Biblična kultura spora

Biblično kulturo bi lahko z drugimi besedami poimenovali tudi kulturo spora. Kaj imam s tem v mislih? Najprej pogostost pojavljanja (med)osebnih konfl iktov, ki jih Sveto pismo opisuje. Če odštejemo izjeme, v Svetem pismu skoraj ne najdemo strani ali oseb brez konfl iktov. O prvem konfl iktu beremo že v t. i. prazgodovini, torej v prvih enajstih poglavjih

Prve Mojzesove knjige, ki govorijo o človeku na splošno, o človeku kot takem. V resnici je prvi konfl ikt posebne vrste opisan že v raju. V celotni reviji ne bi bilo dovolj prostora, če bi želeli samo našteti vse konfl ikte v Svetem pismu.

To preprosto pomeni, da Sveto dejstvu prisotnosti konfl iktov posveča Jožef, po velikih dvomih in precepu pismo izpostavlja konfl ik tne in načinom, »tehnikam« razreševanja med Postavo in vestjo, na prvo mesto problematične človeške like. In prav konfl iktov. Najpogosteje naletimo na postavi Boga: »Ko se je Jožef zbudil, takšne Bog kliče in spreminja v svoje tehniko »menjave vzorca«. To pomeni, je storil, kakor mu je naročil Gosposodelavce, nosilce in posredovalce da lahko v ozadju pripovedi in med dov angel.« (Matej 1,24) Pomenljivo, življenja. Ali kot radi rečemo: »Bog osebnih odnosov pogosto opazimo če bi Jožef sledil Postavi ali človeški piše s krivimi črkami.« Bog ne kliče menjavo vzorca bivanjske drže; iz logiki – pomnimo, Jožef je že sklenil »usposobljenih« ljudi, saj teh ni, tem nevere, dvoma, strahu … v zaupanje, Marijo odsloviti –, bi svoj »konfl ikt« več usposablja poklicane. Sveto pismo vero. To lahko ponazorimo z znanim rešil z javno osramotitvijo Marije. To torej ne opisuje popolnih odnosov, rekom »Ko je Bog na prvem mestu, pomeni, da bi s sledenjem Postavi temveč konfl iktne, in sicer zato, ker so je vse na pravem mestu.« Samo člo v resnici povzročil (fi zično ali vsaj takšni odnosi in posamezniki življenj vek, ki uspe postaviti Boga na pravo socialno) smrt Marije in nerojenega ski, normalni in resnični. mesto, konfl ikt obvlada in tako kon Jezusa. Kazen za prešuštvo je bila smrt fl ikt postane generator (osebne, druž s kamenjanjem. Ker je sledil Bogu, je Tehnike reševanja konfl iktov v bene …) rasti. Ena najlepših Jezusovih razrešil svoj konfl ikt, predvsem pa je Svetem pismu prilik, prilika o izgubljenem sinu, je v omogočil življenje Mariji in Življenje Sveto pismo se bolj kot samemu tem oziru še posebej nazorna. Še prej samo – prihod Odrešenika.

Foto: Freepik Opisano pa ne velja za vse konfl ikte. V mnogih sporih svetopisemski avtor podčrta modrost razlikovanja (razločevanja). To lahko ponazorimo z neko drugo ljudsko modrostjo: »Pametnejši odneha!« Obstajajo konfl ikti, ki jih je smiselno in potrebno razreševati, in tudi takšni, za katere to preprosto ne velja, kjer se »računica« ne izide. Npr. Ezav, ki je umiral od lakote, se ni bil pripravljen »bosti« s svojim bratom za pravico prvorojenstva in se je odrekel svoji pravici: »Vidiš, da umiram, čemu mi bo prvorojenstvo?« (1 Mojzes 25,32) Spet drugi se konfl iktu izognejo tako, da se podredijo in se zadovoljijo z

Samo človek, ki uspe postaviti Boga na pravo mesto, konfl ikt obvlada in tako konfl ikt postane generator (osebne, družbene …) rasti.

neke vrste kompromisom, poravnavo. Abraham se ob konfl iktu z Lotom, ko »dežela ni mogla preživljati obeh« (1 Mojzes 13,6) podredi. Lotu predlaga razrešitev konfl ikta z lastno podreditvijo: »Če pojdeš ti na levo, grem jaz na desno, če se ti obrneš proti desni, bom jaz krenil na levo.« (1 Mojzes 13,9)

Psihološka izurjenost torej ali vera?

Ob tem je nujno povedati, da svetopisemski avtorji v vseh zgodbah jasno podčrtajo, da niso ključne posameznikova »psihološka spretnost« in druge tehnike, saj te niso resnično jamstvo za dober razplet, pač pa je to lahko le drža predanosti in zaupanja v Boga (primer tega je zgodba starozaveznega Jožefa v 1 Mojzes 37–50). Nedvomno s tem ne želim zanikati, da v zgodbah, predvsem daljših, lahko zaznamo osebni razvoj protagonistov. Starozavezni Jožef je res predstavljen kot razumen in moder človek – modrost je bila v Egiptu cenjena – a ključen je njegov odnos z Bogom, njegovo razumevanje Božjega načrta. Bratje, ki so ga prodali v Egipt, so mu nasprotovali, toda Jožef ohrani vero: »Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro, da naredi to, kar je očitno danes: da ohrani pri življenju številno ljudstvo.« (1 Mojzes 50,20) Ta družinski konfl ikt daje sprva vtis družinske tragedije. Toda prav prek te tragedije Bog najprej poskrbi za preživetje družine, v Kanaanu je bila lakota, ter še pomembneje, da se razbita družina ponovno poveže. Konfl ikt v družini tako postane sredstvo odrešenja. In to je prvič, ko lahko v Svetem pismu beremo o povezani družini po razdoru v raju. Na poti iz pekla do raja, kot poje priljubljeni slovenski glasbenik, stopamo torej po stopnicah konfl iktov.

Na tej poti je v ospredju razvoj odnosa z Bogom in ne njegovih psihičnih (ali drugih) sposobnosti razreševanja konfl iktov. Ključno vlogo pri tem igra dejstvo, da mora vsak protagonist spora prevzeti svojo odgovornost. Pa naj bo to Kajn, »izgubljeni

Sveto pismo torej ne opisuje popolnih odnosov, temveč konfl iktne, in sicer zato, ker so takšni odnosi in posamezniki življenjski, normalni in resnični.

sin« z začetka Stare zaveze, ali izgubljeni sin, tj. izgubljeni in najdeni sin iz Jezusove prilike. V pripovedi o Kajnu in Ablu je tako prelomna točka prav Kajnovo priznanje in prevzemanje odgovornosti: »Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi.« (1 Mojzes 4,13) Podobno v priliki o izgubljenem sinu: »Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹« (Luka 15,17–19)

Konfl ikt kot sredstvo odrešenja

Beseda »konfl ikt« ima v vsakdanjem jeziku nekoliko negativen prizvok. Toda pogostost sporov v Svetem pismu nas opozarja, da imajo prav konfl ikti poseben pomen. Najprej, so nekaj povsem normalnega, človeškega. Sveto pismo pa, čeprav se lahko hitro spotaknemo ob njegovo »pravljičnost«, o človeku govori realno in resnično. Konfl ikti niso »napaka v sistemu«, temveč sredstvo odrešenjske zgodovine. Ker bi radi bili vzorni – Bog ne daj, da bi sosed slišal kakšen prepir ali videl skozi okno letečo posodo – pogosto spregledamo, da je konfl ikt enakovreden nosilec Božje obljube odrešenja! Konfl ikti imajo torej, če se smem tako izraziti, »odrešenjsko ustvarjalno moč«. V Svetem pismu so ne le navzoči, temveč imajo tudi svojo pomembno, nenadomestljivo vlogo. Zato, če se vrnemo na začetek, lahko v določenem smislu govorimo o biblični kulturi spora. ●