naslovna tema
investiranje v kriznih ~asih
ALTERNATIVA BORZNI RDE^ICI borze so glavna tema pogovorov ljudi v leto{njem letu. Kako tudi ne, saj smo bili v Sloveniji do zdaj ve~inoma navajeni samo vzponov, nasprotja, torej ohladitve te~ajev, pa od nikoder. MATJA@ [TAMULAK borza nikoli ni enosmerna ulica navzgor, zato za vsako
bo kriza velika? Kdor seje veter, bo `el vihar, pravi star pregovor. Ko so se ZDA leta 2001 po padcu dvoj~kov, novi vojni proti terorizmu in poku delnic nove ekonomije izognile dalj{i in globlji recesiji, se je pod taktirko Alana Greenspana drasti~no zni`ala klju~na obrestna mera, ki je pripomogla k mno`i~nemu financiranju v trg nepremi~nin. Ta trg je bil z leti glavni generator rasti ameri{kega gospodarstva in je s poceni zadol`evanjem z leti prerasel v novi balon, ki zaradi bega pred prej{njo recesijo v ZDA daje slutiti, da bi lahko padajo~i trend trajal ve~ let. Kajti nepremi~ninski balon v ZDA ni obi~ajen borzni balon. Govorimo o balonu, ki je mo~no prepleten z denarnim sistemom, razmahom neomejenega kreditiranja in monetarno politiko najvi{jih oblasti - preplet, ki mu v zgodovini {e nismo bili pri~a. In ~e je FED pred temi dogodki toliko ~asa razgla{al inflacijo kot dr`avnega sovra`nika {tevilka ena, danes pa re`e
Danes so surovinske nalo`be pravi pokazatelj negotovih ekonomskih in gospodarskih razmer.
64
KAPITAL
Kapital 438 1703 08 NT.indd 11
obrestne mere in razpihuje inflacijska pri~akovanja kot slon v trgovini s porcelanom, mora biti nekaj v finan~nem sistemu hudo narobe. Soros pravi, da bo kriza velika, ker se kon~uje obdobje “kreditne ekspanzije, temelje~e na dolarju kot glavni valuti mednarodnih denarnih rezerv.”
Zato~i{~e v surovinah. V tak{nih ~asih so v zgodovini zato~i{~e praviloma predstavljale surovine, saj so bile edine sposobne ohraniti realno vrednost ob borznih zlomih, hiperinflacijah, recesijah, depresijah, stagflacijah in tudi v ~asu vojnih razmer. In tudi danes so surovinske nalo`be pravi pokazatelj negotovih ekonomskih in gospodarskih razmer. Posebej izstopa zlato, ki v teh nestabilnih ~asih presega vse mogo~e rekorde. ^ez leto{nje novoletne praznike smo videli preboj cene zlata ~ez 850 dolarjev, ki jo v zgodovini bele`imo kot najvi{jo dose`eno ceno za 31,1035 grama (un~a) zlata. Kmalu za tem, `e pred sredino januarja, smo bili pri~e padcu nove meje, 900 dolarjev za un~o zlata. Danes se bli`amo novi meji - 1000 dolarjev. Zlato kot nalo`ba je vlagatelju v letih od 2001 do leta 2007 v povpre~ju vsako leto prinesla 10,7 odstotka donosnosti v evrih na letni ravni. V lanskem letu je bil donos kar 17,9 odstotka, na grafu pa je razvidno, da je cena zlata posko~ila ravno od avgusta dalje, ko je izbruhnila kriza na ameri{kem trgu hipotekarnih posojil. V leto{njem letu, ko na ve~ini nalo`b na kapitalskih trgih spremljamo rde~ predznak, pa se je zlato od 1. januarja pa do 7. marca podra`ilo za dobrih 16 odstotkov, kar dokazuje, da v kriznih ~asih veliko ljudi spreminja svojo nalo`beno politiko in s pove~anim povpra{evanjem raste tudi cena plemenitih kovin. ^e pa donos zlata v leto{njem
MATJA@ [TAMULAK samostojni premo`enjski svetovalec in svetovalec podjetja Elementum premozenje◊gmail.com
rastjo sledi padec, ve~ji rasti pa, logi~no, ve~ji padec. Slovenska borza, pred leti izjemno podcenjen trg, je bila v leto{njem letu `e `rtev “tresenja” svetovnih borznih indeksov, ki vedno bolj vztrajno reagirajo na vse vidnej{e posledice ameri{ke hipotekarne krize. Kriza pa ni ve~ samo hipotekarna, ampak se ka`e tako reko~ vsepovsod, preko potro{nikov, ki vedno bolj in bolj ~utijo dvig cen `ivljenjskih potreb{~in, do ban~nih izgub in izgub skladov, pa vse do padcev borznih indeksov ter razvrednotenja ameri{kih obveznic in ameri{kega dolarja. Tudi Slovenija z vstopom v EU in prevzemom valute evro `e dolgo ni ve~ izjema in je v ta mednarodni finan~ni prostor dobro vpeta.
17. marec 2008
3/13/08 3:38:17 PM
naslovna tema
investiranje v kriznih ~asih
Prosta davka. Zlato in srebro sta za razliko od mnogih ostalih nalo`benih mo`nosti prosta kapitalskih dobi~kov.
letu primerjamo z vedno manj vrednim dolarjem, pa je zlato letos poraslo za 20 odstotkov, v enem samem letu pa za kar 56 odstotkov, kar samo potrjuje vedno ve~je razvrednotenje papirnatega denarja.
Zlato. Pri tako visokih cenah zlata se hitro pojavi mnenje, da je zlato `e predrago, a je v tem kaj malo resnice. ^e bi primerjali najvi{jo ceno zlata iz leta 1980, ko je zlato kotiralo na 850 dolarjih za 31,1035 grama zlata in dodali zraven {e inflacijo (po izra~unih analitika nem{ke Commerzbank, Eugena Weinberga), bi morali v letu 2007 za isto koli~ino zlata (pri preboju na ceno 850 dolarjev) pla~ati kar 2384 ameri{kih dolarjev. ^e pa bi upo{tevali ne le statisti~ne inflacije, marve~ realno rast cen `ivljenjskih potreb{~in, pa bi se danes cena za 31,1035 grama zlata morala gibati okrog 5000 zelencev. Pa se ne, in to je krepak argument za prihodnjo rast, ki `e danes `ene navzgor cene vseh ostalih surovin - od nafte do koruze, p{enice in ostalih strate{ko pomembnih surovin, ker jim vrednotenje v papirnati valuti ne pomaga, da ohranijo realno vrednost, in ker preveliko
Dav^ni vidik Zlato in srebro sta za razliko od mnogih ostalih nalo`benih mo`nosti prosta kapitalskih dobi~kov. Kot npr. pri delnicah ali to~kah vzajemnih skladov pla~amo davek od kapitalskih dobi~kov v razliki med nakupno in prodajno ceno, sta zlato in srebro tega davka prosta. Plemenite kovine so davka na dobi~ek proste tudi drugje v tujini. Je pa pri nakupu srebra v Sloveniji potrebno pla~ati 20-odstotni davek na dodano vrednost, ki ga pri nakupu zlata ni.
povpra{evanje ter selitev premo`enja ve~jih investitorjev v ta sektor narekujeta vedno vi{je cene.
Srebro. Tudi srebro je kovina, ki v teh kriznih ~asih vlagateljem predstavlja zelo donosno alternativo. Srebro je tako v lanskem letu vlagatelju prineslo 15 odstotkov donosa, samo v leto{njem letu (do 7. marca) pa `e neverjetnih 36 odstotkov donosa. Donos potrjuje domneve, da je srebro izredno podcenjeno v primerjavi z zlatom in da za nalo`bo govori veliko dejavnikov - od pove~anega povpra{evanja v industrijskih panogah pa vse do zmanj{evanja ponudbe rudnikov (srebra naj bi bilo po ocenah v zemlji {e pribli`no 250.000 ton) in `e popolnoma iz~rpanih nakopanih zalog srebra. Dostopnega srebra je iz dneva v dan manj, mnoge bo presenetil tudi podatek, da ga je manj kot zlata. Analitik Ted Butler je v letu 2006 predvideval, da je na svetu na voljo pet milijard un~ zlata, srebra pa le eno milijardo. In ~e temu ob bok postavimo, da so do sedaj v zgodovini nakopali kar 40 milijard un~ srebra, lahko vidimo, kako nepogre{ljiv je bil (in bo) v industriji, koliko se ga je `e porabilo in kak{en potencial ima srebro ob trenutnih cenah na borzah danes, kajti ravno zaradi sedanje borzne cene je srebro neprivla~no za recikla`o in nove geolo{ke podvige po iskanju te surovine v zemeljski skorji. Zato bo zavoljo nenadomestljivosti v industrijskih panogah srebro moralo pridobiti na vrednosti. In to ve~kratno. Reinhard Deutsch, avtor knji`ne uspe{nice Zarota srebro, ki je prevedena tudi v slovenski jezik, pri~akuje porast cene vse do nepredstavljivih 800 dolarjev ali ve~ za le 31,1035 grama srebra.
17. marec 2008
Kapital 438 1703 08 NT.indd 12
KAPITAL
65
3/13/08 3:38:18 PM
naslovna tema
investiranje v kriznih ~asih Napovedi surovinskih analitikov. Vlagatelju mora biti sektor plemenitih kovin vedno predstavljen z namenom dolgoro~nega investiranja in nikakor za kratkoro~ne {pekulacije. Dolgoro~na napoved surovinskih analitikov je rasto~i trend, kratkoro~no pa lahko cene utrpijo tudi ve~je korekcije. Z vidika provizije pri nakupu velja pri nalo`benem zlatu (in ostalih plemenitih kovinah) pravilo, da ve~ji kot je kos kovine pri nakupu, ni`ja je nakupna provizija. V osnovi pa se nakupna cena od borzne cene razlikuje za dobre 3 odstotke pri ve~jih palicah in nekaj ve~ odstotkov pri palicah manj{e te`e. Pri srebru je provizija pri nakupu {e malce vi{ja in se giblje okrog 10 odstotkov,
Dobre informacije. Pred investicijo v trg surovin in plemen-
Perspektivne nalo@be Trg plemenitih kovin ima perspektivo tudi za prihodnost, saj smo na samem za~etku rasto~ega surovinskega trenda, za katerega se napoveduje rast {e za nadaljnjih 10 do 15 let. 31,1035 grama zlata naj bi v dolgoro~nem obdobju po napovedih dr. Marca Fabra doseglo ceno okrog 6000 dolarjev, napovedi za srebro pa so {e bolj optimisti~ne - vse od 100 do celo 800 dolarjev za 31,1035 grama. Vsekakor velja - ve~je kot bodo gospodarske in ekonomske napetosti ter negotovosti na kapitalskih trgih, ve~ja kot bo poraba surovin in s tem povpra{evanje po neobnovljivih virih, vi{ja bo v prihodnosti tudi cena. Finance 12L 0308 k438
66
KAPITAL
Kapital 438 1703 08 NT.indd 13
11.3.2008
k tej ceni pa je potrebno pri{teti {e 20-odstotni davek na dodano vrednost (DDV), kar pomeni, da vlagatelj pri srebru na za~etku izgubi kar 30 odstotkov. A kljub za~etnim stro{kom se Slovenci v zadnjem dobrem letu in pol zelo radi odlo~ajo za investiranje v sektor plemenitih kovin, saj jim predstavlja izvrstno alternativo za ustrezno razpr{itev premo`enja - posebej radi po plemenitih kovinah posegajo tisti, ki so v ustvarjanju svojega premo`enja na srednji-dolgi rok, tisti, ki ho~ejo ustrezno optimirati svoje obstoje~e premo`enje, in pa tudi starej{i ljudje, ki jim je ta na~in vlaganja zelo blizu, saj imajo nalo`bo v fizi~ni posesti v doma~em sefu ali v varovanem sefu na banki.
11:22
Page 1
itih kovin je vedno priporo~ljiv posvet s svetovalcem, ki mora stranki nedvoumno predstaviti prilo`nosti, stro{ke in predvsem rizike, ki so sestavni del nalo`b, v plemenite kovine in surovine. Nasploh je za vsakega vlagatelja nujno, da preko svetovalca stranka dobiva vedno sve`e informacije in konkretne nasvete za realizacijo bodo~ih finan~nih ciljev tudi s pomo~jo plemenitih kovin. Sam verjamem, da so dobre in koristne informacije vedno dobrodo{le. [e posebej, ~e pridejo ob pravem ~asu. Posebej v tak{nem ~asu, kot ga trenutno pre`ivljajo finan~ni trgi, pa je lahko dobra informacija skoraj dobesedno vredna suhega zlata.
17. marec 2008
3/13/08 3:38:19 PM