16
Odgovori na vprašanja
Družina in Življenje
Vsi vemo, da prijatelj pije, nihče pa nič ne stori V naši zakonski skupini slutimo, da ima eden od mož težave s čezmernim pitjem alkohola. Že vrsto let smo prijatelji, skupaj smo preživeli mnoge lepe trenutke in si stali ob strani tudi v težkih časih. Tokrat pa kar ne vemo, kaj storiti. Videti je, da ta problem načenja vso družino. Čedalje redkeje z ženo prihajata na srečanja skupine, ko ju ni, se izgovorita na obveznosti ali slabo počutje. Midva se čutiva še posebej odgovorna za stanje v tej družini, saj sva tudi krstna botra enemu od otrok. Pa vendar si kar ne upava narediti koraka. Bojiva se, da bova doživela hladen tuš, če bova moža soočila s svojimi opažanji. Tudi za ženo imava občutek, da se še ne zmore soočiti z dejstvom, da njen mož preveč pije. Da jo je strah odziva okolice, če bo priznala, da imajo doma težave. Kaj lahko storiva midva kot njuna prijatelja? Koliko lahko sprašujeva, da ne bova vsiljiva in da se morda ne zgodi, da si nakopljeva zamero? Z družino najinega krščenca bi namreč rada ostala v dobrih odnosih. Zanima naju tudi, kakšna je v taki situaciji vloga zakonske skupine. Se sme vmešati v življenje te družine? Duhovni spremljevalec je mnenja, da je težava stvar samo teh dveh zakoncev in da drugi nismo poklicani, da sodimo ali delimo nasvete. Midva pa kar težko gledava, kako mož in z njim vsa družina trpi. In jim želiva pomagati. Anica in Srečko
N
ajprej hvala za vajino ljubečo skrb in izkazano gesto, da vama ni vseeno. Pogosto se namreč zgodi ravno to. Ko je človek v stiski, ko ne živi po naših pričakovanjih, ko nekoliko skrene z začrtane in priporočene poti, bližnji pogosto dvignejo roke od njega. To se najpogosteje zgodi pri težkih oblikah bolezni, kot je na primer rak, pri nasilju v družini, ob duševnih stiskah, samomorih in pri zasvojenostih. Kot vidite, sem naštela same neprijetne teme, o katerih večina ne želi niti razmišljati, kaj šele se o njih pogovarjati in jih reševati. Alkohol in z njim povezane debate so težka tema. Delno zato, ker je alkohol tako prepleten z načinom življenja v Sloveniji in nas spremlja na vsakem koraku, delno pa tudi zato, ker je še vedno tabu tema. Kljub temu da se s problemom alkohola in njegovimi negativnimi posledicami spopada vsaka četrta slovenska družina, le redko najde prostor v naših
razpravah. Včasih se zdi, da glede tega tudi ni veliko izbire in imamo na voljo zelo ozek, omejen prostor. Kot da se družba deli na to, ali piješ ali pa si »un, k ne pije«. Med dvema možnostma – v zmernosti, v prostoru odločitev, v svobodni izbiri je zelo malo prostora. Zakaj tako dolg uvod in toliko besed, preden z vama delim svoj pogled? Želim vama sporočiti dvoje: prvič, da sta junaka in prava prijatelja. Odločata se in iščeta primeren način, da podpreta družino. To je plemenito dejanje. Drugič, vem, na kakšno težko in nehvaležno pot se podajata, pa vama ni vzelo poguma. Družba ima srečo, če v njej živijo takšni posamezniki. So steber skrbnega okolja, v katerem lahko odraščajo naši otroci. Prvi nasvet vama bi bil, da v sebi začutita, kaj je prav. V miru, kot se sprejemajo velike odločitve, lahko na list papirja zapišeta, kaj je dobrega v tem, da podata roko, in kaj morda
slabega. Pri tem bosta upoštevala vse vidike, ki sta jih že sama navedla, in jim pripisala vrednost, kako pomembno je to za vaju in za dobro vseh. Ko bosta vidva pri sebi trdna, kaj so vajine vrednote, v kaj verjameta in kaj zagovarjata, bosta tudi lažje vztrajala na začrtani poti. V nasprotnem primeru bi lahko reakcija drugih zamajala vajino odločnost in plemenit namen. Drugi nasvet bi bil, da bodita iskrena, odločna in pogumna. Če si iskreno želita pomagati in želja ne temelji na motivih ega, kot so na primer stališča »Bova midva rešila družino; jim bova pokazala, kako je prav; bova pokazala, da sta v zmoti ali da njuno ravnanje ni najbolj po krščanskih načelih«, je čas, da naredita naslednji korak. Naj bo vajina pomoč res globoko iskrena, ker vam je, kot ste lepo sami napisali, mar za družinske prijatelje. Bodita odločna in vztrajna. Ko
