Kamnik Anton Stele, upokojeni obrtnik in podjetnik; Glavni trg 16, 1241 Kamnik Peter Stele, PTT-manipulant; Tunjiška Mlaka 9e, 1241 Kamnik Uroš Stele, gim. maturant, izredni študent; Tunjiška Mlaka 9e, 1241 Kamnik Marijan Stele, univ. dipl. pat. inž. in inž. kem. teh.; Kajuhova pot 10, 1241 Kamnik Janez Stražar, univ. dipl. inž. arh.; Podgorje 12a, 1241 Kamnik Marija Stražar, administratorka; Podgorje 12a, 1241 Kamnik Franc Sušnik, ekonomist; Neveljska pot 2a; 1241 Kamnik Helena Sušnik, sred. ekon.; Neveljska pot 2a; 1241 Kamnik Matjaž Šporar, inž. elektrotehnike, podjetnik; Kamniška cesta 63a, 1241 Kamnik Milan Šuštar, prof. slov. jezika; Ljubljanska cesta 74, 1241 Kamnik Ivanka Učakar, prof. slov. in dipl. lit. komp.; Šolska ulica 5, 1241 Kamnik Veronika Ukmar Perko, predm. učit.; Šolska ulica 3, 1241 Kamnik 11

dr. Jože Urbanija, teolog in bibliotekar; Medvedova 23, 1241 Kamnik Tadeja Voje Bergant, dr. med., spec. anest.; Na produ 5, 1241 Kamnik Jana Vrabec, dipl. inž. teh. mat.; Šipkova 8, 1241 Kamnik zaslužni prof., red. prof. Jože Vrabec, dipl. inž. teh. mat.; Šipkova 8, 1241 Kamnik izr. prof. dr. Marko Vrabec, univ. dipl. geol.; Ljubljanska 11f, 1241 Kamnik Valentin Zabavnik, orodjar; Košiše 16, 1241 Kamnik Danica Zmrzlikar, srednja šola; Nasovče 5, 1218 Komenda Primož Zupan, univ. dipl. pol., sam. podjetnik; Na produ 4, 1241 Kamnik Kamnik, 14. septembra 2015

12

Kazalo vsebine PODPIRAMO POIMENOVANJE KNJIŽNICE PO FRANCETU BALANTIČU .............. 5 IZ PISMA DR. DANILA TÜRKA, TEDAJ PREDSEDNIKA DRŽAVE, DIREKTORICI MATIČNE KNJIŽNICE KAMNIK 19. NOVEMBRA 2008....................................... 15 ODMEVI NA IMENOVANJE KAMNIŠKE KNJIŽNICE PO FRANCETU BALANTIČU 15 Veno Taufer.................................................................................................. 15 Prof. dr. Boris A. Novak, pesnik, podpredsednik Mednarodnega PEN-a ....... 16 Andrej Razdrih, Ljubljana.............................................................................. 16 Tone Kuntner, pesnik in gledališki igralec..................................................... 17 Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev .................................. 17 France Pibernik, pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar.................... 18 Lenart Zajc, pisatelj ...................................................................................... 18 Brane Senegačnik, pesnik, esejist in prevajalec ............................................ 19 ZNANSTVENI IN STROKOVNI PISCI O BALANTIČU ........................................... 20 France Pibernik ............................................................................................ 20 Akademik Janko Kos leta 2008 v Kamniškem zborniku: France Balantič med modernostjo in tradicijo ............................................................................... 20 Zamejski pisatelj Alojz Rebula v Kamniškem zborniku 2002 ......................... 21 France Papež v Zbranem delu Franceta Balantiča. Izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu leta 1976. ................................................................. 21 Prispevki v Balantičevem in Hribovškovem zborniku .................................... 22 Franc Zadravec, Balantič med tradicijo in inovacijo, str. 148 ............. 22 Valentin Kalan, Ustvarjalno-etični profil F. Balantiča, str. 249 ........... 22 Blanka Skočir, Temeljne prvine Balantičeve ljubezenske in religiozne pesmi, str. 301................................................................................... 22 Valentin Kalan, »Vendar sveta zasanjan sem vrtnar« ali kako prisluhniti Balantičevi pesniški besedi, str. 345 ................................. 22 Balantič v antologijah slovenske poezije....................................................... 23 Balantič v slovenskih literarnih zgodovinah in enciklopedijah ...................... 23 Zbirke Balantičevih pesmi po COBISSU ......................................................... 24 IZJAVA INTELEKTUALCEV: FRANCE BALANTIČ SODI V JAVNI SPOMIN SLOVENSKEGA NARODA .................................................................................. 26

13

Iz pisma dr. Danila Türka, tedaj predsednika države, direktorici Matične knjižnice Kamnik 19. novembra 2008 France Balantič je bil najprej pesnik. Njegova poezija ni obremenjena s kakršnokoli ideologijo, vendar je bila kljub temu izraz upora zoper sleherno tiranijo. /…/ France Balantič je danes v naših mislih zato, ker je njegova poezija kljubovala vsem nasprotnikom. Z nami je tudi zato, ker so njegove pesmi dobre in primerne za današnji čas. Zato, ker sodi v krog naših najboljših pesnikov in ker nas opozarja na nesmisle preteklosti, na vojne grozote in dogodke, ki mlademu Balantičevemu umu niso dale priložnosti, da bi se razvil in izrazil v celoti.

Odmevi na imenovanje kamniške knjižnice po Francetu Balantiču Veno Taufer V prvih petdesetih letih, ko sem začel iskati svoj pravi pesniški glas, sem v prvem ali drugem letniku študija slišal za poezijo Franceta Balantiča. Hodil sem v Slovansko knjižnico, ki je bila tedaj v prvem nadstropju Mestnega muzeja. Stopil sem do upravnika prof. Franceta Dobrovoljca, ki je bil med nami študenti na glasu spoštovanega, a strogega in pedantnega gospoda. Vedel sem, da je zbirka V ognju groze plapolam »pod ključem«, samozavest začetnika s komaj nekaj objavljenimi pesmimi pa mi je dala pogum, da sem ga vprašal, če bi lahko prebral Balantičevo zbirko. Molče mi jo je prinesel: »Vrnite mi jo čez dva dni, v ponedeljek.« Dovolj časa, da sem si lahko prepisal pesmi, ki so se mi zdele posebej močne. Prepričal sem se, da je silovit pesnik, vzbudil mi je občudovanje in spoštovanje, dobil sem do njega 15

osebni odnos, kot ga imam še zmeraj: do enega najmočnejših pesniških glasov slovenskega ekspresionizma. Glas, ki odmeva in ima veljavo. Vesel sem bil, da smo ga slovenski pesniki javno že davno sprejeli medse, literarna znanost in antologisti pa mu zagotovili mesto med slovenskimi vrhunskimi pesniki./…/ Spoštovani, skušal sem utemeljiti svojo željo, ki je želja prav tako slovenskega pesnika, da bi se z vojakom Balantičem spravili in ga z vsem spoštovanjem sprejeli in počastili kot velikega pesnika. V čast vam bo, če bo vaš hram kulture imenovan po njem – tudi kot pričevanje vaše katarze, tako potrebnega in nujnega očiščenja kulture vsakršne izključujoče ideologije in podtikanj preračunljive politike.

(Delo 26. 6. 2015, str. 8) Prof. dr. Boris A. Novak, pesnik, podpredsednik Mednarodnega PEN-a O umetniški vrednosti poezije Franceta Balantiča in Ivana Hribovška sem nadvse afirmativno pisal že pred davnimi leti.

Kot je splošno znano, sem sin enega prvih slovenskih partizanov. Na očetovo junaštvo in dediščino sem ponosen.

Moje stališče je zmeraj bilo in je tudi zdaj popolnoma jasno: podpiram preimenovanje Kamniške knjižnice v Knjižnico Franceta Balantiča, Kamnik. To sem 16. junija 2015 sporočil tudi kolegicam in kolegom iz Slovenskega PEN–a in Društva slovenskih pisateljev.

(Delo 27. 6. 2015, str. 30) Andrej Razdrih, Ljubljana Brez dvoma si France Balantič zasluži, da se po njem imenuje knjižnica, saj je odličen pesnik, ki je pomembno zaznamoval 16

slovensko kulturo in njegovo medvojno delovanje danes, po 70 letih, ne bi smelo več imeti vpliva na njegovo prisotnost v zavesti naroda.

Tako poimenovanje predstavlja tudi pomemben korak na poti sprave v Sloveniji.

(Delo 1. 8. 2015, str. 28) Tone Kuntner, pesnik in gledališki igralec Seveda sem za. Prvič, da se neha ta stoletna sramota, da se velike pesnike po toliko časa označuje na ta način. Drugič, Balantič je velik pesnik in si zasluži, da se knjižnica imenuje po njem. To sploh ni vprašanje. Nedostojno in nečloveško se mi zdi, da se še vedno ukvarjamo s tem. Marsikomu bi lahko kaj očitali, pri pesniku se meri vrednost poezije. Če sem nekoliko ciničen, bi lahko nekomu očitali sodelovanje z jugoslovansko armado ali pa vsaj simpatiziranje, pa zato ne bomo rekli, da je slab pesnik. Nehati moramo s tovrstnimi manipulacijami.

Http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/06/knjiznica_franceta_ba lantica.aspx (22. 06. 2015).

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev Sploh ne more biti nobenega dvoma. France Balantič je eden naših velikih pesnikov 20. stoletja. Stališče Društva slovenskih pisateljev je jasno. Pred dvema letoma, ko so odprli njegovo spominsko obeležje v Radomljah, sem bil govornik, tako kot bom govoril na istem mestu ob otvoritvi obeležja Karlu Destovniku Kajuhu. Mislim, da je zaplet popolnoma nepotreben. Župan se je na nek način ustrašil oziroma vdal pod nekimi pritiski, če premišljuje, ali je bilo prav, da je to 17

predlagal občinskima svetoma Komende in Kamnika. To pomeni, da bi se moral sam vprašati, kako je z njegovo integriteto.

Popolnoma samoumevno je, da se knjižnica, dom slovenske knjige, imenuje po velikem slovenskem pesniku Francetu Balantiču. Tako kot so se imenovale knjižnice recimo po Kajuhu in še kom. Danes bi morali te delitve preseči, ampak kot vidimo, vedno znova izrabimo priložnost, da obnavljamo to razdeljenost naroda.

Http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/06/knjiznica_franceta_ba lantica.aspx (22. 06. 2015).

France Pibernik, pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar Kakor sem bil vesel, da sta dve občinski skupščini soglasno sprejeli odlok o poimenovanju, tako me je protest presenetil, zlasti glasnost nastopajočih. Težko je verjeti temu silnemu izbruhu z vsem znanim, seveda čisto muzejskim arzenalom, in to pri ljudeh, ki niso ničesar izkusili, ampak samo povzemajo in ponavljajo to, kar je v ideološki zamaknjenosti ostalo iz davnih dni. Kot da se zanje čas ni nič premaknil in da niso utegnili pogledati čez lastni prag.

Http://www.reporter.si/izjava-dneva/france-pibernik-opremienovanju-kamni%C5%A1ke-knji%C5%BEnice-po-pesnikufrancetu-balanti%C4%8Du/54795 (28. 8. 2015).

Lenart Zajc, pisatelj Menim, da bi si Balantič kot eden boljših pesnikov svojega časa to absolutno zaslužil, ne glede na njegovo politično in vojaško opredelitev, ki bi jo lahko imenoval kot napačno. Mislim, da to ne bi smelo vplivati na njegovo umetniško izrazno moč in na to, da ga 18

Slovenci počastimo kot našega pesnika. Tako ali tako imamo malo tako dobrih pesnikov, da bi se nekomu odrekli zaradi ene politične neumnosti, ki jo je naredil v življenju.

Http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/06/knjiznica_franceta_ba lantica.aspx (22. 06. 2015).

Brane Senegačnik, pesnik, esejist in prevajalec Absolutno bi si zaslužil, saj je eden najpomembnejših slovenskih pesnikov sredine 20. stoletja. Tisto, kar se ohrani skozi zgodovino, je v kulturi vedno kulturna vrednost, vrednost umetnosti, in ta je pri Balantiču nesporna.

Nasprotovanje poimenovanju je popolnoma ideološko, v imenu ideologije, ki je vso kulturo poskušala sploščiti na razredni boj in ki je vedno forsirala umetnost, ki ni bila avtonomna, ki v bistvu sploh ni bila umetnost. Nešteto drugih umetnikov majhnega ali najmanjšega formata je dobilo svoje knjižnice ali pa še kaj drugega prav zaradi te ideologije, vendar se tega ne postavlja pod vprašaj, temveč se pod vprašaj postavlja nekaj, kar je z umetniškega vidika nesporno. http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/06/knjiznica_franceta_ba lantica.aspx (22. 06. 2015).

19

Znanstveni in strokovni pisci o Balantiču France Pibernik1 Med vsemi vrhunskimi slovenskimi liriki je pesnik France Balantič doživel v vsakem pogledu najbolj nenavadno, skrajno tragično življenjsko in literarno usodo. /…/ Ni ga ugonobila revščina in ne bolezen kot njegove predhodnike, pač pa je postal žrtev brezobzirnih dogajanj vojnega časa, ki zlasti ni prizanesel celotnim njegovim generacijam.

Akademik Janko Kos leta 2008 v Kamniškem zborniku: France Balantič med modernostjo in tradicijo V večini Balantičevih pesmi se zavest o času skriva v ozadju, od koder pa je vseeno čutiti njen napeti, tesnobni in grozeči utrip. Šele v pesmi Nečisti čas se je tema zgodovinskega časa prebila v ospredje, tu pa s svojo dramatično silovitostjo zadobila skoraj prešernovske razsežnosti, vsekakor take, da stoji ob boku osrednjih pesniških sporočil o usodi slovenstva, kot jih je najti pri Župančiču, Kosovelu, Vodušku in Kocbeku.

Samo da je Balantičevo sporočilo še bolj enkratno, usodnostno in vznemirljivo za sprejemnike te poezije na pragu novega tisočletja.

To pa je mogoče samo zato, ker se je v Balantičevem pesništvu tradicija slovenske pesniške klasike spojila z jezikom moderne evropske lirike v enkratno celoto.

1

Izbrane pesmi / France Balantič; [pesmi izbral, uredil in spremno besedo dodal France Pibernik]. Ljubljana: Tiskarna Pleško, 2008.

20

Zamejski pisatelj Alojz Rebula v Kamniškem zborniku 2002 Balantičeva pesem je prinesla v koral slovenske lirike nov in nezgrešljiv akord, nekakšen apokaliptični jambski val, v zgodovino slovenskega duha pa moment tragične samozavesti, ki je odzrcalil tragiko dni, v katerih je nastala.

France Papež v Zbranem delu Franceta Balantiča. Izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu leta 1976.

Bistvo Balantičeve poezije je v globoki zavesti snovnega in duhovnega sveta, v spoznavanju svoje usodnosti in v doživetju tragike vojnega časa. Po svojem duhovnem razpoloženju in doživljanju ter po strnjenem izrazu v večinoma strogi metrični obliki soneta je Balantič pesnik predvojnega časa; je bolj ali manj osamljena lirična osebnost, ki jo moremo videti v luči tistega slovenskega ekspresionizma, ki je bil po eni strani glasnik eksistenčne tesnobe in ogroženosti, po drugi pa resonanca nove duhovne poglobitve. /…/ Njegova poezija ne pozna ničesar takega, čemur bi lahko rekli poetični aktivizem; svoje pesmi ni posvetil nobeni politični ali družbeni skupini. Rahločutna lirika, spočeta kot čustveno duhovni izraz človeka, ki je dozorel – kot toliko naših pesnikov – v težkem času, prehaja čista v kozmičnost duha.

21

Prispevki v Balantičevem in Hribovškovem zborniku2 FRANC ZADRAVEC, BALANTIČ MED TRADICIJO IN INOVACIJO, STR. 148 Balantičeve pesmi so glas pristnega lirika, po vsebini in stilu so povezani umetniški izdelek, ki se na eni strani odpira že nadrealistični metafori, na drugi pa je vpet v duhovne, stilne in oblikovne loke dvajsetih in tridesetih let.

VALENTIN KALAN, USTVARJALNO-ETIČNI PROFIL F. BALANTIČA, STR. 249 Naš dolg do Balantiča je v tem, da z razumevanjem njegove pesniške besede izkažemo, kako njegova pesniška »bolečina« nosi v sebi katarzo in svetlobo.

BLANKA SKOČIR, TEMELJNE PRVINE BALANTIČEVE LJUBEZENSKE IN RELIGIOZNE PESMI, STR. 301 Kaj nam lahko pove o pesniku metafora …? Kaže nam človeka izrednih duhovnih in pesniških zmožnosti, ki se mu je, spričo slutnje bližajoče se smrti, mudilo živeti v popolni predanosti duhovnemu in pesniškemu ustvarjanju, da bi tako izvršil poslanstvo, kar najbolje dogradil in izrazil življenjsko sporočilo, ki ga je nosil v sebi.

VALENTIN KALAN, »VENDAR SVETA ZASANJAN SEM VRTNAR« ALI KAKO PRISLUHNITI BALANTIČEVI PESNIŠKI BESEDI, STR. 345 Balantičevo smrt je treba dojeti kot eno od žrtev tako imenovane vojne patologije. Danes lahko za nazaj ocenjujemo Balantičevo odločitev, da gre med vaške straže, kot politično napako. Toda pri 2

Balantičev in Hribovškov zbornik: referati simpozija 20. in 21. januarja 1994 / uredil Marjan

Dolgan; [izdal] ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.

22

njeni presoji ni mogoče vztrajati pri opredelitvi izdaje, ki jo je uporabil Franc Šetinc v reviji Naša obramba leta 1976, temveč je treba priznati in uveljaviti stališče tako imenovane parcialne zmote.

To je Kantov izraz. Kaj pomeni ? Danes vsi zelo radi na ves glas priznavamo, da ni absolutne resnice, pri tem pa pozabljamo, da je tudi vsaka zmota parcialna. Če torej že pristanemo na to, da se je Balantič odločil ne preveč informirano in bi se ob kakem nasvetu lahko odločil tudi drugače in bolje, potem smemo šteti njegovo zmoto samo za parcialno, ne za totalno. Gre za to, da mu končno priznamo pravico do zmote.

Balantič v antologijah slovenske poezije Iz roda v rod duh išče pot: izbor slovenske umetne pesmi od začetkov do današnjih dni. (1969) Ljubljana: Mladinska knjiga. Živi Orfej: velika antologija slovenske poezije (1970). Ljubljana: Cankarjeva založba.

Sončnice poldneva: antologija slovenske poezije. Ljubljana: Mihelač, 1993.

Nevihta sladkih rož: antologija slovenske poezije 20. stoletja.

Ljubljana: Študentska založba, 2006.

Balantič v slovenskih literarnih zgodovinah in enciklopedijah Slodnjak, Anton (1968), Slovensko slovstvo. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 461–463.

Smolej, Viktor (1971), Zgodovina slovenskega slovstva VII. Ljubljana: Slovenska matica, str. 348–355.

23

Zadravec, Franc (1972): Zgodovina slovenskega slovstva 7. Maribor: Obzorja. Str. 190–191.

Slodnjak, Anton (1975), Obrazi in dela slovenskega slovstva.

Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 477–480.

Kos, Janko (1987), Primerjalna zgodovina slovenske literature.

Ljubljana. Str 241–243.

Enciklopedija Slovenije, I, Ljubljana, 1987. Str. 174.

Zbirke Balantičevih pesmi po COBISSU Muževna steblika, 1966 (umaknjeno iz prodaje).

Pesmi / Francé Balantič. V Celovcu: Družba sv. Mohorja, 1967.

Zbrano delo / France Balantič ; [uredil, vinjete narisal in opremil France Papež]. Buenos Aires : Slovenska kulturna akcija, 1976 (Buenos Aires: Editorial Baraga).

Zbrane pesmi / France Balantič; [uredil in spremno besedo napisal France Pibernik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991 (Ljubljana: Ljudska pravica).

Tihi glas piščali, 1991 (ni navedeno v Cobissu).

V ognju groze plapolam / France Balantič; [z uvodom in opombami urednika Tineta Debeljaka; Balantičev portret Marijan Tršar].

Ljubljana: Nova revija, 2003 (Kranj: Gorenjski tisk).

Muževna (sem) steblika: pesmi 1942 / France Balantič; [spremna beseda France Pibernik]. Ljubljana: Družina, 2003 (Ljubljana: Schwarz) Zbrano delo / France Balantič; [uredil in opombe napisal France Pibernik]. Maribor: Litera, 2008 ([Maribor]: Dravska tiskarna).

24

Izbrane pesmi / France Balantič; [pesmi izbral, uredil in spremno besedo dodal France Pibernik]. Ljubljana: Tiskarna Pleško, 2008.

Gospod, za tabo se bom zdaj napotil = Signore, dietro a te muoverò i miei passi / France Balantič; [prevod poezij, traduzione delle poesie] Mirko Špacapan; uredila, a cura di, [uvodni esej, introduzione] Tatjana Rojc. Gorica = Gorizia: Goriška Mohorjeva, 2009 (Gorica = Gorizia: Budin).

Zbrano delo [Elektronski vir] / France Balantič; uredil, komentar in opombe napisal France Pibernik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015.

25

Izjava intelektualcev: France Balantič sodi v javni spomin slovenskega naroda Podpisnice in podpisniki pričujoče izjave pozdravljamo pogum občinskih oblasti in občinskega sveta v Kamniku in Komendi, s katerim so Matični knjižnici Kamnik namenili ime svojega rojaka, pesnika Franceta Balantiča. Da je ob tem samoumevnem civilizacijskem koraku sploh potrebno govoriti o pogumu, je pač posledica »folklornih« posebnosti prostora, v katerem živimo. V isto »folkloro« sodijo tudi scela nesorazmerni žolčni odzivi na poimenovanje. Navsezadnje se podpisnice in podpisniki boleče zavedamo, da bo celo našo izjavo javnost neizogibno umestila v značilno »folklorno« ozračje.

Zakaj se torej oglašamo? Menimo, da se moramo v prvi vrsti oglasiti zaradi nevzdržnosti stanja, v katerem so ključi do pripuščanja posameznikov in pojavov v javni spomin slovenske skupnosti še vedno pridržani tistim, ki so nad omenjenim javnim spominom gospodovali vse obdobje po drugi svetovni vojni. Že na prvi pogled je nelogično, zakaj naj bi pesnik France Balantič ne imel pravice do vstopa v javni spomin skupnosti, iz katere je izšel, in zakaj naj bi počastitve njegovega pomena za narodovo kulturo ostale omejene zgolj na zasebno raven. Posebno žalostno je, ker se s takim odnosom obnavlja kalvarija njegovih svojcev, ki desetletja niso smeli žalovati za svojim sinom in bratom in trpeli različna zasramovanja.

Ponavljanje omenjene kalvarije je nedopustno in skrajno sprevrženo.

Da je Balantičev pesniški opus vtisnil slovenski besedni umetnosti 20. stoletja neizbrisen pečat, so literarni in kulturni krogi že zdavnaj 26

sprejeli kot nesporno dejstvo. Med vrsticami je bilo slednje priznano že globoko v časih komunističnega enoumja. Njegove pesmi so bile, sicer po kapljicah, pripuščene v šolska berila, o njem so se lahko Slovenke in Slovenci poučili iz reprezentativnih pregledov slovenske književnosti, in če ob koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja v matični domovini še ni mogel iziti izbor iz njegovega dela, je luč sveta vendarle ugledal kar nekaj let pred demokratično odjugo v Sloveniji.

Da s Francetom Balantičem umira velik pesnik in pomemben predstavnik sodobne kulture, so se očitno zavedali celo vsaj nekateri izmed njegovih krvnikov v Grahovem, kakor znova vsaj med vrsticami priča kanonični, spet v šolska berila polpreteklosti pripuščeni zapis Matevža Haceta v Komisarjevih zapiskih. Če je tako, sploh ni potrebno izpeljevati ugotovitve, da je mladi pesnik s svojim delom vtkan v osrednji tok slovenske kulture, v tok, ki povezuje vse slovensko občestvo. Poimenovati javno ustanovo po Francetu Balantiču pomeni torej prav toliko, kot če jo poimenujemo po Antonu Tomažu Linhartu, Josipu Jurčiču, Josipini Turnograjski, Simonu Gregorčiču, Janku Kersniku, Lili Novy ali Janezu Menartu, če navržemo zgolj nekaj imen, ki nam brez pravega reda pridejo na misel.

Kakor je bilo za marsikoga med naštetimi in za številne druge besedne umetnike značilno, da se je v njih na poseben način zgostila izkušnja narodove skupnosti v določenem zgodovinskem trenutku, velja to vsekakor tudi za mladega, v »nečistem« času izginulega poeta. Z vsem, kar je bil, izpričuje strahotno tragedijo slovenskega narodnega občestva, ki je v labirintu druge svetovne vojne povsem odpovedalo, se predalo najnižjim strastem in si zato v najtemnejši uri 27

zunanje agresije prizadejalo nepopisne, do danes nezaceljene rane.

France Balantič ne sodi tu v nobeno popreproščeno shemo, saj je prehodil tako rekoč vse postaje slovenskega medvojnega križevega pota.

Tako ga je groza troglave okupacije najprej pahnila v begunstvo. V želji po narodovi osvoboditvi je z naklonjenostjo gledal na porajajoče se odporniško gibanje v okviru Osvobodilne fronte, zaradi česar je delil usodo tolikih pokončnih Slovencev v taborišču Gonars. Slednjič ga

je

spoznanje

o

izrojenosti

prevladujočega

slovenskega

odporništva, ki se je v labirintu vojne odločilo predvsem za revolucijo in obračunavanje z domačimi ljudmi, pripeljalo v dejaven nastop zoper te strahotne stranpoti. Zato na Balantiča ni mogoče gledati kot na vojaka katere koli strani, marveč kot na Slovenca, ki ga je pogoltnila in ugonobila največja narodova tragedija.

Verjamemo, da vodi prizadevanja nasprotnikov novega imena kamniške knjižnice gotovost, da s svojim nasprotovanjem branijo ključne vrednostne temelje našega slovenskega občestva. A prav njihova iskrenost je bolj kot vse drugo spričevalo, kako zelo je naša družba še ujeta v prevlado vojaške logike, ki je nad njo zagospodovala med drugo svetovno vojno in še bolj po njej. Odklanjanje javnega spomina na Franceta Balantiča namreč kljub drugačnemu videzu nima nič opraviti ne z aprilom 1941 ne z novembrom 1943, še celo z majem 1945 ne. Opraviti ima z našim tukaj in zdaj. Opraviti ima z željo čim bolj podaljšati življenje neke politične mitologije, ki si preko po vojni pridobljene oblasti lasti pravico absolutnega razsodnika. Še enkrat poudarjamo: absurdno poigravanje z mislijo, da je bil Balantič, da so bili številni drugi uporniki zoper revolucijo sokrivi in 28

celo sostorilci zlasti nemškega kulturnega pogroma nad Slovenci, ki se je med drugim odrazil v barbarskem uničenju velikanskega števila knjig, nima nič opraviti z razmerami na Slovenskem med drugo svetovno vojno, pač pa služi samo podaljševanju neke, za razmeroma ozek krog rentnikov zelo donosne iluzije. Skoraj bi lahko domnevali, da je za ponavljanjem tako absurdnih trditev slaba vest zaradi tega, ker so se z barbarskim pošiljanjem že natisnjene Balantičeve zbirke Muževna steblika v Vevče leta 1966 povojni oblastniki sami grobo pregrešili zoper pesnika in slovensko knjigo.

Javna uvrstitev pesnika Franceta Balantiča v osrednji kulturni tok naše skupnosti je pomemben korak k normalizaciji slovenske družbe ter pomeni sprejemanje celotnega spektra slovenskega kulturnega izročila, ne le enega njegovega dela.

Zavedamo se, da je slovo od mitov vedno boleče. Zato štejemo dejanje poimenovanja kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču za pogumno in tako rekoč za zdravilno. Sodimo namreč, da je prišel čas, ko prispevka posameznikov, gibanj in pojavov k slovenski kulturi ne kaže več ocenjevati po njihovem mestu v vojaško urejenem črno-belem imaginariju, ki ostaja pri življenju zgolj zaradi čisto konkretnih koristi ozkega kroga ljudi. V tem smislu naslavljamo na vso slovensko javnost prošnjo za pomoč pri nujnem odpiranju in prečiščevanju javnega spomina, čeprav bo šlo za dolgotrajen in naporen proces za družbo in posameznike. Ravno lik mladega poeta, ki je moral prehoditi vso grozljivo pot skozi najgloblji slovenski labirint dvajsetega stoletja, nam je lahko spodbuda zanj.

29

PODPISNICE IN PODPISNIKI: dr. Igor Bahovec, sociolog Jože Bartolj, novinar Damjan Bergant, dr. medicine Matevž Bergant, poslovnež Aleš Berger, prevajalec in literarni zgodovinar Jože Berlec, zborovodja in kulturni ustvarjalec dr. Matija Cencelj, matematik Branko Cestnik, teolog, filozof in publicist Aleš Čerin, publicist in podjetnik dr. Jože Dežman, zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, zgodovinar dr. Tomaž Erzar, družinski terapevt Lenča Ferenčak, gledališka igralka dr. Andrej Fink, pravnik in politolog Marko Fink, glasbenik Tone Ftičar, kulturni producent akademik dr. Kajetan Gantar, klasični filolog dr. Roman Globokar, teolog dr. Boris Golec, zgodovinar akademik Niko Grafenauer, književnik dr. Stane Granda, zgodovinar Milan Gregorič, kulturnik in publicist dr. Tamara Griesser Pečar, zgodovinarka Alojz Ivanušič, dipl. ing. mag. Helena Jaklitsch, zgodovinarka dr. Albert Juteršek, dr. medicine dr. Martina Juteršek, zobozdravnica Angelika Hribar, bibliotekarka in kronistka dr. Spomenka Hribar, sociologinja dr. Tine Hribar, filozof dr. Marjeta Humar, jezikoslovka Ivo Jevnikar, urednik in časnikar Aldo Jovan, dr. medicine, psihiater v pokoju 30

dr. Janez Juhant, filozof dr. Marko Kambič, pravnik Milan Knep, duhovnik dr. Blaž Komac, geograf dr. Katarina Kompan Erzar akademik dr. Janko Kos, literarni zgodovinar dr. Primož Krečič, duhovnik (stolni župnik) dr. Marko Kremžar, ekonomist in književnik Dominik Krt, glasbeni producent, skladatelj in zborovodja Tone Kuntner, pesnik Andrijan Lah, literarni zgodovinar mag. Martin Lisec, publicist Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist Tino Mamić, novinar in zgodovinar Urška Makovec, pravnica in publicistka Andreja Martinčič, lektorica dr. Aleš Maver, zgodovinar in urednik Domen Mezeg, publicist dr. David Movrin, klasični filolog Jože Možina, zgodovinar in novinar dr. Matija Ogrin, literarni zgodovinar dr. Željko Oset, zgodovinar mag. Blaž Otrin, zgodovinar Adrijan Pahor, profesor France Pibernik, književnik mag. Renato Podbersič, zgodovinar Tone Potočnik, glasbenik dr. Andrej Marko Poznič, duhovnik in publicist ddr. Francka Premk, fiologinja Ivan Branko Premk, pesnik in prevajalec dr. Eva Premk Bogataj, literarna zgodovinarka Rok Prešern, publicist Alenka Puhar, prevajalka in publicistka akademik Alojz Rebula, književnik Lenart Rihar, urednik in publicist 31

Tone Rode, pesnik in poslovnež Tina Romšak, profesorica dr. Ksenija Rozman, umetnostna zgodovinarka dr. Dimitrij Rupel, diplomat dr. Brane Senegačnik, književnik dr. Marjan Senegačnik, kemik mag. Igor Senčar, diplomat akademik Zorko Simčič, književnik akademik dr. Primož Simoniti, klasični filolog dr. Vasko Simoniti, zgodovinar dr. Samo Skralovnik, teolog Justin Stanovnik, klasični filolog Robert Šifrer, publicist dr. Igor Škamperle, sociolog dr. Ivan Štuhec, teolog Tanja Orel Šturm, nekdanja pooblaščena ministrica RS v Franciji Milan Šuštar, profesor dr. Žiga Turk, publicist mag. Anton Urankar, publicist Igor Velepič, pedagog dr. Andrej Vovko, zgodovinar Maja Weiss, režiserka dr. Lilijana Žnidaršič Golec, zgodovinarka

V Kamniku, 15. junija 2015

32