Vsi vemo, da prijatelj pije, nihče pa nič ne stori

V naši zakonski skupini slutimo, da ima eden od mož težave s čezmernim pitjem alkohola. Že vrsto let smo prijatelji, skupaj smo preživeli mnoge lepe trenutke in si stali ob strani tudi v težkih časih. Tokrat pa kar ne vemo, kaj storiti. Videti je, da ta problem načenja vso družino. Čedalje redkeje z ženo prihajata na srečanja skupine, ko ju ni, se izgovorita na obveznosti ali slabo počutje. Midva se čutiva še posebej odgovorna za stanje v tej družini, saj sva tudi krstna botra enemu od otrok. Pa vendar si kar ne upava narediti koraka. Bojiva se, da bova doživela hladen tuš, če bova moža soočila s svojimi opažanji. Tudi za ženo imava občutek, da se še ne zmore soočiti z dejstvom, da njen mož preveč pije. Da jo je strah odziva okolice, če bo priznala, da imajo doma težave. Kaj lahko storiva midva kot njuna prijatelja? Koliko lahko sprašujeva, da ne bova vsiljiva in da se morda ne zgodi, da si nakopljeva zamero? Z družino najinega krščenca bi namreč rada ostala v dobrih odnosih. Zanima naju tudi, kakšna je v taki situaciji vloga zakonske skupine. Se sme vmešati v življenje te družine? Duhovni spremljevalec je mnenja, da je težava stvar samo teh dveh zakoncev in da drugi nismo poklicani, da sodimo ali delimo nasvete. Midva pa kar težko gledava, kako mož in z njim vsa družina trpi. In jim želiva pomagati. Anica in Srečko

Najprej hvala za vajino ljubečo skrb in izkazano gesto, da vama ni vseeno. Pogosto se namreč zgodi ravno to. Ko je človek v stiski, ko ne živi po naših pričakovanjih, ko nekoliko skrene z začrtane in priporočene poti, bližnji pogosto dvignejo roke od njega. To se najpogosteje zgodi pri težkih oblikah bolezni, kot je na primer rak, pri nasilju v družini, ob duševnih stiskah, samomorih in pri zasvojenostih. Kot vidite, sem naštela same neprijetne teme, o katerih večina ne želi niti razmišljati, kaj šele se o njih pogovarjati in jih reševati.

Alkohol in z njim povezane debate so težka tema. Delno zato, ker je alkohol tako prepleten z načinom življenja v Sloveniji in nas spremlja na vsakem koraku, delno pa tudi zato, ker je še vedno tabu tema. Kljub temu da se s problemom alkohola in njegovimi negativnimi posledicami spopada vsaka četrta slovenska družina, le redko najde prostor v naših razpravah. Včasih se zdi, da glede tega tudi ni veliko izbire in imamo na voljo zelo ozek, omejen prostor. Kot da se družba deli na to, ali piješ ali pa si »un, k ne pije«. Med dvema možnostma – v zmernosti, v prostoru odločitev, v svobodni izbiri je zelo malo prostora.

Zakaj tako dolg uvod in toliko besed, preden z vama delim svoj pogled?

Želim vama sporočiti dvoje: prvič, da sta junaka in prava prijatelja. Odločata se in iščeta primeren način, da podpreta družino. To je plemenito dejanje. Drugič, vem, na kakšno težko in nehvaležno pot se podajata, pa vama ni vzelo poguma. Družba ima srečo, če v njej živijo takšni posamezniki. So steber skrbnega okolja, v katerem lahko odraščajo naši otroci.

Prvi nasvet vama bi bil, da v sebi začutita, kaj je prav. V miru, kot se sprejemajo velike odločitve, lahko na list papirja zapišeta, kaj je dobrega v tem, da podata roko, in kaj morda slabega. Pri tem bosta upoštevala vse vidike, ki sta jih že sama navedla, in jim pripisala vrednost, kako pomembno je to za vaju in za dobro vseh.

Ko bosta vidva pri sebi trdna, kaj so vajine vrednote, v kaj verjameta in kaj zagovarjata, bosta tudi lažje vztrajala na začrtani poti. V nasprotnem primeru bi lahko reakcija drugih zamajala vajino odločnost in plemenit namen.

Drugi nasvet bi bil, da bodita iskrena, odločna in pogumna. Če si iskreno želita pomagati in želja ne temelji na motivih ega, kot so na primer stališča »Bova midva rešila družino; jim bova pokazala, kako je prav; bova pokazala, da sta v zmoti ali da njuno ravnanje ni najbolj po krščanskih načelih«, je čas, da naredita naslednji korak. Naj bo vajina pomoč res globoko iskrena, ker vam je, kot ste lepo sami napisali, mar za družinske prijatelje.

Bodita odločna in vztrajna. Ko

bosta odprla Pandorino skrinjico, načrt izpeljita do konca. Naj stvari ne ostanejo nedorečene. Povejta svoje stališče, izrazita svojo skrb, ubesedita, kaj lahko naredita zanju in kaj menita, kje je izhod iz krize.

Lahko se zgodi marsikateri scenarij, ampak gotovo bo povezan z zanikanjem in/ali omalovaževanjem. Vprašanje je, kako bo vaš prijatelj sprejel vajino sporočilo, ki bi lahko bilo: »Opažava, Miha, da pogosto piješ in si bil v zadnjih mesecih tudi večkrat pijan. Veva, da je to tvoja osebna stvar in stvar vajine družine, vendar poznava toliko družin, kjer se je tako začelo in so zdaj v velikih težavah. Ne želiva, da se to zgodi tebi, ker si najin prijatelj …«

Zelo verjetno ne bo rekel: »Aha, imata prav. Bom manj pil.« Bolj pričakovano je, da se bo začel izmikati z besedami in izgovori, da »sploh ni tako pogosto, da je to čisto normalno, da dec spije dva pira«, lahko celo »kaj boš pa ti govoril, saj že leta pijemo skupaj«.

Tukaj bo na preizkušnji vajin pogum. Vprašanje bo, ali lahko pokažeta svojo ranljivost in s človekom delita svoje srce.

Besede, s katerimi pokažeta, da je tudi vama težko, da tudi vidva nista prepričana, kako ravnati, da sta v zadregi in je tudi vaju strah, da bosta razdrla prijateljstvo, so lahko: »Miha, tudi nama je težko in dolgo sva se obotavljala, ali naj sploh kaj rečeva« ali pa: »To je tvoja svobodna izbira, prosiva te samo, če razmisliš glede otrok, ki so priča tvojemu spremenjenemu obnašanju, ko kaj spiješ. Opazila sva, da so videti prestrašeni«, »Bojiva se, da bi te prizadela, ampak še bolj se bojiva, da bi te izgubila kot prijatelja in vas kot družino«.

Če vajin prijatelj preveč pije in ne bo slišal vajine skrbi ter v nadaljevanju preveril pri svojem osebnem zdravniku ali terapevtu, boste družino izgubili v vsakem primeru. Družine, v katerih vlada alkohol, se zapirajo vase in nazadnje postanejo izolirane. Zato je tveganje, da kaj uničita, majhno. V resnici ga ni.

Preden gresta v akcijo, vama svetujem le, da preverita, ali to, kar opažata, spada v tvegane oblike pitja. Glede na to, da se dobro poznate, si lahko pomagata z anonimnim vprašalnikom za samooceno pitja, ki je objavljen na spletni strani https://www.nalijem.si. Z reševanjem bosta dobila prvi vpogled v to, kako resno in hitro ukrepati.

Ob koncu svojega razmišljanja bi z vama delila še eno zgodbo. Ne bom pozabila izjave zdaj že zdravljenega alkoholika, ki je povedal svojo izkušnjo: »Komaj sem čakal, da mi nekdo jasno pove, da sem alkoholik.« To mu je rekel strokovni delavec in proces njegovega opuščanja alkohola in vračanja v življenje se je začel. Vedeti moramo, da je za postavitev diagnoze pristojen usposobljen strokovnjak. Res pa je tudi, da imamo ljudje notranji kompas, ki pove, ali ravnamo prav ali živimo v zmoti. In po navadi se naše slutnje potrdijo in izkažejo za resnične.

Ob upoštevanju dejstva, da smo mokra kultura z ogromno tolerance in da probleme z alkoholom prepogosto rešujemo prepozno, imamo srečo, da obstajajo ljudje, kot sta vidva, ki znata ceniti človeško življenje družinskih članov in bosta vsaj poskusila.

Če se vajin poskus izkaže za neuspešnega, ne obupajta. Ni nujno, da bosta uspešna pri prvem poskusu. Številni zasvojeni dolgo zanikajo, preden pristanejo na spremembo in sprejmejo odločitev, da poiščejo ali sprejmejo pomoč. Kasneje se lahko vključite kot celotna skupina. V tujini poznajo takšne načine, ko se zbere več družinskih članov ali prijateljev in naredijo varovalni obroč za posameznika. Še posebno pri zasvojenostih je pritisk z več koncev odličen motivator za zdravljenje. Če vse pade v vodo, se lahko umakneta, opravičita, da sta se vmešavala, in poskusita ostati v bližini družine za čas, ko vas bodo potrebovali in sprejeli vašo pomoč.

Če se pokaže, da nič ne deluje, da se razvija prepočasi ali da se vse zapleta, se posvetujta v kakšnem društvu za pomoč ob zasvojenostih ali na Centru za socialno delo.

Hvala za vajin pogum, vztrajnost in ljubečo skrb. Naj vama bo povrnjeno.

Članek je del projekta Slovenske karitas ZMERNO. ODGOVORNO. OPOLNOMOČENO. Z 0.0. ●

Andreja Verovšek, sodelavka Karitas

Imate tudi vi kakšno dilemo, potrebujete nasvet? Pošljite nam svoje vprašanje na dani@diz.si.