ZLATO...
brezÄ?asna valuta
»Ni vse zlato, kar se sveti, vendar je brez zlata vse nič.« iz knjige Zlato osvobaja
Zakaj je zlato tako posebno?
OSNOVNE ZNAČILNOSTI
Zaporedna številka v periodnem sistemu: Kemijska oznaka: Gostota: Tališče v stopinjah celzija: Vrelišče v stopinjah celzija: Enota, v kateri se trguje:
79 Au 19.32 g/cm3 1064.4 2940.0 1 troy unča (31,1035 g)
UNIKATNE ZNAČILNOSTI
Zlato je že od nekdaj v očeh ljudi najlepši kemijski element. Zaradi svoje lepote je že tisočletja zaželeno za izdelovanje nakita, zlatih kovancev, medalj in raznoraznih umetniških stvaritev. Zaradi mnogih unikatnih značilnosti (z lahkoto se določi masa in čistina, ne reagira na večino drugih kovin, dokaj enostavno ga je obdelovati, ima dokaj nizko tališče, je nestrupeno, ima zdravilne značilnosti itd.), ki jih v takšni meri ni možno najti v drugih elementih periodnega sistema, mu človeštvo že tisočletja pripisuje posebno mesto.
Lepota, moč in denar… zgodovinski pomen zlata Zlato je ena prvih kovin, ki jo je odkrilo človeštvo. Vse od antičnih do modernih časov je ohranilo posebno mesto v srcih ljudi. Egipčani, Inki, Feničani, Indijci in Kitajci…vsi so častili plemenito kovino, še preden je ta postala denar. Zlato so enačili z bogovi in vladarji, uporabljali so ga za poveličevanje in čaščenje. Nekateri so ga enačili s soncem, spet drugi z nečim, kar je bilo višjega od njih samih.
Lahko bi rekli, da je človeštvo skoraj intuitivno, že pred tisočletji, postavilo zlato na višjo raven. Čeprav so ga odkrili na različnih kontinentih, v različnih obdobjih, so mu vsi pripisali častitljivo mesto in ga povezali z lepoto, močjo in kulturnimi elitami.
Podjetje Elementum je direktni zastopnik kovnice Umicore, ki ima najdaljši »good delivery« standard v Evropi.
Razlika med naložbenim zlatom in ostalim zlatom
GOOD DELIVERY STANDARD Za naložbeno zlato je najbolj pomemben »good delivery« standard. V Evropi je za dodelitev »good delivery« standarda pristojna LBMA organizacija, s sedežem v Londonu. Da bi kovnica oz. rafinerija pridobila ta standard, mora zadostiti določenim kriterijem. 1. Na trgu mora biti prisotna več kot 5 let. 2. Na letni ravni mora proizvesti najmanj 10 ton zlata in najmanj 50 ton srebra. 3. Njena neto vrednost mora biti najmanj 15 milijonov funtov. 4. Zadostiti mora določenim kriterijem ugleda. 5. Zadostiti mora LBMA pravilniku, ki temelji na odgovornem pridobivanju zlata in srebra (LBMA Responsible Gold Guidance prior to accreditation).
Čisto naložbeno zlato je 24 – karatno (999,9/1000).
Vir: lbma.org.uk
ODKUPNA CENA Naložbeno zlato s statusom »good delivery« se odkupuje po ceni, ki je veliko bližja borzni ceni (npr. 1-5 % pod borzno ceno). Ostalo zlato (zlate palice, ki niso zavedene na seznamu »good delivery«, nakit itd.) se odkupuje veliko nižje, lahko tudi do 30 % pod borzno ceno.
Zlato je denar že več tisoč let
Kot valuto smo ga začeli uporabljati stoletja pred našim štetjem. Po zapisih naj bi prvi zlati kovanec naročil turški kralj Croesus 550 let pr. n. št. Zlato se je uporabljalo za trgovanje v rimskih in grških časih, z njim so kupovali indijske začimbe in kitajsko svilo. Pozneje, ko je prišel papirni denar (predvsem zaradi lažje prenosljivosti), je ta ohranil svojo vrednost v zlatu. Zlato je bilo tako ves čas svetovna »rezervna« valuta.
ZLATI STANDARD Z moderno ekonomijo, proti koncu 19. stoletja, so večje svetovne velesile (ponovno) vzpostavile tako imenovani Zlati standard. Pomembnejše valute so bile ovrednotene glede na vrednost 1 unče (31,1035 g) zlata in so morale zagotavljati toliko zlatih rezerv, kolikor so imele denarja v obtoku. Skozi 20. stoletje se je tudi novodobni Zlati standard nekoliko spreminjal, ohranil pa je dve pomembni nalogi, ki so ju opravljale centralne banke: 1. Ohranjanje konvertibilnosti valute v zlato. 2. Pospeševanje procesa prilagajanja plačilnobilančnemu neravnovesju (slednje je bilo velikokrat kršeno s strani centralnih bank). Vir: www.gold.org
»Z ukinitvijo zlatega standarda smo izgubili zaščito, ki nam preprečuje zaplembo premoženja skozi inflacijo.« Alan Greenspan, bivši predsednik ameriške centralne banke
Zlato je hranilec vrednosti
GOSPODARSKE KRIZE IN ZLATO V 20. stoletju smo doživeli več gospodarskih kriz, ki so posledično vplivale na razvrednotenje nacionalnih valut. Zlato je v času kriz vsakokrat ohranjalo kupno moč. Primer: Nemška gospodarska kriza (1919 – 1923) Nemška gospodarska kriza je pripeljala do hiperinflacije. Vrednost zlata je leta 1923 na mesečni ravni rasla za 2.000 %. Novembra 1923 je bilo tako potrebno za 1 unčo (31,1035 g) zlata odšteti 100.000.000.000.000 nemških mark. Vendar Nemčija ni edina, ki je imela hiperinflacijo. V zadnjih 100 letih so se z njo soočile tudi Francija, Avstrija, Poljska, Madžarska, Jugoslavija, Grčija, Kitajska, Tajska, Argentina, Bolivija, Brazilija itd.
SVETOVNA REZERVNA VALUTA DOLAR IN UKINITEV ZLATEGA STANDARDA V začetku 20. stoletja je dolar prevzel vlogo svetovne rezervne valute. Vrednost dolarja je bila vse do leta 1971 vezana na zlato. Takratni predsednik ZDA, Richard Nixon, je izdal nalog za ukinitev zlatega standarda. Z Bretton Woods Agreement so tako dosegli, da so ostale valute vezali na dolar in ne več na zlato. Dolar je samo od takrat izgubil na kupni moči več kot 80 %.
Trenutna finančna kriza (2007 – še vedno traja) Vse od začetka finančne krize, ki je nastopila konec leta 2007, finančni svet še vedno ne vidi rešitve. Različna vrhovna zasedanja, ki jim kraljujejo ekonomisti in politiki, se iz dneva v dan spoprijemajo z novimi »finančnimi udari«. Začelo se je s kreditno krizo v ZDA in preselilo v Evropo. Grčija, Portugalska in Španija so le prve v vrsti, ki jih je bilo potrebno reševati. S stimulativnimi finančnimi paketi, ki jih »brezskrbno« dodeljujeta FED (ameriška centralna banka) in ECB (evropska centralna banka), si po mnenju mnogih ekonomistov in analitikov le kupujemo čas. Slednje naj bi se slej ko prej končalo z razvrednotenjem valut in »bolečo ponastavitvijo finančnega sistema.«
VALUTNA VOJNA ALI FINANČNA REFORMA
Svetovne velesile (ZDA, Kitajska, Evropa) trenutno tekmujejo z razvrednotenjem nacionalne valute, kar jim omogoča cenejši izvoz. Zaradi vse večjega finančnega kaosa se vrstijo tudi predlogi o menjavi rezervne valute. Dolar namreč svojo vlogo že dolgo časa slabo opravlja.
Medtem ko se IMF (mednarodni denarni sklad) prav tako izgublja v svoji namembnosti, se na drugi strani, s strani držav v razvoju (Kitajska, Brazilija, Rusija, Indija), vzpostavlja nova svetovna banka (AIIB) in nov mednarodni rezervni sklad (Asian Development Bank).
Kdo danes kupuje zlato in zakaj?
CENTRALNE BANKE Zaradi vse večje prihodnje finančne negotovosti so centralne banke že pred leti ustavile prodajo zlata in se usmerile v nakupe. Največji neto kupci so azijske države, v Evropi izstopa Turčija. Kako pomembno je danes imeti zlato, nam kažejo tudi številni pozivi k vračilu zlata, deponiranega v tujini (New York, London).
BANKE
Z namenom izboljšanja osnovnega kapitala (Tier 2) se vse več poslovnih bank odloča za nakup zlata.
PODJETNIKI
Za nakup zlata se največkrat odločijo zaradi razpršitve premoženja in zaščite pred finančnimi tveganji.
SPLOŠNA JAVNOST
V vse večjem strahu pred razsežnostjo finančne krize se ljudje zatekajo k zlatu. Varno zatočišče, ki jih še nikoli do sedaj ni pustilo na cedilu v finančno turbulentnih časih, je vse bolj zanimivo za ohranitev premoženja.
Zlato...
…KER SE ZAVEDAM, DA: »» »» »» »» »» »» »»
se finančna kriza poglablja in ne rešuje. vse večje tiskanje denarja zmanjšuje kupno moč valuti. je neodvisno od finančnega sistema. ohranja kupno moč. je zaščita pred geopolitičnimi trenji. se bomo v prihodnosti srečali z vse višjo inflacijo. je trenutna situacija odraz valutne vojne.
»» »» »» »»
nisem povsem odvisen od finančnega sistema. imam v rokah vedno zamenljivo valuto. je moja naložba davčno neobremenjena. je moja finančna varnost otipljiva.
…KER MI JE POMEMBNO, DA:
Spletna trgovina
WWW.TRGOVINA.ELEMENTUM.SI
PRODUKTI:
»» »» »» »» »»
Naložbene zlate in srebrne ploščice Zlatniki Dukati Srebrniki Priložnostna darila iz zlata in srebra
Varčevanje v zlatu in srebru
Najcenejše varčevanje v zlatu z manjšimi zneski v Sloveniji.
Varčevanje v zlatih 100 g palicah, že od 25 € dalje
»Kljub poskusom demonetizacije srebra v zadnjem stoletju s strani vlad in bank, je pri ljudeh še vedno priljubljena, otipljiva oblika varčevanja.«
„Optimalni nakup za večje investitorje“
Varčevanje v srebrnikih, že od 25 € dalje.
Stopite v stik z nami Elementum, d.o.o. Poslovna cona A35 4208 Šenčur
Tel.: 080 59 2009 Gsm: 051 635-053 Faks: 04 279-1991 e-pošta: info@elementum.si www.elementum.si