Elementum
petek, 12. oktobra 2012 oglasi@delo.si
Tematska priloga oglasnega trženja
ORGANIZATOR:
»Lahko se izognemo realnosti, vendar se ne moremo izogniti posledicam izogibanja realnosti.« Ayn Rand
Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum
Mineva že pet let od začetka finančne krize, ko si ni še nihče predstavljal razsežnosti položaja, ki se je že takrat začel zapletati. V Sloveniji smo živeli v iluziji, da smo svetilnik Evrope in da se nam ne more nič zgoditi, pa tudi če propade vse okoli nas. Statistične podatke se lahko prilagaja, naravnih zakonov pač ne. Popolnoma naravno je, da če se dvajset ali več let zadolžuješ, boš moral enkrat dolg vrniti. To ne velja le za Slovenijo, temveč tudi za vse druge države, podjetja in posameznike. Nemški javni dolg na prebivalca znaša več kot 26.000 evrov, belgijski več kot 37.000 evrov, ameriški pa več kot 51.000 dolarjev na prebivalca. Ali ste vedeli, da je imela Velika Britanija v zadnjih 60 letih proračunski primanjkljaj kar 51krat, Španija pa v zadnjih 49 letih
45-krat? Kolikokrat je imela Slovenija v letih od osamosvojitve proračunski presežek? Imamo velike javne dolgove iz preteklosti, tekoče proračunske primanjkljaje, šibke finančne institucije, srednjeročno nevzdržno pokojninsko in zdravstveno blagajno ter absolutno previsoke cene nepremičnin glede na svojo kupno moč. Pri pridelavi hrane smo nesamozadostni, vsako leto pa državno blagajno dodatno obremenijo še šoki zaradi naravnih katastrof, kot so suše in neurja. To je realnost in posledicam se ne moremo izogniti. Za razmišljanje o tem, zakaj je nastal takšen položaj in kdo je kriv, je škoda časa, saj ne moremo nič spremeniti. Veliko pa lahko naredimo za prihodnost. Predvsem moramo spremeniti svoj odnos. Država mora biti servis državljanov in ne nasprotno, banke morajo biti servis za realno gospodarstvo in prebivalstvo in ne nasprotno in mi moramo potomcem predati boljšo zapuščino, kot smo jo dobili, in ne nasprotno. Popolnoma jasno je, da če se želimo razdolžiti, bomo utrpeli
20. oktober Ekonomska fakulteta www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si
realen padec splošnega standarda za vsaj dvajset odstotkov, saj smo dvajset let vsako leto živeli vsaj odstotek nad svojimi zmožnostmi. To ne velja samo za nas, temveč za vse razvite države, ki so tako živele. Zato moramo imeti pred očmi cilj, kako zavarovati svoje premoženje v obdobju razdolžitve, poiskati vzporednice s situacijami iz nekdanje Jugoslavije in se čim bolje pripraviti na nov začetek. Za dežjem vedno posije sonce! Večina nas ne more vplivati na strategijo in odločitve v vladi, bankah, finančnih institucijah, podjetjih, lahko pa vplivamo na svoje odločitve. Neumnost je najcenejša surovina, s katero se dela denar, zato se mora vsak posameznik sam pozanimati, kaj je zanj in za njegovo premoženje najboljše. V prilogi lahko preberete mnenja domačih in tujih strokovnjakov o razvoju svetovne finančne krize in o tem, kako se kot posameznik najbolje znajti v danih razmerah. Vabljeni ste tudi na predavanja avtorjev člankov, ki bodo 20. oktobra na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Vabilo Marijana Đukanović, vodja marketinga Elementuma
Pred nami je že 6. kongres plemenitih kovin in surovin, ki ga vsako leto oktobra organiziramo v podjetju Elementum. Če se spomnim prvega, je razlika občutna, saj se takrat skoraj ni govorilo o naložbah v plemenite kovine v fizični obliki kot obliki zaščite premoženja. Tudi dr. Marc Faber, eden največjih mednarodnih analitikov, ki smo ga gostili na prvem kongresu, je bil velika »neznanka« v slovenskem prostoru. Občutek, da govorimo kitajsko in ne slovensko na domačem ozemlju, nas je dodatno spodbudil k uresničitvi našega poslanstva, ki je predvsem širjenje informacij o pomembnosti vlaganja premoženja v plemenite kovine in surovine v trenutnih negotovih časih. Dogodek
je tako še vedno namenjen širši javnosti, saj se spremembe na ekonomskih trgih dotaknejo vsakega posameznika. Letošnji kongres z naslovom Ko zmanjkuje rešitev ... bo ponudil vpogled v dosedanje ukrepe, ki smo jih izvajali za omilitev finančne krize, in v njihovo smiselnost. Z novimi govorniki bomo tako poiskali vzporednice med preteklimi finančnimi krizami in zdajšnjo. Dotaknili se bomo aktualnih razmer in posledic, ki jih še nismo občutili zaradi preteklih ukrepov, in tudi možnih predvidenih sprememb, ki bi lahko vplivale na nas, posameznike. Vabljeni torej, da si z obiskom kongresa pridobite koristne informacije in se pravočasno pripravite na finančno prihodnost.
6. kongresna priloga Glavna urednica: Marijana Đukanović Izdajatelj: Elementum-Ag, d.o.o., trgovina s plemenitimi kovinami
ORGANIZATOR:
11
12
Elementum
Tematska priloga oglasnega trženja
petek, 12. oktobra 2012 oglasi@delo.si
Če govorim le zase, že več desetletij kupujem zlato in srebro in to bom tudi nadaljeval Gerald Celente vam bo pokazal prihodnost. Kot ustanovitelj/direktor inštituta za raziskave trendov že od leta 1980 napoveduje smernice in je poleg tega avtor uglednih in cenjenih knjižnih uspešnic Trend Tracking and Trends 2000 (Spremljanje trendov in Trendi 2000) ter založnik publikacije Trends Journal.
Gerald Celente Gerald Celente in inštitut za raziskave trendov sta si s številnimi pravilnimi in zgodnjimi napovedmi prislužila sloves trenutno najbolj zaupanja vrednega imena na področju trendov.
Ste vodilni na svetu v napovedovanju tržnih gibanj. Zanima nas, kako vidite trenutni finančni položaj v razvitih državah. Nekoč najbolj »razvite« med razvitimi, ZDA, tonejo na raven standardov nerazvitih držav. Prepad med bogatimi in revnimi je v ZDA največji med vsemi »razvitimi« državami. Od začetka velike recesije leta 2008 je povprečni dohodek gospodinjstva padel za nekaj deset odstotkov. Samo od marca je bilo ukinjenih 800.000 rednih delovnih mest s polnim delovnim časom, 30 odstotkov novih služb pa je slabo plačanih. Petdeset odstotkov novih zaposlenih diplomantov opravlja delo, ki zahteva zgolj maturitetno izobrazbo in je zato slabo plačano. Zelo podobno je v številnih evropskih državah, ki so se nekoč ponašale z enakopravno družbo. Varčevalni
ukrepi ustvarjajo enega najbolj transparentnih in nezaslišanih prenosov bogastva v moderni zgodovini: ropanje revnih, da se izplača bogate »vlagatelje«, ki so slabo stavili. Vse to, skupaj s kupovanjem obveznic in stimulacijami, je pravzaprav ropanje davkoplačevalcev in polaganje njihovega denarja na banke ter razdeljevanje tega denarja in plačevanje obresti »vlagateljem«! V ZDA to imenujejo reševanje bank, ki so »prevelike, da bi lahko propadle«, reševalni ukrepi in stimulacija. V praksi pa je to zgolj prenos bogastva k zelo bogatim. To je najboljši bančni rop v vsej zgodovini, pri čemer ropajo banke. Pravzaprav gre za prevzem bank. Podobno kot v ZDA, kjer centralna banka nadzoruje denar naroda, se dogaja tudi v Evropi, saj izvajajo ukrepe za večjo centralizacijo bančnega sistema v Bruslju.
Na splošno gledano je prišlo do poka špekulativnega balona, ki je vpeljal ero globalizacije pred dvema desetletjema. Svetovna ekonomska upočasnitev je v premikanju, zato bodo številni narodi padli v še globljo recesijo in depresijo. Kako učinkoviti so bili dosedanji poskusi reševanja finančne krize? V vseh pogledih so bili neučinkoviti. Desetine trilijonov dolarjev, evrov in juanov so bile prečrpane v bančni sistem od začetka panike leta 2008, kar pa ni pomagalo preusmeriti pro-
Banke vodijo svet, vojska in policija pa sta postali zgolj izterjevalki za finančno druščino belih čevljev. Zlato pravilo se glasi: tisti, ki imajo zlato, vodijo.
padajočih ekonomskih trendov; za nekaj let je le upočasnilo padec. To je podobno kot jemanje alotropnih zdravil, ki imajo več oblik, za zdravljenje kroničnih degenerativnih bolezni. V najboljšem primeru ustavijo simptome, bolezni pa ne pozdravijo. Zato se bolezni tiskanja poceni denarja, da bi ustvarili balon, ne da ozdraviti z dodatnim tiskanjem denarja. Kako vidite nadaljnji razvoj? Številni analitiki namreč napovedujejo vzpostavitev novega svetovnega reda. O novem svetovnem redu pišemo v reviji Autumn Trends Journal. To je svetovni red bančništva. Banke vodijo svet, vojska in policija pa sta postali zgolj izterjevalki za finančno druščino belih čevljev. Zlato pravilo se glasi: tisti, ki imajo zlato, vodijo. Za primer vzemimo Italijo, kjer gre za demokracijo pod pretvezo, vodi pa jo mafijsko bančništvo z Mariom Draghijem na čelu. Kako se lahko pripravimo na prihajajoče spremembe na finančnih trgih?
To je najboljši bančni rop v vsej zgodovini, pri čemer ropajo banke. Žal ne dajem finančnih nasvetov. Če govorim le zase, že več desetletij kupujem zlato in srebro in to bom tudi nadaljeval. Postanite čim bolj samozadostni in iščite nove priložnosti, saj ne bo izginil ves svet. Ljudje se bodo še naprej rojevali in umirali, še vedno bomo potrebovali hrano, obleko in zavetje. Odkrili bomo novo energijo in tehnologijo, nove priložnosti za nove proizvode in storitve. V sili je človek iznajdljiv. Na najbolj praktični stopnji napo-
vedujemo vrnitev h gradnji internih narodov namesto globalizacije. Zato bo kupovanje proizvodov, narejenih v vaši državi, in prav takšnih storitev velik trend. Začne se v skupnosti in nato razširi po vsej državi.
Kateri scenarij je v prihodnjih treh letih po vašem mnenju najbolj verjeten? Bojim se, da nas vodijo v vojno. Zgodovina se ponavlja: časi so drugačni in vpletene države so se spremenile, okoliščine pa so skoraj identične. Tako kot je zlomu leta 1929 sledila velika depresija, nato vojne valut in trgovine, kar je doseglo vrhunec v drugi svetovni vojni, tako so paniki leta 2008 sledile velika recesija/depresija, rastoče vojne valut in grozeče trgovske vojne, kar bo vodilo v »prvo veliko vojno 21. stoletja«.
Videoprenos: Trendi prihodnosti Dvorana Mercator, 20. oktober, 15.45–16.15
Trenutno smo v enem največjih balonov v vsej zgodovini, v balonu javnega dolga Collapse) in avtor uspešnice Tragedija evra (The tragedy of euro), ki je bila prevedena v 14 jezikov. V zadnji natančno opisuje, zakaj mora evro propasti.
Dr. Philipp Bagus Dr. Philipp Bagus je docent na univerzi Rey Juan Carlos, kot predavatelj pa je gostoval že na številnih drugih univerzah. Je soavtor knjige Globoka zamrznitev: gospodarski zlom Islandije (Deep freeze: Iceland's Economic
Kakšne so trenutno po vašem mnenju finančne razmere v EU? Ali smo na začetku konca ali na koncu začetka razvoja finančne krize? Se bo zapisala kot največja v zgodovini? Stanje na finančnih trgih je nestabilno. Evropska centralna banka (ECB) se približuje mrtvi točki. Malo verjetno je, da bi se lahko od tam premaknili brez velike inflacije. Trenutno smo v enem največjih balonov v vsej zgodovini, v balonu javnega dolga. Ko bo počil, kar se lahko zgodi na več načinov, bo oškodoval veliko ljudi. Ne vem, ali bo to največja kriza doslej, bo pa vsekakor zelo pomembna in bi lahko za nekaj časa
Menim, da bank, ki imajo izgube zaradi javnega ali drugega dolga, država ne bi smela reševati iz krize. prekinila eksperiment papirnatega denarja brez kritja. Sodelovali ste pri pisanju knjige Deep freeze, Iceland's Economic Collapse. Kaj menite o Islandiji, ki se je s finančno krizo spopadla drugače kot preostale države EU? Islandija iz krize ni reševala tujih upnikov, saj so denar izgubili vlagatelji tujih podružnic v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, ne pa islandski
davkoplačevalci. Menim, da bank, ki imajo izgube zaradi javnega ali drugega dolga, država ne bi smela reševati iz krize. Namesto tega bi se morali vlagatelji, pa naj bodo to delničarji ali upniki, soočiti z izgubami. Kako se bomo po vašem mnenju lotili reševanja naslednjih držav iz EU in kam nas bo to pripeljalo? Če se ne bo spremenila paradigma, bomo težave še naprej odpravljali kot v preteklosti, tj. s tiskanjem bankovcev. ECB bo še naprej financirala vlade s sprejemanjem njihovih obveznic kot poroštva ali neposrednim kupovanjem. To je zelo inflacijski način spoprijemanja s težavami. V nekaterih medijih smo tudi opazili, da nekatere države EU razmišljajo o uvedbi svoje nacionalne va-
lute. Kaj bi to pomenilo za evro? Kaj bi se zgodilo, če bi se motor Evrope, Nemčija, odločil za ponovno uvedbo nemške marke? Evrsko območje bi propadlo. Nastalo bi območje marke z državami, ki bi jo prevzele ali bi svoje valute umetno vezale na marko. Te države bi bile lahko Nizozemska, Finska, Avstrija in morda Belgija. Težko pa verjamem, da bi periferne države ostale skupaj. Najverjetneje bi vse znova uvedle lastne valute. V zadnjem letu je evro močno izgubil vrednost v primerjavi z drugimi valutami. Ali je njegova vrednost kazalnik realnega stanja? Kaj mu napovedujete? Vse valute brez kritja imajo težave. Pri evru pa obstaja bojazen, da bo le eks-
tremna monetizacija rešila vse članice evrskega območja, zato jo FED že izvaja. Obe valuti že izgubljata vrednost, včasih hitreje pada evru, včasih pa dolarju. Vrednost evra se najbolje izraža s pomočjo zlata in srebra. Pričakujem, da bo vrednost evra v primerjavi z zlatom in srebrom še naprej padala.
Obe valuti že izgubljata vrednost, včasih hitreje pada evru, včasih pa dolarju.
Kako se lahko pripravimo na spremembe na finančnih trgih? Ne kupujte državnih obveznic, kljub možnosti kratkoročnih dobičkov, saj so zelo tvegane. Mnogo varneje je kupiti (cenejše) realno premoženje, kot
so delnice, nepremičnine in plemenite kovine. Seveda je treba upoštevati tudi ceno, zato ne kupujte nepremičnin v državi, v kateri je pravkar počil nepremičninski balon, trg pa se še ni stabiliziral.
Naslov predavanja: Samouničenje evra Dvorana Mercator, 20. oktober, 11.15–12.00
Trenutna svetovna zadolženost presega 250 odstotkov spletne strani SeasonalCharts in avtor knjige Skrivnostna politika zlata (Geheime Goldpolitik), izdane leta 2010. Njegov patent za iterativni finančni trg je zaščiten, poleg tega pa je razvil blagovni indeks Stay-C, ki ga je odobrila nemška borza leta 2007.
Dimitri Speck Dimitri Speck je soustanovitelj Staedel Hanseatic, družbe za upravljanje premoženja, in njen glavni razvijalec strategij za trgovanje na blagovni borzi. Leta 2001 je s pomočjo anomalij tečajev odkril, da centralne banke že od leta 1993 sistematično intervenirajo na trgu zlata. Gospod Speck je urednik
20. oktober
Najverjetnejši se mi zdi inflacijski scenarij ali pa scenarij, podoben japonskemu, ki bi mu sledil inflacijski scenarij. Sodelovali ste v dokumentarnem filmu End of the road skupaj z največjimi mednarodnimi analitiki, v katerem kronološko opisujete padec bančnega sistema. Lahko na-
štejete glavne vzroke, ki so pripeljali finančno krizo do razsežnosti, kot jo imamo danes? Glavni vzrok je v čezmernem svetovnem zadolževanju, ki nepretrgoma narašča že od sedemdesetih let. Trenutno na svetovni ravni presega 250 odstotkov, in višja ko je zadolženost, večja so tveganja. Kako učinkoviti so bili po vašem mnenju do zdaj sprejeti stimulativni finančni paketi, ki so bili namenjeni reševanju finančnih institucij? Ali bi bila morda boljša rešitev v direktnem financiranju gospodarstva? Pri dozdajšnjih ukrepih je končno šlo za prevzem slabih terjatev finančnih institucij v breme države, da bi tako omejili krizo. Že zaradi tega nam grozi inflacija. Pri neposrednih ukrepih pa bi bilo inflacijsko tveganje še višje.
Ste eden največjih mednarodnih analitikov in razvijalcev strategij, zato nas zanima, kako zahtevno je danes predvideti gibanje cen na borzi glede na manipulacije na finančnih trgih? Od leta 2008 je bilo na trgih veliko kratkoročnih sprememb strategij, ker so investitorji omahovali med bojaznijo pred deflacijo in politično ustvarjeno inflacijo. Obstaja velika verjetnost, da se bo ponovila »kaotična« situacija iz leta 2008, kar še bolj oteži delo razvijalcev strategij. Predvidevam, da se bodo vzpostavili novi dolgoročni trendi. Za katere naložbe se je po vašem mnenju glede na trenutni položaj smiselno odločiti? Vsekakor se je v trenutnih časih smiselno odločiti za fizični nakup zlata in srebra, rudnike zlata, surovine, nato delnice in eventualno nepremičnine.
Vsekakor se je v trenutnih časih smiselno odločiti za fizični nakup zlata in srebra, rudnike zlata, surovine, nato delnice in eventualno nepremičnine. Razvili ste blagovni indeks StayC, ki ga je leta 2007 odobrila nemška borza. Lahko slovenskim bralcem poveste malo več o tem indeksu? Kaj pravzaprav pomeni in iz česa je sestavljen? Ta indeks na podlagi modela investira v izbor 18 surovin. Gre za dodatno možnost diverzifikacije na-
ložb. Tako je bilo mogoče leta 2008 s pomočjo te diverzifikacije omejiti izgube. Letos pa je sklad zaradi dobrega izbora surovin občasno zasedal prvo mesto med več kot 200 podobnimi skladi.
no modificiral, zato da sem lahko analizo občutno razširil. S tem sem lahko tudi natančno določil začetek intervencije in nato poiskal pripadajoče navedbe centralnih bankirjev.
Leta 2001 ste razkrili sistematično interveniranje centralnih bank na trg zlata. Zakaj ste se pravzaprav lotili raziskovanja tega področja? Na spletu sem zasledil statistiko, na podlagi katere naj bi cena zlata padla predvsem ob določenem delu dneva. Zasnovo sem matematič-
Kako vidite razplet finančne krize glede na visoko zadolženost, s katero se trenutno spopadamo? Da bi popravili 40 let zadolževanja, bo najverjetneje potrebno večletno reduciranje. Najverjetnejši se mi zdi inflacijski scenarij ali pa scenarij, podoben japonskemu, ki bi mu sledil inflacijski scenarij.
Naslov predavanja: Skrivnostno poseganje centralnih bank na trgu zlata Dvorana Mercator, 20. oktober, 13.45–14.30
Ekonomska fakulteta
www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si
ORGANIZATOR:
Elementum
petek, 12. oktobra 2012 oglasi@delo.si
Tematska priloga oglasnega trženja
13
Srebro in zlato sta v primerjavi z našim napihnjenim finančnim sistemom še vedno močno podcenjeni Thorsten Schulte ali »srebrni deček« (Silberjunge) je najbolj znan poznavalec trga srebra v Evropi. Nekdanji bančnik in velik oboževalec te plemenite kovine je avtor dveh knjig: Silber, das bessere Gold ter pred časom izdane in prevedene v slovenski jezik Vermögen retten, in Silber investieren oz. Rešite svoje premoženje, kupite srebro.
mu balonu. Nam lahko na kratko pojasnite nevarnost, ki preži na nas na tem področju, in kako to lahko vpliva na nas? Balon na trgih javnih posojil je brez primere in največji od vseh. V evrskem območju je na začetku leta 1992 posojilo držav, podjetij in bank na prebivalca znašalo 10.716 evrov. Januarja 1999, torej na začetku 3. stopnje monetarne unije, je ta znesek znašal že 20.000 evrov, danes pa skoraj 51.000 evrov. Kdor pozna ta balon, se ne čudi, da se kriza monetarne unije še poglablja. Za tem seveda stoji prezadolženost, saj so izdajatelji posojil tudi dolžniki. Proti poku tega balona se ni mogoče zaščititi s papirnatim denarjem in papirnatimi terjatvami. Stvarna vrednost premaga vrednost denarja. Močno sem prepričan, da ta moto
Thorsten Schulte Pred kratkim ste izdali knjigo Rešite svoje premoženje, kupite srebro. V njej veliko strani posvečate dolžniškemu in obvezniške-
Vsekakor sem prepričan, da nekdo manipulira s trgom srebra in zlata. vsekakor velja za prihajajoča leta. Zanima nas, kako vi kot specialist za naložbe v srebro gledate na pomen srebra v finančnem sistemu? Je po vašem mnenju podcenjeno? Srebro in zlato sta v primerjavi z našim napihnjenim finančnim sistemom še vedno močno podcenjena. Tako je današnja tržna vrednost celotnega pridobljenega zlata manj kot pet odstotkov v primerjavi s 23 odstotki v osemdesetih letih, ko je
bila cena zlata najvišja. Za srebro to velja še bolj. Na svojem predavanju bom pokazal, da je govoričenje o balonih številnih kritikov in dvomljivcev naložb v plemenite kovine brez vsake razumne podlage. V zadnjih letih so cene na trgu srebra močno nihale. Nam lahko navedete vzroke hitrih sprememb? Je pri tem pomembno omeniti tudi manipulacije? Vsekakor sem prepričan, da nekdo manipulira s trgom srebra in zlata. Samo poglejte, kako je po veliki noči leta 2011 na ameriški borzi terminskih pogodb zavarovanje za eno izmed terminskih pogodb za srebro v enem tednu šestkrat naraslo. Ena terminska pogodba za srebro je vredna 5000 unč srebra, in če ste hoteli kupiti eno, ste do začetka marca 2011 potrebovali začetno zavarovanje (tako imenovano začetno kritje) v vrednosti 11.138 ameriških dolarjev. Nato so ta znesek neznatno povečali na 11.745 dolarjev. Med 25. aprilom in 12. majem 2011 pa je prišlo do veličastnih petih povišanj vrednosti zavarovanja in
Emisijske banke morajo namreč po vsem svetu v sistem dodajati vedno večje količine denarja, da bi preprečili kolaps posojilnega balona in hud upad svetovnega gospodarstva. cena srebra je padla. Navsezadnje ni mogoče v nedogled manipulirati s ceno, da bi ostala nizka. Najboljši dokaz za to je, da se je srebro kljub tem udarcem v zadnjih letih dražilo. Ne samo vlagatelji, tudi industrija vse bolj povprašuje po srebru. Je vlagateljem na voljo enaka količina srebra kot industriji? Moje najnovejše raziskave so pokazale, da terjatve papirnatega
srebra vsaj šestkrat presegajo letno proizvodnjo srebra. Če bi se njihovi imetniki odločili, da bodo naslednji dan unovčili zahtevke za fizično srebro, bi nastala panika. Dolgoročni vlagatelji v srebro bi zato morali imeti največji delež investicij v fizični obliki. Kako vidite prihodnje gibanje cen srebra? Ali lahko pričakujemo drastično rast in zakaj? Je po vašem mnenju trenutna cena srebra visoka? Po mojem mnenju je zelo verjetno, da bo cena srebra v prihodnjem letu ali dveh presegla magično mejo 100 dolarjev na unčo (31,1035 g). Emisijske banke morajo namreč po vsem svetu v sistem dodajati vedno večje količine denarja, da bi preprečili kolaps posojilnega balo-
Moje najnovejše raziskave so pokazale, da terjatve papirnatega srebra vsaj šestkrat presegajo letno proizvodnjo srebra. na in hud upad svetovnega gospodarstva. Pri srebru bomo takrat najverjetneje v nekaj tednih/mesecih doživeli najvišje rasti. Kdor se pred tem ne bo pravočasno in zadostno pozicioniral, bo ostal s povešenim nosom.
Naslov predavanja: Srebro, prava odločitev pred preobratom v finančnem sistemu Dvorana Mercator, 20. oktober, 14.45–15.30
Iz trenutnega položaja ni hitrih in lahkih izhodov
Prof. Jože P. Damjan Kako vidite trenutni gospodarski položaj v Sloveniji? Lahko kmalu pričakujemo kakšne pozitivne spremembe? Slovenija je v petini držav EU, ki so krizo pričakale ne samo slabo pripravljene, ampak se je nanjo ekonomska politika katastrofalno odzvala. Medtem ko so se države, ki jih je kriza bolj prizadela (predvsem tri baltske države), zelo hitro odzvale ter ustrezno prilagodile javne izdatke, je Slovenija šla v drugo skrajnost. Povečala je plače v javnem sektorju, čemur so sledile pokojnine, s tem pa je povečala »neproduktivne« javne izdatke za
Država je bila dejansko zelo slab lastnik, slabši od zasebnih lastnikov v drugih bankah. Bilo je samo vprašanje, kdaj bo to pripeljalo do krize.
20. oktober
deset odstotkov. Ob tem je vlada popolnoma zanemarila nujno sanacijo bank. Iz kreditnega krča, ki je poglobil recesijo, se je zaradi nereševanja slabih terjatev bank razvil kapitalski krč. Dobili smo prezadolžena podjetja, od katerih polovica ni kreditno sposobna. Iz tega položaja ni hitrih in lahkih izhodov. Treba bo popraviti temelje na vseh področjih. Katere ukrepe smo sprejeli v zadnjih letih, ki so dejansko pripomogli k izboljšanju gospodarskega položaja v Sloveniji? Smo se ustrezno odzvali na dolžniško krizo? »Krizna vlada« krizi ni bila kos, ampak jo je samo še poglobila. Gospodarstvo je bilo namesto znižanja davkov deležno administrativnega dviga minimalnih plač. Najhujši šok, ki ga je doživelo, je bila zamrznitev kreditiranja in možnosti refinanciranja. To je po eni strani podjetjem onemogočalo normalno financiranje poslovanja, po drugi pa je kreditno bolj izpostavljena podjetja po nepotrebnem spravilo na rob ali celo onstran solventnosti. Vlada je namesto sanacije bančnih slabih terjatev na sistemski način kot slab nadomestek ponudila bančno garancijsko shemo, ki pa je bila popolnoma neuspešna. Po ocenah institucije Fitch imamo enega najbolj šibkih bančnih trgov v osrednji in vzhodni Evropi. Zakaj menite, da je tako? Težave slovenskega bančnega sistema izhajajo predvsem iz neustrezne lastniške strukture. Država je neposredna lastnica treh največjih bank in posredna lastni-
ca še v nekaj drugih bankah ter nadzoruje več kot 60 odstotkov bančnega trga. Posledica tega je preteklo slabo korporativno upravljanje bank, iz česar je sledilo tudi slabo obvladovanje kreditnih tveganj oziroma podeljevanje kreditov mimo ustreznih kreditnih standardov. Država je bila dejansko zelo slab lastnik, slabši od zasebnih lastnikov v drugih bankah. Bilo je samo vprašanje, kdaj bo to pripeljalo do krize. Do sistemske bančne krize. Drug problem je slab nadzor finančnega regulatorja (Banke Slovenije) nad bankami, ki preprosto ni opravil svoje naloge v času velike kreditne ekspanzije ter pozneje, ko je bančna kriza že izbruhnila. Med kreditno ekspanzijo bi morala Banka Slovenija zahtevati zaostritev kreditnih tveganj ter bolj kakovostna zavarovanja kreditov. Po krizi pa bi morala od posameznih bank zahtevati, da uvedejo oddelke za slabe terjatve, ali pa v njih uvesti prisilno upravo. Po drugi strani pa bi morala vlada takoj v začetku krize sanirati banke s slabo banko. Takrat so bile težave v bančnem sektorju finančno še obvladljive, stroški krize z vidika izgubljene rasti in delovnih mest pa bi bili veliko nižji.
Potreben je kvantni preskok v glavah, da je vsak odgovoren za svojo usodo in da samo naložbe v lastno znanje, večja podjetnost in prevzemanje tveganja omogočajo uspeh. za administrativno olajšanje poslovanja in spodbuditev rasti ter (3) hitra sanacija bank. Ob tem pa bo treba rešiti tudi vprašanje po-
manjkanja kapitala. Brez tujega kapitala preprosto ne bo šlo. Treba bo prodati predvsem banke, hkrati pa privabiti čim več tujih investicij v proizvodne dejavnosti. Kateri scenarij »izhoda iz krize« se vam zdi najbolj verjeten za Slovenijo? Če bodo v prihodnjih tednih slovenska politika in sindikati sposobni poenotenja glede temeljnih strukturnih reform, se bo verjetno Slovenija še lahko izognila prošnji za finančno pomoč. Če ne bo sposobna narediti teh domačih nalog, bo prisiljena zaprositi za finančno pomoč. To pa pomeni, da bo morala domače naloge narediti pod tujim nadzorom in veliko bolj boleče. V vsakem primeru pa bo Slo-
venija čez deset let drugačna država. Verjamem, da bo veliko bolj gospodarsko odprta, inovativna in z bolj zdravimi temelji. Kako naj se posamezniki pripravijo na prihajajoče spremembe? Imate kakšen nasvet zanje? Ni hitrih poti. Toda podjetja bodo morala spremeniti poslovne modele, predvsem v smeri večje inovativnosti in premika k proizvodom in storitvam z višjo dodano
Kako bi morali po vašem mnenju ukrepati, da bi gospodarstvo znova zaživelo? Koliko lahko Slovenija ukrepa samostojno in koliko moramo upoštevati direktive EU? Kot rečeno, ni lahkih in hitrih izhodov iz te strukturne krize. Treba bo popraviti temelje. Nujen je usklajen paket ukrepov, in sicer (1) strukturne reforme, ki bodo stabilizirale javne finance, (2) ukrepi
Ekonomska fakulteta
www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si
vrednostjo. Dodelavni posli za tuje naročnike tega kvalitativnega razvojnega preskoka preprosto ne omogočajo. Podobno je s posamezniki, potreben je kvantni preskok v glavah, da je vsak odgovoren za svojo usodo in da samo naložbe v lastno znanje, večja podjetnost in prevzemanje tveganja omogočajo uspeh. Samo uspešni posamezniki in podjetja lahko oblikujejo tudi razvojno uspešno in bogato državo.
Naslov predavanja: Iz krize do rasti brez muk? Dvorana Mercator, 20. oktober, 10.15–11.00
Arhiv: Elementum
Foto: Igor Modic/Delo
Prof. JOŽE P. DAMIJAN Redni profesor na ekonomski fakulteti, avtor več znanstvenih člankov, na lestvici Repec vodilni slovenski ekonomist
ORGANIZATOR:
14
Elementum
Tematska priloga oglasnega trženja
petek, 12. oktobra 2012 oglasi@delo.si
1. Zlato in srebro vedno kupujte le pri pooblaščenih prodajalcih, ki morajo imeti za poslovanje v Sloveniji potrdilo Urada RS za meroslovje o skladnosti izdelkov plemenitih kovin s predpisi (pri takšnem nakupu pridobite tudi uraden račun).
Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec Beseda denar izvira iz poimenovanja za starorimski srebrnik denarius, zato v veliko jezikih še danes pomeni srebro. Srebro je denar, ki v nasprotju s papirnatimi valutami že več tisočletij ohranja svojo vrednost. O papirnatem denarju je Benjamin Franklin nekoč dejal: »Denar je zaradi načina uporabe čudovita stvar ... Ko ga izdajamo, opravlja svojo nalogo, ko pa smo prisiljeni v čezmerno izdajanje, samega sebe poplača z razvrednotenjem.« Zato realni denar v tem finančno izjemno nestabilnem času spet pridobiva vrednost. Ste vedeli, da je bilo srebro v starem Egiptu dragocenejše od zlata? To žlahtno kovino uporabljamo že najdlje v zgodovini, v industriji na več kot 15.000 načinov in je zastopana v več kot
1300 industrijskih patentih. Medtem ko zlato svojo moč izžareva navzven, srebro spreminja svojega lastnika od znotraj. Zato so tudi trenutni investitorji v srebro ljudje, ki poznajo njegovo realno vrednost in naložbeni potencial. Naravni viri srebra bodo glede na eno izmed zadnjih projekcij in njegovo trenutno porabo izkoriščeni približno do leta 2021, kar ga uvršča med najredkejše kovine na svetu. To je že leta 2010 spoznala tudi Evropska unija in ga uvrstila med 14 najbolj kritičnih elementov, ki imajo vitalni pomen za industrijo. Kljub temu je srebro še vedno dosegljivo vsakomur, in to celo po ceni, nižji od tiste izpred 32 let. vassvetovalec@gmail.com, www.vassvetovalec.weebly.com
Matjaž Štamulak, samostojni premoženjski svetovalec
2. Kupujte zlate in srebrne palice od proizvajalcev (kovnic), ki imajo status dobre dobave (good delivery). To je mednarodni standard za zagotavljanje čistosti in ustreznosti zlata ter srebra. Tako se boste izognili morebitnim nevšečnostim pri prodaji (nelikvidnost, nižja odkupna cena).
4. Zaradi nepredvidljivih razmer se odločajte za naložbe v fizično zlato in srebro in ne v različne oblike izvedenih finančnih instrumentov brez podlage v fizični obliki. Priporočljivo je tudi, da imate zlato in srebro v svoji bližini ali zunajbančni hrambi.
5. Pred odločitvijo o nakupu zlata in srebra se dobro pozanimajte o vseh mogočih tveganjih – tudi na področju plemenitih kovin so določene pasti in vlagatelj lahko z brezglavim vlaganjem ustvari izgubo. 6. Plemenitih kovin ne kupujte s kreditom ali drugim načinom financiranja; na splošno bodo tveganja bolje prenesli posamezniki, ki niso zadolženi. 7. Zlato in srebro naj bosta le del vašega portfelja, poleg tega ti dve naložbi prilagodite svojim osebnim finančnim ciljem ter željam in zmožnostim.
15kilogramske srebrne palice
www.cresus.si, premozenje@gmail.com
Program, 20. oktober, Ekonomska fakulteta v Ljubljani Na dogodek se morate obvezno prijaviti, saj vam le tako lahko zagotovimo sedež v dvorani. Velika dvorana (dvorana Mercator) Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Povezovalka programa: Mojca Mavec
09.00–10.00 Jutranja kava in rogljiček 10.00–10.15 Uradno odprtje 10.15–11.00 Prof. Jože P. Damijan Naslov: Iz krize do rasti brez muk?
Opis: V predavanju bo predstavljena geneza slovenske poti v krizo ter njena pot v brezno v primerjavi z drugimi kriznimi državami v EU. Slovenska pot v krizo se močno razlikuje od tiste na Irskem, v Španiji ali na Portugalskem, hkrati pa je na moč podobna grški. Je mogoče iz krize brez spremembe »poslovnega modela« Slovenije? Brez znižanja stroškov javnega sektorja, brez spremembe pokojninskega sistema in liberalizacije trga dela? Brez privatizacije in tujega kapitala? Je mogoče iz krize brez spremembe institucionalnega sistema (ki varuje elite in črpanje rent)?
11.15–12.00 Dr. Philipp Bagus Naslov: Samouničenje evra
Opis: Evro je že od začetka postavljen kot »samouničevalen« sistem. Več neodvisnih vlad lahko namreč z eno centralno banko pokriva svoje primanjkljaje. Pri analiziranju političnih in ekonomskih interesov je jasno razvidno, kdo bo moral poravnati račune za pretekle zgrešene investicije. Pri pregledu odzivov ključnih držav, kot so Irska, Portugalska, Grčija, Španija, Italija, Francija in Nemčija, imamo na voljo več različnih scenarijev razpleta prihodnosti evrskega območja.
12.15–12.45 Peter Slapšak
Naslov: Zakaj je danes še bolj pomembno imeti v svojem premoženju plemenite kovine kot pred štirimi leti? Opis: Res je, da so cene plemenitih kovin nominalno viš-
20. oktober
3. Dobro se informirajte o stroških nakupa in morebitni prodajni proviziji – razlike v nakupnih stroških pri večjih in manjših palicah so očitne, prav tako so precejšnje cenovne razlike med ponudniki enako kakovostnih palic zlata in srebra.
Arhiv: Elementum
Že imate naložbeno 7 nasvetov, preden se odločite za investicijo v zlato in srebro srebro?
je kot pred štirimi leti, vendar se je treba prej vprašati, kakšni so razlogi za dražitev. Ali resnično raste cena zlata in srebra ali denar izgublja svojo vrednost? Za koliko so se v tem obdobju povečali javni dolgovi, kako in zakaj se rešujejo finančne institucije in kakšen vpliv ima to na gospodarstvo, zakaj se stopnja brezposelnosti kljub velikim reševalnim paketom še vedno povišuje in zakaj vodijo centralne banke politiko (pre)nizkih obrestnih mer. Predstaviti želim najverjetnejši scenarij in razloge, zakaj je pomembno imeti tudi v prihodnjih štirih letih del svojega premoženja razpršenega v plemenitih kovinah.
12.45–13.45 Kosilo (catering) Pogostitev organizatorja
13.45–14.30 Dimitri Speck
Naslov: Skrivnostno poseganje centralnih bank na trgu zlata Opis: Zlato je varen pristan. Finančna kriza, plačilna nesposobnost držav in inflacijska pričakovanja povzročijo rast njegove cene. Glede na čas, v katerem smo, pa se dogajajo sumljive zgodbe, saj njegova cena v vmesnih obdobjih vedno znova strmo pade brez očitnega razloga. V interesu centralnih bank je seveda držanje cene zlata pri nizkih vrednostih. Na podlagi empiričnih ugotovitev in verodostojnih virov boste spoznali, zakaj, kako in kdo manipulira s ceno zlata in kaj to pomeni za vas vlagatelje.
14.45–15.30 Thorsten Schulte
Naslov: Srebro, prava odločitev pred preobratom v finančnem sistemu Opis: Bližamo se nevihtam na področju finančnega sistema, znotraj katerega bodo veliki preobrati. Kaj to pomeni za nas posameznike in zakaj je primerno imeti del premoženja v srebru kot zaščito pred prihajajočo finančno nevihto?
Ekonomska fakulteta
www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si
ORGANIZATOR:
15.45–16.15 Gerald Celente Naslov: Trendi prihodnosti
16.30–17.45 Okrogla miza Povezovalec: dr. Jure Stojan Sodelujoči: dr. Philipp Bagus, Dimitri Speck, Andraž Grahek, prof. Bogomir Kovač, Bojan Pravica Naslov: Kam nas bodo pripeljali dosedanji in predvideni finančni ukrepi? Opis: Ali reševalni/stimulativni paketi dejansko vplivajo na izboljšanje stanja v realnem gospodarstvu ali je to le pomoč finančnemu sektorju? Ali je sploh smiselno v tako velikem obsegu financirati finančni sektor ali bi bilo bolje del sredstev preusmeriti neposredno v realno gospodarstvo? Kako lahko izkušnje izpred dvajsetih let (razpad Jugoslavije) uporabimo pri današnjih odločitvah? Kakšne scenarije lahko pričakujemo (inflacija, deflacija, stagflacija …)?
17.45–18.00 Bojan Pravica Naslov: Pripravimo se na najhujše v upanju na najboljše
18.00–19.00 Večerna pogostitev ob kozarčku žlahtnega vina in penine. Čas za druženje, izmenjavo misli in vtisov. Mala dvorana 12.15–12.45 Günther Luitz Naslov: Megatrend stoletja: kombinacija delnic surovinskih rudnikov in plemenitih kovin v fizični obliki