Zakaj zakonska skupina potrebuje voditeljski par?

V Družini in Življenju vsaki zakonski skupini ob njeni ustanovitvi izberemo voditeljski par. Največkrat gre za zakonca, ki sta že dlje časa v neki zakonski skupini, ki imata nekaj izkušenj z vodenjem in prideta v novo skupino z namenom, da jo spremljata nekaj časa, potem pa vodenje skupine predata enemu od parov v skupini.

Nekateri zakonci, ki so prevzeli to poslanstvo, neradi slišijo, da so voditelji. Pravijo, da skupine v resnici ne vodijo, ampak samo skrbijo za koordinacijo, zato jim je ljubši izraz koordinatorski par. Ker gre za kar pogost pojav v zakonskih skupinah, je prav, da temu vprašanju namenimo nekaj besed.

Voditi ali koordinirati?

Najprej razčistimo razliko med voditeljsko in koordinatorsko vlogo. V obeh vlogah par v resnici opravlja podobne naloge: usklajuje datume srečanj zakonske skupine, skrbi za komunikacijo med skupino in DiŽ-evo pisarno, priskrbi gradivo za srečanja zakonske skupine, je v stiku z duhovnim spremljevalcem skupine in z regijskim voditeljskim parom. Kakšna je torej razlika? Razlika med vodenjem in koordiniranjem je v tem, da ima vodja večjo odgovornost do skupine in da sprejema tudi določene odločitve. Pri sprejemanju odločitev se seveda posvetuje s skupino in le-teh ne sprejema avtoritarno, pa vendar v primeru, ko skupina na določeno temo ne doseže soglasja, voditeljski par presodi, kaj je za skupino najboljše.

V večini skupin, ki se srečujejo že več let, so pari postali prijatelji in morda tudi zato nihče od parov ne želi sprejeti vloge voditeljskega para, saj se vsi čutijo enakovredne. V resnici voditeljski par je in mora biti enakovreden član skupine. Ima pa, dokler je v tej vlogi, vseeno nekoliko večjo odgovornost. Če ponazorimo s konkretnim primerom: eden od parov v skupini se je že nekajkrat opravičil, da ga ne bo na srečanje, pri tem pa ni navedel nobenega razloga. Kateri od parov v skupini naj bo tisti, ki bo stopil v stik s tem parom in skušal ugotoviti, kaj se dogaja? Če skupina nima voditeljskega para, se verjetno nihče od parov ne bo čutil poklicanega, da vstopi v reševanje te situacije.

Zakaj se bojimo vodenja?

Nekateri zakonci imajo pred vodenjem tudi določene pomisleke. Verjetno marsikdo ob vprašanju, ali bi vidva postala voditeljski par, dobi asociacijo na izkušnje v službi, kjer šefi navadno ne veljajo za najbolj priljubljene.

Poglejmo nekaj najpogostejših pomislekov, ki jih izrazijo pari, ko so povabljeni k prevzemu vodenja zakonske skupine.

Pomanjkanje časa. Verjetno ga ni človeka, ki bi se upal pohvaliti, da ima na razpolago preveč časa. Naj se sliši še tako obrabljeno, čas je stvar prioritet. Skušajta videti čas, ki ga bosta vložila v pripravo na srečanje ter v samo izvedbo srečanja, kot čas za vaju, naložbo v vajin zakon. Če sta sama že člana zakonske skupine, vesta, kaj vama je skupina dala, in prav je, da nekaj od tega, kar sta prejela, dajeta tudi naprej.

Nisva usposobljena. Če prvič prevzemata vodenje skupine, verjetno res

nista, tudi če sta se že udeležila katerega od usposabljanj za voditeljske pare. Usposabljanja in priročniki, ki jih imamo na voljo v Družini in Življenju, so potrebno, koristno in uporabno orodje, pa vendar se bosta največ o vodenju naučila ravno preko svoje osebne izkušnje. Če imata otroke, pa sta nekaj izkušenj z vodenjem vseeno že pridobila, kajne? Vodenje lastne družine nam daje marsikatero veščino, ki pride prav tudi pri vodenju zakonske skupine. Mnogi naši zakonci imajo tudi izkušnje vodenja kot animatorji, skavtski voditelji ipd.

Nisva popolna. Tudi midva imava težave. Odgovor na to je preprost: Bogu hvala! Tudi pari v vajini skupini niso popolni in imajo težave. In prav v tej nepopolnosti ter podelitvi težav, s katerimi se soočate, se boste najhitreje začutili in povezali. Nič ne odbije zakoncev od obiskovanja zakonske skupine bolj kot »popoln« voditeljski par. Popolnost je namreč nedosegljiv ideal, ki ne deluje motivacijsko, temveč ravno obratno. Zato je pomembno, da voditeljski par ne skriva svoje ranljivosti pred ostalimi zakonci. Da zmore podeliti svoje padce in napake.

Moč zgleda

Po čem pa naj bi bil voditeljski par prepoznaven? Po tem, da sta se skupaj, zavestno odločila, da želita graditi svoj odnos in odnos z Bogom. Da sta stopila na to pot in po njej že nekaj časa hodita ter opažata tudi prve sadove te odločitve.

Tako kot velja pri vzgoji otrok, velja tudi pri vodenju zakonske skupine. Od vseh pravil, navodil in priporočil je najpomembnejši zgled. Če želita, da zakonci v vajini zakonski skupini posvojijo idejo o mesečnih zmenkih, jim morata biti za zgled in si res vzeti čas za zmenek. Če vidva redno delata domače naloge in z zakonci podelita, do kakšnih spoznanj drug o drugem sta prišla v medsebojnem pogovoru, bodo tudi ostali zakonci začutili moč in pomen medsebojnega pogovora. Če vidva vsako jutro začenjata dan z Gospodom, z branjem in premišljevanjem Božje besede, se bodo tega »nalezli« tudi člani vajine zakonske skupine.

Ko dajeta, tudi prejemata

Vodenje zakonske skupine ni samo odgovornost in dajanje naprej. Pari, ki so se dali na razpolago, pričujejo o tem, kako so preko vodenja skupine tudi veliko prejeli. Vsaka zakonska skupina je namreč že sama po sebi zakladnica izkušenj. In drug od drugega se lahko veliko naučimo. Ugotovimo, da imamo podobne težave, ki jih rešujemo na različne načine, in se učimo sprejemati drug drugega v svoji različnosti.

Z vodenjem skupine rasteta tudi vidva kot zakonca in krepita vajino povezanost. Postajata tandem. Ker vesta, da ne zmoreta sama, za skupino tudi molita in vse zakonce izročata v Božje varstvo. ●

Marjeta Bec