Bleščeča prihodnost, Matjaž Jereb (Kapital 2009)

Page 1

Kapital 2009 ČET D3 11.00

MATJAŽ JEREB

naslovna te

samostojni premoženjski svetovalec

Bleščeča prihodnost! Izognite se posledicam krize z investiranjem v plemenite kovine Finančni derivati. Skupina industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev, t.i. skupina G20, se je v začetku tega meseca sestala v Londonu z jasnim namenom, da bi sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva. Koliko so bili pri tem uspešni, bo pokazal čas, zagotovo pa jim bodo največ težav povzročali astronomsko visoki finančni derivati (finančni instrumenti brez lastne vrednosti) in neskončne količine ‘toksičnega’ dolga. Naj za boljšo predstavo o razsežnostih finančnih derivatov, katere je Warren Buffett označil kot finančno orožje za množično uničenje, navedem le podatek, da 25 največjih ameriških komercialnih bank ‘kontrolira’ derivate v višini dobrih 200 bilijonov dolarjev (99,78 %). Zaskrbljujoče je, da večino te vsote (191,5 bilijona ameriških dolarjev) kontrolira le 5 največjih bank (JP Morgan Chase, Bank of America, Citibank, Goldman Sachs Bank, HSBC) in da je njihov kapital v povprečju skoraj pet- krat manjši od njihove izpostavljenosti derivatom! Gre za vsote, ki jih ni moč poplačati z realnim denarjem! Razvrednotenje denarja. Trenutno imamo deflacijo, ki je normalna stopnja v obdobju ekonomskega depresijskega cikla. Cene dobrin in storitev se v tem obdobju nižajo, ker se preprosto morajo. Če prodajalci namreč želijo privabiti kupce, so enostavno prisiljeni znižati cene svojih izdelkov. A kupci kljub nižjim cenam še vedno niso pripravljeni ku62

piti izdelkov ali storitev, ki jih trenutno nujno ne potrebujejo. Zato centralne banke z namenom pomagati vzpodbuditi kreditiranje bank in trošenje potrošnikov, dajejo v obtok vedno nove količine denarja, ki pa nima nobene realne podlage. Ker pa so potrošniki zaradi strahu v fazi varčevanja, nove količine denarja v obtoku zelo verjetno ne bodo bistveno pospešile kreditiranja in trošenja, ki naj bi posledično dvignila tudi ekonomijo, ampak le inflacijo, ki bo še dodatno zavrla potrošnjo. Temeljna resnica ekonomije pa je pomanjkanje. Da nikoli ne bo dovolj vsega, da bi lahko bili zadovoljni vsi, je dejstvo. Zato moramo imeti uspešne politike, ki vsakomur obljubijo vse, in papirnati denar, ki je most med ekonomijo in politiko. Vendar pa je ta most danes tako majav, kot že dolgo ne, in vse kaže, da bo potrebna temeljita prenova globalnega finančnega in gospodarskega sistema, saj vse glavne svetovne denarne valute v zadnjih osmih letih v povprečju na leto izgubijo več kot 10 odstotkov svoje kupne moči. Vedno bolj glasni so tudi pozivi k zamenjavi ameriškega dolarja kot vodilne svetovne valute. Svetovni monetarni sistem se zato mora spremeniti in se bo spremenil. To bo ustrezalo vsem visoko zadolženim državam, ki bodo v procesu menjave denarnih valut z namernim razvrednotenjem svojih valut lahko večino svojega dolga učinkovito izničile. Proces namernega razvrednotenja denarne valute se je začel že desetletja nazaj, sedaj pa, ko vse pomemb-

nejše države uničujejo svoje denarne valute v obupnem poskusu, da bi se izognile gospodarskemu polomu zaradi plačilne nesposobnosti bančnega sistema, prehaja v svojo zaključno fazo. Pri tej nevarni prilagoditvi denarne politike pa vlogo talca igrajo njihovi narodi. In kaj lahko storimo, da ne postanemo njihov talec tudi sami? Preprosto se moramo osredotočiti na naložbe, ki nam bodo ohranile realno vrednost sedanjega premoženja tudi v prihodnje.

Plemenite kovine. Ena najboljših in najbolj likvidnih naložb v teh turbolentnih finančnih časih so zagotovo plemenite kovine, konkretno zlato in srebro! Ti dve kovini namreč predstavljata realen denar že več kot 2500 let, zato ni bojazni, da ne bi svojega slovesa ohranjevalca vrednosti opravičili tudi v času te globalne finančne krize. Na to računajo tako centralne banke razvitih držav, ki imajo v svojih državnih rezervah več kot 50 odstotkov zlata, kot tudi države v razvoju, ki želijo in hitijo svoje zaloge zlata povečati na vsaj 10 odstotkov. Zakaj torej plemenitih kovin ne bi imeli tudi sami? Pravzaprav menim, da v trenutni negotovi finančni situaciji ni nadomestila za fizično lastništvo plemenite kovine in da vsak, ki danes ni lastnik plemenite kovine, v fizični obliki s svojim premoženjem ravna zelo nepremišljeno in neodgovorno. Kako pomembno je imeti plemenito kovino v fizični obliki, se danes nazorno kaže v Zimbabveju, kjer je zara-

KAPITAL 2009


tema

Naložbe, ki ohranjajo realno vrednost sedanjega premoženja.

Vsak, ki danes ni lastnik plemenite kovine v fizični obliki, s svojim premoženjem ravna zelo nepremišljeno in neodgovorno. di hiperinflacije zlato postalo edino, povsod sprejemljivo plačilno sredstvo. Hlebec kruha, pločevinko fižola in ostale življenjske dobrine tam lahko kupijo le z 0,1g zlata in si tako zagotovijo golo preživetje. Se vam zdi Zimbabve daleč? Vam je Jugoslavija v letih 1993 in 1994, ko je inflacija rasla s hitrostjo 2 odstotka na uro oziroma 62 odstotkov na dan, morda kaj bližje? Inflacija je v tem obdobju dosegla rekordno višino 400 tisoč milijard odstotkov, kar je v praksi pomenilo, da je kilogram krompirja, ki je oktobra 1993 stal štiri dinarje, tri mesece kasneje stal osem bilijonov dinarjev! Mislite, da se to ne more ponoviti? Premislite še enkrat! Vse ekonomsko razvite države dandanes iz niča ustvarjajo enormne količine denarja in ga namenjajo reševanju finančnih gigantov, za katere menijo, da jih ne smejo pustiti propasti. Da si boste laže predstavljali, o kakšni količini denarja je govora, pozorno preberite naslednji stavek. Samo za reševanje največje ameriške zavarovalnice American International Group (AIG), ki je v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju izgubljala 27 milijonov ameriških dolarjev na uro, so do sedaj že porabili več denarja, kot je vrednost največje zaloge zlatih palic na svetu (8.133,5 ton), ki naj bi bile hranjene v znameniti ameriški vojaški bazi blizu Fort Knoxa v zvezni državi Kentucky! Z naložbo v plemenito kovino torej zaščitite in optimirate del svojega finančnega premoženja. To pa še ni vse. Postanete tudi manj odvisni od finanč-

nih inštitucij, kar v trenutnih razmerah nikakor ni zanemarljivo. Ponudnike plemenitih kovin izprašajte o vseh podrobnostih, in šele ko boste prepričani, da v naložbi poznate vse rizike, prednosti in koristi, se zanjo tudi odločite.

ložbenih palicah, ki pa se v Sloveniji brez razloga nahajajo v senci zlatih naložbenih palic. Razlogov je verjetno več, glavni pa je zagotovo ta, da se njegovega naložbenega potenciala zavedajo le redki prodajalci in še redkejši investitorji.

Garancija za investitorja. Ne nasedajte zgodbicam, s katerimi vam obljubljajo nakup zlata pod borzno ceno, brez stroškov itd. Zlato rudo je pod zemljo zelo težko najti. Težko jo je profitabilno izkopati, enako težko je to rudo zdrobiti, transportirati, staliti in uliti. Zakaj bi torej nekdo prodajal plemenito kovino pod borzno ceno? Čeprav so stroški, ki so dodani borzni ceni naložbenih palic, pomemben del naložbe, pa je veliko pomembnejši status kovnice. To je t.i. status dobre dobave (good delivery), ki je letno nadzorovan s strani London Bullion Market Association in s katerim kovnica investitorju garantira ustreznost navedene mase in čistosti svojih naložbenih palic. To je največja garancija investitorju, da bo svoje naložbene palice lahko kjerkoli na svetu zastavil ali prodal brez dodatnih težav in nepotrebnih, visokih stroškov testiranja čistosti. Seveda enako velja tudi pri srebrnih na-

‘Srebrna’ dejstva. Srebra je po

Ne nasedajte zgodbicam, s katerimi vam obljubljajo nakup zlata pod borzno ceno, brez stroškov itd.

analizi univerze Yale iz leta 2003 v zemlji veliko manj kot zlata. Trenutne zaloge srebra so na najnižjem nivoju v zadnjih 200 letih, povpraševanje po tej izjemni kovini pa že več let zapored presega ponudbo. Tudi zato, ker le 20 do 30 odstotkov novega srebra pridobijo iz rudnikov, ki kopljejo le srebro. V ostalih 70 odstotkih se srebrna ruda pojavi kot stranski produkt zlata, bakra, svinca, cinka in ostalih kovin. Poleg tega kar 95 odstotkov vsega izkopanega srebra zaradi njegovih izrednih prevodnih in drugih fizičnih lastnosti porabi industrija. In še na nekaj ne gre pozabiti. Srebro od nekdaj velja za ‘zlato malega človeka’ in ta sloves bo obdržal tudi skozi to finančno krizo. Ko se bo obdobje deflacije prevesilo v (hiper)inflacijo, si bo večina ljudi za zaščito svojega premoženja veliko laže privoščila dobrih 31g srebra kot pa enako količino zlata. Temelji za rast vrednosti plemenitih kovin še nikoli v zgodovini niso bili boljši, kot so danes, zato bodo vsi ti dejavniki današnjo nizko ceno plemenitih kovin kmalu postavili na nov, precej višji nivo! Vaše današnje odločitve določajo vašo prihodnost. Poskrbite, da bo bleščeča! K

63


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.