2009 Kongres plemenitih kovin in surovin priloga by Elementum

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko MARC FABER neodvisni mednarodni finančni analitik, urednik Gloom Boom Doom www.gloomboomdoom.com

BOJAN PRAVICA iniciator Slovenskega kongresa plemenitih kovin in surovin

BERNANKE NE BI SMEL BITI PONOVNO IMENOVAN Kapital: Zanima nas vaše mnenje o gospodu B. Bernankeju, ki je

RE-AGIRATI

Od prvega Slovenskega kongresa plemenitih kovin in surovin so minila že tri leta. Na prvem kongresu smo poudarili, kako pravilno optimizirati in zaščititi svoje premoženje. V tem obdobju smo bili priča velikim spremembam, ki se jih večina niti ni zavedala, danes pa te spremembe občuti prav vsak posameznik. Kdor je v tem obdobju re-agiral in z namenom optimizacije in zaščite svojega premoženja pridobljene informacije na pravilen način izkoristil, je re-agiral pravilno. Na tretjem Slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin vam skupaj z domačimi in tujimi strokovnjaki želimo posredovati najaktualnejše informacije, kako v prihodnosti re-agirati na za vas najboljši možni način.

Urednica priloge:

bil ponovno izbran za predsednika ameriške centralne banke (FED- a)? M. Faber: “Menim, da ne bi smel biti imenovan za to, glede na to, da je bila njegova denarna politika zelo ali popolnoma odgovorna za trenutno krizo.” Kapital: Nekateri pravijo, da je recesije konec, drugi, da bo trajala še dolgo časa. V zadnjem času smo slišali, da se bliža druga recesija? Kaj menite vi? M. Faber: “Globalna ekonomija je padla iz strmine med septembrom 2008 in marcem 2009. V povezavi z razširjeno fiskalno in monetarno politiko po vsem svetu, se je globalna ekonomija posledično stabilizirala. Kljub temu sam ne verjamem v opaznejšo rast, saj je malo verjetno, da bi se zaposlovanje in industrijska proizvodnja v celoti izboljšala v bližnji prihodnosti.” Kapital: Ker ni logike na finančnih trgih in ker so ljudje v večini zmedeni, nas zanima razmerje med nafto in zlatom: zakaj cena nafte ne sledi ceni zlata? M. Faber: “Od decembra 2008 se je cena nafte več kot podvojila, medtem ko se je zlato dvignilo za manj kot 10 %. Različno blago se lahko spreminja z različno intenzivnostjo. Kaj ima cena sladkorja opraviti s ceno bakra? Vsako blago se spreminja glede na povpraševanje in ponudbo določenega blaga.” Kapital: Kaj menite o situaciji v prihodnosti v sektorju surovin in plemenitih kovin? M. Faber: “Menim, da bodo kovine na dolgi rok v nadaljevanju pridobivale na ceni v nasprotju s papirnatimi valutami.” a organizacije 5. kongresa plemenitih kovin in surovin

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin

16. in 17. oktober 2009 I

ZGODOVINA SE PONAVLJA

Pazimo, da ne ponovimo še enkrat enake napake! Globalni javni dolg znaša 35.000 milijard USD! V letih pred razpadom skupne države Jugoslavije smo bili priča obdobju reform, ki so bile prvenstveno namenjene stabilizaciji domačega jugoslovanskega trga. Zmanjkovalo je možnosti za zunanje zadolževanje, zato je sledila stagnacija mednarodne trgovine, povečevanja denarja v obtoku, javnega dolga in razkol v politiki. Ko se je naglo zmanjšala možnost zadolževanja v državi in zunaj nje, so se proračunski primanjkljaji začeli pokrivati s tiskanjem denarja in tako že razmeroma visoke inflacije ni bilo mogoče več dolgo brzdati. Tako je bilo pred skoraj dvajsetimi leti. Kakšna pa je situacija danes? Danes je svet povezan bolj, kot kdajkoli prej. Priča smo obdobju reform, ki so prvenstveno namenjene stabilizaciji globalnega trga. Zmanjkuje možnosti za dodatna zadolževanja, saj so skoraj vse države že sedaj preveč zadolžene. Priča smo bili nenadnemu padcu povpraševanja in mednarodne trgovine, javni dolg se povečuje in priča smo napetosti v svetovni politiki. Da smo zopet prišli v črne številke gospodarske rasti, se imamo izključno zahvaliti (pre)velikim transferjem s strani držav in centralnih bank. Ti transferji so se, razen redkih izjem, financirali z dodatnim zadolževanjem in tiskanjem novega denarja. Inflacija se je zaradi kolapsa povpraševanja prelevila v deflacijo. Zaradi visokih proračunskih primanjkljajev in že obstoječih javnih dolgov, ki na svetovni ravni znašajo več kot 35.000 milijard dolarjev, se počasi zmanjšuje možnost zadolževanja držav na večini trgov. Praktično edini vzvod za pokrivanje javnih primanjkljajev ostaja samo še tiskanje denarja. Ne smemo pozabiti tudi na dolgove podjetij

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

in posameznikov. Kaj se zgodi potem z inflacijo, ko se začne prekomerno tiskanje denarja, pa lahko preverite v prvem odstavku! Podobnost med ‘tistimi časi’ in današnjimi je več kot očitna! Kdo je v času po veliki jugoslovanski inflaciji mirno spal? Tisti, ki so še ob pravem času dinarje zamenjali za takratne nemške marke. To so naredili predvsem zaradi zaščite in ohranjanja realne vrednosti svojega denarja, saj je marka glede na razvrednotenje dinarja hitro pridobivala na svoji vrednosti. Enako se dogaja tudi danes, le da so vlogo dinarja prevzele praktično vse pomembne svetovne valute in vlogo nemške marke je prevzelo zlato in srebro. Poskrbite zase in za svoj miren spanec in obiščite že tretji slovenski kongres surovin in plemenitih kovin, ki bo 16. in 17. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Predavali bodo domači in tuji strokovnjaki. Za predavanja v angleškem in nemškem jeziku smo pripravili simultano prevajanje. Kongres in predavanja so namenjena vsem, tako mladim, kot manj mladim in tistim, ki imate veliko informacij, kot tudi tistim, ki vam informacij primanjkuje in ki želijo na pravilen način zaščititi svoje premoženje. Investicija v vstopnino je nižja od jutranje kave in rogljička, ki si jih zjutraj privoščite. Investicija v čas, ki ga boste porabili za obisk predavanj pa bo neprimerno manjši od potencialne izgube, ki jo lahko doživite zaradi pomanjkanja informacij. Izkoristite izjemno priložnost, ne bo vam žal! V imenu organizatorja:

PETER SLAPŠAK

direktor podjetja Elementum

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

Velik poznavalec denarja in njegove vrednosti v različnih oblikah, JAMES TURK je z nami delil nekaj svojih pogledov na aktualne razmere v bančništvu in trgu plemenitih kovin. Kapital: Kako komentirate naraščajoče cene zlata? J. Turk: “Zlato govori samo po sebi. Zgodovinsko gledano vedno pridobiva na vrednosti, ko imajo nacionalne valute monetarne težave. Te so lahko zelo različne, denimo inflacija, propadi bank, depreciacija valute, nadzor tečaja in podobno. Če te primere pogledamo na velikem gospodarstvu, vzemimo ameriškega, lahko vidimo, da cena zlata narašča, ko ima dolar težave. Ta trend se kaže že desetletja. Pa to ni le problem dolarja, temveč tudi vseh ostalih valut, saj, če kihnejo ZDA, prej ali slej zbolita tudi Evropa in Azija.“ Kapital: V zadnjih letih se zdi še najmanj stabilna cena nafte. Se vam zdi po tej plati nafta boljša naložba od zlata? J. Turk: “Za hitre zaslužkarje je nafta najverjetneje privlačnejša dobrina, pa vendar moramo vedeti, da je njeno posedovanje povezano s precejšnjimi tveganji. En mesec lahko lepo služite, naslednji pa vas zaradi velikega padca boli glava. Zlato je bistveno bolj stabilno in ohranja vrednost oziroma jo počasi povečuje. Trenutno sodček surove nafte znaša približno 2,2 grama zlata, to ceno pa je imel že ob koncu druge svetovne voj30

ne. Pri nafti je tako, da se samo zdi, da je dražja, ko jo merimo z nacionalnimi valutami, in bolj kot je posamezna valuta razvrednotena, dražja se zdi nafta. V tem razumevanju se skriva tudi nevarnost denarja, ki je brez zlatega kritja. Če ga je v obtoku veliko, ker tako želijo vlade, to preprosto vodi do poloma.“ Kapital: Kako komentirate aktualno finančno in gospodarsko krizo? J. Turk: “Menim, da se je svet znašel v tej godlji zaradi prevelikega zaupanja v vlade posameznih držav. Ljudje namreč zmotno mislijo, da lahko vlada ZDA reši vse svetovne težave z novimi zakoni ali razdelitvijo pobranih davščin. Seveda tako mislijo tudi voditelji sami, vse skupaj pa izvira iz ubogljivosti ljudi, ki sledijo ‘navodilom’ vlade. Pravzaprav bi se moral vsak posameznik orientirati po procesu proste trgovine, ki poteka pod konsistentnimi pravili, ne pa, da se trg usmerja po politični volji in presoji. Naslednja napaka, ki jo vidim v današnjem dojemanju sveta, je zmotno prepričanje v pravilnost ekonomskih teorij, predstavljenih s strani ustrezno politično podprtih, motiviranih, če želite, ekonomistov. Vsakemu, ki ima vsaj malo znanja in logičnega sklepanja, je jasno, da te stvari ne pijejo vode.“

Kapital: Kako se s finančno krizo spo-

padajo centralne banke? Se vam zdi, da Ben Bernanke ustrezno vodi finančno politiko ZDA in posledično sveta? J. Turk: “Spopad je jasno neuspešen. Pa saj bi bilo iluzorno pričakovati uspeh. Sama monetarna zgodovina ZDA priča o tem, da je bilo v preteklosti storjenih ogromno napak, na katere je opozarjal že Milton Friedman, ki je v svojih prispevkih natančno razložil, zakaj vmešavanje centralne banke in vlad depresijo še poslabša. Menim, da kakršno koli vmešavanje države v gospodarstvo na dolgi rok ne pomaga. Pa to ne velja le za ZDA, tudi nekdanja Sovjetska zveza je nazorno pokazala, da podobni prijemi tudi v drugačnih politično-gospodarskih sistemih ne delujejo. Tržni procesi so preveč kompleksni, da bi jih lahko vodili vladni birokrati in planerji. Prav zato mi ni jasno, zakaj ljudje še vedno slepo verjamejo, da lahko vlade in finančniki stanje izboljšajo.“ Kapital: Torej se vam zdijo protirecesijski ukrepi zmotni. Katere so največje napake? J. Turk: “Vedeti morate, da v današnjem svetu denar pomeni oblast. In ko imaš možnost ustvarjanja denarja praktičKAPITAL 12.10.09

ovin surovin

16. in 17. oktober 2009 I

“Zlato bi moralo sestavljati najmanj 10 odstotkov svetovne denarne ponudbe.“ no iz zraka, kar denimo sedaj počnejo vlade, si lahko moč in oblast povečuješ. Seveda le do točke, ko ljudje nehajo sprejemati to valuto. Takšno vmešavanje neizogibno vodi v propad posamezne valute, ki se ga le redki zavedajo. Tisti bolj osveščeni že skrbijo, da svoje premoženje pretvarjajo v plemenite kovine, denimo zlato in srebro, saj so te dolgoročno gledano veliko obstojnejše, tudi ko tečaji naletijo na črne luknje. Padec ene izmed velikih svetovnih valut s seboj povleče tudi vse ostale. Svet bi se moral vrniti k bazičnemu konceptu, ki je govoril o tem, da je denar izdelek trga, ne pa vladna kreacija.” Kapital: Zakaj se vam zdi zlato podcenjeno in kako je s srebrom? J. Turk: “Zlato je podcenjeno. In to kljub dejstvu, da je v zadnjih osmih letih raslo z dvomestnimi številkami, za 16,3 odstotka na leto. Hkrati pa za gram zlata še vedno kupimo podobno količino nafte kot na prelomu tisočletja, kar je dokaz, kako se nakupna moč dolarja in drugih valut zmanjšuje. Razmerje zlato/srebro še vedno ostaja nad dolgoročnim zgodovinskim povprečjem. In če sam zelo verjamem v zlato, moram reči, da me tudi srebro navdušuje. Čeprav kot naložba ni primerno za vsakogar, saj precej niha in je njegova vrednost precej spremenljiva.” Kapital: Se srebru dogajajo iste stvari kot zlatu, z vidika manipulacije? J. Turk: “Se. Bilo bi preveč nenavadno, če bi cene srebra poletele v višave, to je možno le s hkratnim hitrim dvigovanjem cen zlata. Tudi glavne gonilne sile, ki stojijo za srebrom, so drugačne. Poleg očitnih industrijskih so tu še ban-

čne – banke imajo trenutno velik primanjkljaj srebra, še večje od zlata, zato je zanje praktično nemogoče, da imajo ustrezno kritje papirnega denarja s plemenitimi kovinami.“ Kapital: V svojih delih omenjate, da bi bilo pametno, če bi zlato sestavljalo najmanj 10 odstotkov svetovne denarne ponudbe. Seveda temu tudi približno ni tako in je zlato zato podcenjeno – lahko to razložite? J. Turk: “Desetletja že uporabljamo denar kot nadomestek za zlato, zato slednjega zelo malo ljudi razume. Denar, ki ni krit z zlatom, nima prave vrednosti, to so le prazne obljube. Danes smo v velikem mehurčku, mehurčku, ki je ve-

lo na vrednosti – leta 2003 sem napovedal, da bo cena zlata dosegla 7.000 dolarjev za unčo. Glede na trenutno monetarno dogajanje pa se zdi, da je bila moja napoved prenizka.“ Kapital: Kako se oblikuje cena zlata? J. Turk: “Razumeti morate, da obstajata dva trga zlata, eden za fizično zlato, ki je resnično, saj kovina prehaja iz rok v roke, ter drugo za papirnato zlato, ki temelji na obljubah o dobavi zlata v prihodnosti. Večina fizičnega zlata in posledično tudi trgov je v Evropi. ZDA so zlato zaplenile leta 1933, zato ga v fizični obliki praktično ni in gre za trg papirnatega zlata. Čeprav sta omenjena trga povezana, pa se večino-

Razumeti morate, da obstajata dva trga zlata, eden za fizično zlato, ki je resnično, saj kovina prehaja iz rok v roke, ter drugo za papirnato zlato, ki temelji na obljubah o dobavi zlata v prihodnosti. čji od internetnega, borznega ali nepremičninskega mehurčka. In ko bo ta počil, bodo vse valute končale na pokopališču, brez vrednosti. Prav vera v denar in njegovo vrednost je tista, ki potrjuje, da je zlato podcenjeno. Seveda gre za anomalijo, ki se bo popravila po naravni poti, le da to številnim ne bo všeč. V 19. stoletju je zlato predstavljalo 40 odstotkov kupne moči, sredi 20. stoletja je njegova nakupna moč predstavljala približno 10 odstotkov. Leta 1971 so ZDA prekinile povezavo dolarja in zlata, njegov delež pa je posledično padel pod 2 odstotka, kjer je še danes. Zlato bo v prihodnjih petih letih močno pridobi-

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

ma vsak zase odzivata ponudbi in povpraševanju. V ZDA je za operacije pooblaščenih nekaj bank, ki imajo zaloge surovega zlata in jih v svetu označujemo za kartel z zlatom, saj te banke nato prodajajo papirnato zlato. Cena zlata se spreminja cel dan, odvisno od tega, kje ste. V Evropi denimo najprej prevzameta pobudo London in Zürich, ko se tam trgovanje zaključi, se zbudijo ZDA in se večina akcije prenese onkraj luže. Ko zaspijo Američani, vstane Azija, kjer se poteka večina trgovanja. Cena se jasno oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje, a gre, jasno, le še gor.“ ■

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

DOLGA POT DO OKREVANJA Že 36 let po vsem svetu aktiven kot novinar na področju financ in ekonomije, poslovni svetovalec, organizator seminarjev, avtor različnih knjig, urednik in profesor. Njegovo delo in zanimanje sta mu omogočila, da je potoval, delal in bival v 57 državah. Prof. dr. HANS J. BOCKER je z nami spregovoril o trenutni situaciji v svetu in finančni prihodnosti. Na kongresu bo prvič predstavljena tudi knjiga prof. dr. Hansa J. Bockerja z naslovom “Zlato osvobaja; suženjski upor v imperiju kraljev papirnatega denarja”.

Kapital: Ste na svojih mnogih poto-

vanjih po svetu opazili spremembe glede trenutne finančne situacije? Kakšni so odzivi ljudi? “Finančne krize splošna populacija sploh ni občutila v veliki meri, medtem ko je njen učinek na nepremičninskem trgu čutiti vsepovsod, razen na podeželju in v revnih državah. Za zdaj ljudi ni strah zaradi dobrega delovanja masovne propagande v smeri: “Vse je v redu, gospodarski vzpon je takoj za vogalom, centralne banke in vlade imajo vse pod kontrolo. Krize je konec. Zlato nima nobenega pomena in je samo neuporaben relikt.” Strokovnjaki, ki na to opozarjajo, so profesionalni pesimisti, desničarji in teoretiki zarote. Ljudje hočejo verjeti neskončni propagandi in napovedi o rožnati prihodnosti. Sicer obstaja utemeljen strah pred izgubo službe. V Nemčiji je meseca julija 2009 preko 200.000 ljudi izgubilo službo in ‘resnična’ ali ‘prava’ stopnja brez32

poselnosti v ZDA je dosegla 20 %.”

Kapital: Kakšen scenarij lahko sploh

pričakujemo v bližnji prihodnosti? “Obstaja pet možnosti: 1. Vse se nadaljuje, kot da se nič ni zgodilo. Verjetnost: 0 %. Neravnotežje in presežki so preveliki, sistem propade. 2. Vojna, kontinentalna ali svetovna. Svetovna elita si bo izmislila in načrtovala vojno, s katero bodo odvrnili pozornost pred resničnimi vzroki in domačimi težavami ter spretno ustvarila grešne kozle. Verjetnost: 50 % 3. Stalna deflacija, ne samo padajoča inflacija kot zdaj. Verjetnost: 10 %. Parazitski klan moči bi tako izgubil svoj vir prihodka in gospodarstvo bi propadlo, saj bi se denar samo kopičil, bolj malo trošil. Politiki in ‘banksterji’ se bodo borili proti temu z vsemi sredstvi (Helikopter Ben). Takšna je japonska izkušnja z “dvema izgubljenima stoletjema”. 4. Stalna visoka inflacija ali hiperinflacija (Nemčija 1923, Zimbabve z 90 he-

ksilion %), ki bi ji sledila nova valuta. Verjetnost: 80 %. 5. Popolna prevlada diktatorskih vladavin (Bruselj, Washington) z absolutnim nadzorom nad prebivalstvom. Nova valuta, razlastitev, obvezna cepljenja z drogami, ki vsiljujejo pokorščino, odvzem svobodne volje; hrana, voda, bivanje, cene, proizvodnja, distribucija, prevoz, mediji, izobrazba, zdravstvo, delo, vsi segmenti socialnega, gospodarskega, trgovskega in finančnega življenja (družba brez denarja) pod strogim nadzorom. Oblikovanje črnih in sivih trgov na področju nekaterih izdelkov, dobrin in uslug (zlato). Smrtna kazen po Lizbonski pogodbi, neskončna propaganda, Orwellovska država. Verjetnost: 30 %.” Kapital: Uradne statistike kažejo na gospodarski in finančni napredek. Je ta realen ali le začasen? “Prvič so vse statistike oblikovane, prirejene in ponarejene tako, da bi dobili vtis, da ni nobe-

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin

16. in 17. oktober 2009 I

To morje na novo natisnjenega denarja bo mogoče za nekaj časa preprečevalo propad, a bomo davkoplačevalci in naši otroci za to plačevali v obliki višjih davkov, hiperinflacije ter veliko manjše pomoči iz strani obubožane vlade. nih težav. Vendar na podlagi zlaganih številk ne moremo sklepati o svetli prihodnosti. Drugič so popisi lastnine postali pod novimi pravili zelo ‘elastični’. Banke ne morejo ovrednotiti svojih toksičnih papirjev, tako kot bi želele, kar pa povzroči prenos dolga na ‘slabe banke’ ali pa se jih proglasi za ‘neproračunske predmete’. Na tak način lahko banke prikazujejo ‘dobiček’. Tretjič, ogromne injekcije papirnatega denarja, ki ga tvorijo iz ničesar, rešujejo najbolj zadolžene banke in podjetja; zombije vzdržujejo umetno pri življenju. Četrtič, velike institucije si lahko denar sposojajo v neomejenih količinah in brez obresti. Petič, ‘zastonj denar’ bo povzročil nove špekulacije in tveganja. Če se ne izide, bodo zopet vse reševali davkoplačevalci. Tako se bodo težave samo poslabševale, namesto izboljševale. Šestič, politiki in centralni bankirji tvorijo zelo zaprt kartel. Morajo nadaljevati to pot, saj bi propad sistema pomenil tudi njihov konec.” Kapital: Kaj to pomeni za ceno zlata? “Karkoli se zgodi, je za zlato samo dobro. Če se ustvari hiperinflacija, bo zlato izjemno pridobilo na ceni, če pride do deflacije, bo zlatu še vedno šlo dobro. Med obdobjem deflacije po letu 1929 so zlato in delnice v zlatu delovale odlično. Če gospodarstvo propade, bo zlato edina valuta za izhod v sili. Če pa se gospodarstvo popravi, bodo ljudje imeli več denarja za nakup zlata, še posebej v Aziji. S tem bodo posledično podpirali njegovo ceno.” Kapital: Ampak načrt mednarodnega denarnega fonda za prodajo 400 ton zlata ...

“Odlična ideja. Ta včasih smrtna nevarnost je izgubila svoj stari učinek nižanja cene in bo še bolj zmanjšala rezervo ‘streliva’ za manipulacijo cene zlata. Kitajci, Rusi, Arabci, Azijci in celo Evropejci so pripravljeni kupiti to zlato, da bi se s tem znebili velikih količin vse manj vrednega ameriškega dolarja.” Kapital: Za reševanje finančnih institucij in obujanje gospodarstev se je porabilo bilijone dolarjev. Lahko davkoplačevalci pričakujemo kakšno povračilo? “To morje na novo natisnjenega denarja bo mogoče za nekaj časa preprečevalo propad, a bomo davkoplačevalci in naši otroci za to plačevali v obliki višjih davkov, hiperinflacije ter veliko manjše pomoči iz strani obubožane vlade. Ne obstaja nobeno povračilo, le astronomski računi, ki jih bo slej kot prej potrebno plačati. Gospodarsko pravo neusmiljeno deluje, zato dolga predstavniki vlade na visokih položajih ter pametni centralni bankirji ne bodo mogli kar izbrisati.” Kapital: Lahko centralne banke rešijo težave z dvigom obrestnih mer? “Delajo lahko, kar hočejo. Zelo nizke obrestne mere, kot zdaj, lahko pomagajo kreditnim trgom in gospodarstvu nekaj časa, a ustvarjajo hiperinflacijo in pokajoče balončke. Visoke obrestne mere, kot v 70. in 80. letih, pa lahko preprečijo hiperinflacijo, a uničijo gospodarstvo. Vso srečo!” Kapital: Ali inflacija vedno pomeni dvig cen? “Ne, samo padanje in propadanje papirnatih valut. Stvari se ne

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

dražijo, samo ‘denar’ postaja vedno bolj ničvreden.” Kapital: Bosta dolar in evro izginila? “Zagotovo, prej ali slej. Vse papirnate valute v zgodovini so prišle do njihove resnične vrednosti, to je nič. Brez izjem v zadnjih 4000 letih.” Kapital: Bo tudi cena zlata padla na nič? “Cene lahko nihajo, a zlato nikoli ne bo ostalo brez vrednosti, ne glede na gospodarske in politične sisteme. Zlato je večno. Z unčo zlata ste vedno lahko kupili 350 štruc kruha, eno dobro obleko, za en srebrni dirham (arabski srebrnik) pa eno kokoš. Vedno, že zadnjih 1300 let.” Kapital: Kakšen je zaključek, če primerjate količine zlata in srebra s količinami papirnatega denarja? “Obe kovini sta izjemno podcenjeni. Od padca Atlantide naprej je človeštvo nabralo 153.000 ton zlata (kocka s stranico 18,5 m), trenutna količina srebra pa je 20.000 ton (kocka s stranico 7 m). Količine papirnatega denarja ne moremo natančno določiti in definirati, saj obstaja gotovina, knjižen denar, elektronski denar, instrumenti derivativnega denarja, čeki, certifikati, denarni računi, zadolžnice, menice in veliko drugih denarnih oblik ‘varnosti’. Odvisno od izračuna bi unča zlata pokrivala med 50.000 in 5.000.000 USD. Če je ne bi pokril noben papir, se bi trenutna manipulacija cen prenehala in bi brez krize unča pravično stala med 3000 in 5000 USD, v primeru finančne panike pa med 10.000 in 20.000 USD. Do propada leta 2012 pričakujem ceno 7000 USD, če bo dolar še sploh obstajal.” ■

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

ZA PRIHODNOST urednik znane revije o srebru Silberjunge (www.silberjunge.de), finančnik in nekdanji podpredsednik Deutsche Bank za frankfurtsko območje nam je kot strokovnjak na področju vlaganja v srebro komentiral trenutno stanje na trgu srebra. Več let že priporoča investicije v zlato in srebro. Iz lastnih izkušenj namreč ve, da vse več predstavnikov bank pod vprašaj postavlja trenutni finančni sistem, zato s plemenitimi kovinami želi sebe in svoje bralce zavarovati pred prihajajočimi neprijetnostmi ameriško centraliziranega svetovnega finančnega sistema. THORSTEN SCHULTE

Kapital: Bi nam lahko kot strokovnjak

na področju trgovanja s srebrom pojasnili, kako vidite trenutno stanje na trgu? “Trenutno stanje je zaskrbljujoče, saj imajo štirje največji igralci na področju srebra na ameriškem trgu 58.840 short pozicij (prodaja izposojenih delnic, za katere prodajalec upa, da jim bo upadla vrednost). Torej so prodali 294,2 milijonov unč srebra (več kot 9.150 ton). Ko je bil novembra delež pozicij pod 40.000, sem priporočal pospešeno kupovanje. Po mojem mnenju bo v prvi polovici leta 2010 cena srebra okoli 30 USD. V tem obdobju porasta pa bodo zasebni vlagatelji dobili občutek, da se je rast končala. V končnem delu razcveta srebra bodo vlagatelji masovno drli na trg, zato bo nato njegova cena močno narasla.” Kapital: Srebro je industrijska kovina. Kako vidite njegovo povpraševanje 34

glede na trenutno situacijo? “Seveda se je povpraševanje zaradi recesije zmanjšalo. Če sta v vsakem avtomobilu dve unči srebra in se proizvaja manj avtomobilov, je posledično povpraševanje po srebru manjše. Toda prosim upoštevajte, da tri četrtine letne ponudbe srebra ne izvira iz primarne proizvodnje, temveč je stranski produkt proizvodnje bakra, svinca ali cinka. Mnogo pomembneje od tega pa je po mojem mnenju to, da imamo ves čas pred očmi dejstva, zaradi katerih se srebru ni moč upreti: ■ srebro je najbolj prevodna kovina, ki prevaja toploto in elektriko, ■ njegove najpomembnejše lastnosti so sposobnost deformacije, kovnost in odsevnost. Tako lahko s srebrenjem stekla pridobivamo zrcala, ■ poleg tega je odporno na bakterije, ■ baterije iz srebra in cinka že izpodrivajo baterije iz litija, saj lahko shranijo

veliko več energije, kar jim omogoča 40 % daljšo življenjsko dobo, ■ povpraševanje po srebru v industriji se je med leti 1990 do konca 2008 povečalo za 173,7 milijonov unč (več kot 5.402 ton), povpraševanje v industriji pa je obsegalo več kot 50 % celotnega povpraševanja. Povpraševanje po zlatu je leta 2008 znašalo le 11,5 %, vključno s povpraševanjem na področju zobne tehnike. Maja tega leta je bila izvedena obsežna raziskava o vplivu tehnologij prihodnosti na povpraševanje po surovinah. Naročila sta jo inštituta Fraunhofer in Inštitut za tehnologije prihodnosti in ocenjevanje tehnologij. Pri srebru so opozorili na štiri tehnologije prihodnosti: prevodna pasta na bazi srebra, nano-srebro in antibakterijske terapije, akumulatorji iz srebra in cinka v mobilnih in komunikacijskih tehnologijah

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin ter srebrni katalizatorji v gorivnih celicah, ki vsebujejo alkalije. Poleg tega še ekrani (OLED), pigmentirane celice in solarne termične elektrarne. Delež omenjenih tehnologij prihodnosti je leta 2006 znašal 5.342 ton, tj. 26 % letne proizvodnje. Ocenjuje se, da se bo do leta 2030 potreba povečala na 15.823 ton, tj. 78 % letne proizvodnje.” Kapital: Kakšna je razlika med papirnatim in fizičnim srebrom? Kako to vpliva na njegovo ceno? “Že dalj časa se manipulira s trgom fizičnega srebra v povezavi s papirnatim. Avgusta 2008 sta imeli dve ameriški banki nenadoma 33.805 neto short pozicij. To je enako kot 169,025 milijonov unč srebra (5.257 ton), kar je pomenilo 25,2 % takratne letne proizvodnje srebra. Pri nobeni drugi surovini ni opaziti podobnega dogajanja. Podobno dogajanje je bilo opaziti tudi naslednji mesec, ko sta imeli dve banki ponovno za 149,4 milijone unč short pozicij (4.647 ton).” Kapital: Je potreben še kak dokaz za potrditev manipulacije? “Svojim bralcem svetujem, naj čim več investicij srebra opravijo v fizični obliki (palice, kovanci). Opcije, futures itd. se seveda lahko uporabijo za kratkotrajno naraščanje, toda levji delež je potrebno imeti v fizični obliki. Pri papirnem srebru je enako, kot pri ostalih investicijah na banki. Če bi vsi komitenti v neki banki naenkrat dvignili svoje naložbe, bi banka propadla. Če bi imetniki papirnatega srebra storili enako, bi ugotovili, da za njihovimi papirji ne obstaja dovolj srebra v fizični obli-

16. in 17. oktober 2009 I

ki. Potem bi prišlo do eksplozije cene, ki je tako gotova kot dejstvo, da za nočjo pride dan.” Kapital: Kaže, da Kitajska zelo podpira idejo o nakupu srebra in zlata za namene vlaganja v splošni javnosti. Kaj je glavni razlog za to in kako bo to vplivalo na celotni trg? “Tudi sam sem z zanimanjem spremljal na kitajski televiziji prednosti vlaganja v zlato in srebro. Predvsem zato, ker si Kitajska ustvarja strateška nahajališča surovin. Medtem ko je proizvodnja elektrike na Kitajskem bila julija le 4,7 % in avgusta 8,9 % nad nivojem prejšnjega leta, je znašal uvoz surove nafte julija 42,2 % in avgusta 18 % več kot leto poprej. Po mojem me-

visoko pričakujete, da bo narasla v naslednjih petih letih? “John Williams je izdelal ameriško ‘shadow’ statistiko. Namesto, da bi za merjenje inflacije uporabil danes veljavna pravila, je raje uporabil podatke na podlagi metode, veljavne leta 1980. Zakaj je to pomembno? Ker je Wililams izdal tudi zelo obsežen elaborat o srebru in zlatu. Na podlagi javno veljavnih metod za merjenje inflacije bi bila najvišja vrednost zlata (850 dolarjev) iz leta 1980 danes dosežena pri vrednosti 2.357 ameriških dolarjih. Če pa bi analizirali stare vrednosti zlata iz osemdesetih na podlagi starih metod, ne bi bilo govora o 2.357 dolarjih temveč o 7.095 dolarjih. Pri srebru je znaša-

“Velik gospodarski zastoj je zmanjšal potrebo po teh surovinah in njihovih proizvodih, kar je posledično povzročilo zmanjšanje potrebe po srebru.” – THORSTEN SCHULTE

nju je to odličen dokaz, da velik obseg uvoza surovin ni odvisen zgolj od notranjega povpraševanja. Kitajska se pripravlja na propad dolarja. Zato je tako za Kitajsko državo kot tudi vse njene državljane smiselno, da vlagajo v realne vrednosti, kamor spadajo tudi plemenite kovine.” Kapital: Kakšna bi trenutno morala biti realna cena srebra in kako

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

la najvišja vrednost 49,45 dolarjev (januarja 1980, vir Londoner Fixing, silverinstitute.org). To zgodovinsko najvišjo ceno bi na podlagi vladne inflacije dosegli šele pri 137 dolarjih. Toda na podlagi metode iz leta 1980 bi bilo to pri 413 dolarjih na unčo. Zato pričakujem trimestne kotacije srebra v prihajajočih dveh letih. Kar morda zveni drzno, je zame resno in realno!” ■

kongres plemenitih ko

ELEMENTUM

MATJAŽ ŠTAMULAK

samostojni premoženjski svetovalec, premozenje@gmail.com

NEVARNOST INFLACIJE Inflacija, prikrita nevarnost.

Ljudje v večini pojem inflacije poznajo bežno, nikakor ne dovolj podrobno, da bi se zavedali nevarnosti, ki preti pod tem imenom na njihove prihranke, dolgoročna varčevanja in na splošno za kvaliteto njihovega življenja. Kajti, če pogledamo, se o inflaciji pogovarjajo le študenti ekonomije in drugih poslovnih študijev, včasih pa pogovor o inflaciji bežno zaide tudi med navadne smrtnike, v večini primerov takrat, ko se cene življenjskih potrebščin dvignejo nerazumljivo visoko in hitro. Tako smo tudi pred časom, takoj po uvedbi valute evro v Sloveniji nekaj časa poslušali, kako

Papirnati denar prinese s seboj tudi inflacijo. Ni skrivnost, da se

inflacija pojavi ob izumu papirnatega denarja in se takrat tudi najbolje definira. V splošnem (definicij je seveda več) inflacija pomeni razvrednotenje denarja na eni strani (padec kupne moči) oziroma dvig cen življenjskih potrebščin in storitev na drugi strani. Ampak, zakaj je inflacija tako zelo povezana s pojavom papirnatega denarja in ne z obdobjem, ko so ljudje plačevali še s srebrniki in zlatniki? Papirnati denar je v svoji zgodovini znan po treh pomembnih funkcijah: da je menjalno sredstvo, da je obračunska enota in da je hranilec vredno-

Zaradi ekspanzivne monetarne politike ob reševanju in saniranju finančne krize, ki je nastopila v septembru 2007, se mnogo analitikov boji, da bo obdobju recesije sledilo obdobje povišane inflacije, nekateri pa napovedujejo celo hiperinflacijo. visoko inflacijo imamo, da so cene podivjale in da kar je prej stalo 150 slovenskih tolarjev, zdaj stane 1 evro ali celo več. Potem pa se je “statistična inflacija”, ki jo sporoča Državni statistični urad, umirila in s tem so se umirili tudi komentarji in debate na temo rasti cen. A inflacija ni nevarna samo tedaj, ko se jo na ves glas omenja. Inflacija je še nevarnejša takrat, ko se o njej ne govori, saj je kljub temu na delu.

Hiperinflacije

v 20. stoletju LETO

STOPNJA INFLACIJE (%)

1922

5.000 BOLIVIJA

več kot 10.000

1989

ARGENTINA

3.100

1990

PERU

7.500

BRAZILIJA

2.100

UKRAJINA

5.000 (vir ECB)

sti. Ravno ta zadnja vloga se denarju skozi njegovo dolgoletno zgodovino vedno bolj izmika in inflacija vpliva ravno na to funkcijo, torej na ohranjanje vrednosti. V primeru povišane inflacije se namreč vrednost denarju zmanjšuje, ker cene divjajo v nebo. Kot je zapisano v priročniku Evropske centralne banke, je papirnati denar še vedno zakonito plačilno sredstvo zgolj na osnovi vladnega odloka. Verodostojnost vrednosti denarja so države dolgo časa zagotavljale s tako imenovanim zlatim standardom, ki je pomenil, da je bilo mogoče različne valute po vnaprej določenem nespremenljivem razmerju zamenjati za zlato. Ta standard se je skozi zgodovino spreminjal, prekinjen in dokončno izkoreninjen pa je bil leta 1971, ko je takratni ameriški predsednik Richard Nixon ukinil ta standard in prepustil upravljanje in kontroliranje količine denarja v obtoku ameriški centralni banki, FED-u. Od takrat naprej valute večine držav v svoji vrednosti nenehno drsijo navzdol. Empirične raziskave so potrdile bojazen mnogih analitikov in ekonomistov, ki svarijo pred inflacijo: inflacija je bistveno denarni pojav, kajti daljša obdobja visoke inflacije so praviloma povezana s hitro denarno rastjo (rastjo količine denarja v obtoku). Tudi bivši predsednik FED-a, Alan Greenspan, v svoji zadnji knjigi priznava nevarnost ločitve ameriške valute od zlatega standarda: “Brez zlatega standarda prihrankov ni mogoče zavarovati pred razlastitvijo zaradi inflacije in ni več zanesljivega sredstva za shranjeva-

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin

16. in 17. oktober 2009 I

Samo FED je za reševanje krize v zadnjih dveh letih dal v obtok kar dvakrat toliko denarja kot prej v 84 letih. nje vrednosti. Če bi takšno sredstvo obstajalo, bi morala vlada svoje imetje razglasiti za nelegalno, kar je v primeru zlata tudi naredila.”

Hiperinflacija. Zaradi ekspanzivne monetarne politike ob reševanju in saniranju finančne krize, ki je nastopila v septembru 2007, se mnogo analitikov boji, da bo obdobju recesije sledilo obdobje povišane inflacije, nekateri pa napovedujejo celo hiperinflacijo. Ker vztrajno povečevanje količine denarja v obtoku pomeni nevarnost za nastanek inflacije, so strahovi docela upravičeni. Samo FED je namreč za reševanje krize v zadnjih dveh letih dal v obtok kar dvakrat toliko denarja kot prej v 84 letih. Hiperinflacija je sicer pojav, kjer je inflacija zelo visoka ali pa vztrajno narašča in nato tudi povsem uide iz nadzora, kar seveda zelo škodljivo vpliva na socialno življenje in tudi na splošno na gospodarstvo in posameznike. Inflacija se imenuje hiperinflacija takrat, ko medmesečna inflacija preseže 50 odstotkov. Ampak, kaj to pomeni? 50-odstotna medmesečna inflacija pomeni, da se v enem letu cene povečajo za več kot stokrat, v

treh letih pa za celo več kot dvamilijonkrat. Posledice hiperinflacije v Nemčiji leta 1922 so bile uničujoče, saj med drugim banke niso uspele več izplačevati prihrankov in tako so ljudje ostali brez celotnega premoženja. Sicer se je takratna vlada na razvrednotenje premoženja odzvala z dodajanjem novih in novih ničel na bankovce, a kmalu ni zmogla več slediti vrtoglavi rasti cen. Sčasoma so stroški hiperinflacije postali nevzdržni, denar pa je povsem prenehal opravljati vlogo menjalnega sredstva, hranilca vrednosti in obračunske enote. Razširila se je menjalna trgovina, vrednost so pridobivali npr. cigareti in pa plemenite kovine, še posebej srebro in izdelki iz srebra. Veliko mnenj je enotnih, da se takratni pojav v današnjem svetu ne more ponoviti. Nekaj pa je tudi takšnih, ki pravijo, da se bomo lahko pred prihajajočo inflacijo zaščitili ravno s plemenitimi kovinami in ostalimi realnimi vrednostmi, z denarnimi naložbami, kot so depoziti in obveznice, pa bomo izgubili večino našega premoženja, kot se je to že zgodilo v zgodovini. Kaj bo prinesla prihodnost, ne ve nihče in tudi tokrat bo resnica verjetno nekje vmes - a to

Leta

Letna obrestna mera (%)

Letna stopnja (%)

znesek (EUR)

(EUR)

100 EUR

44.349,48

16.636,24

100 EUR

123.332,49

46.264,09

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

še ne pomeni, da lahko podcenjujemo že normalen pojav inflacije.

Velika nevarnost za naše premoženje. Kako je lahko inflacija

nevarna za naše premoženje, pa vidimo predvsem takrat, ko pridemo do pojma ‘varnih’ naložb. Kajti, tradicionalno se pojmuje, da so varne naložbe tiste, ki niso izpostavljene prevelikim nihanjem vrednosti, torej naložbe, ki prinašajo zagotovljeni, garantiran donos. Ta donos je v večini primerov nekje okrog 2 do 4 odstotke na letni ravni. A ne samo pri tej naložbi, pri praktično vsakemu izračunu varčevanja na dolgi rok je potrebno upoštevati tudi padanje kupne moči denarja, ki realno zmanjšuje donos in s tem tudi končno vrednost privarčevanih sredstev. Kajti, če nekdo varčuje na 3 odstotkih letnega donosa, cene življenjskih potrebščin, ki jih varčevalec kupuje vsak mesec, pa se v povprečju zvišujejo za 4 odstotke na leto, ugotovimo, da realno denar, ki se sicer obrestuje, izgublja na kupni moči, saj se cene zvišujejo za več, kot se denar obrestuje. Če si predstavljamo povsem plastično – če danes za 100 EUR dobimo 33 hlebov kruha, bi morali ob upoštevanem dvigu cen kruha v prihodnje čez 10 let imeti že, na primer 200 EUR, da bi dobili enako količino kruha. V kolikor smo varčevali na prenizki obrestni meri in nas je kruh v ceni prehitel, pa za privarčevani znesek dobimo manj kruha, kot danes. Mogoče samo kot opomba k temu primeru: v kolikor nam je uspelo privarčevati toliko, da dobimo enako

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

količino kruha, bi sicer naivni vlagatelj takoj dejal, da je dosegel super donos. V resnici pa smo v takšnem primeru z naložbo zgolj ohranili realno vrednost, saj se je donos pokril z inflacijo. Da ne bo pomote, si predstavljate vrednost denarja tistega, ki bi v istem obdobju denar hranil v ‘najbolj varni naložbi’, v domačem ‘štumfu’? Pričujoči primer v tabeli nam kaže, kako nominalni znesek na koncu varčevanja še zdaleč ni tisto, kar mi potrebujemo, da ohranimo kupno moč. Če bi 100 EUR na mesec varčevali na 3-odstotni letni obrestni meri, bi se nam v 25 letih nabralo

Primer jasno kaže na to, kako zelo pomembno je, da pri dolgoročnih varčevanjih nujno upoštevamo stopnjo inflacije, da dobimo pravi pogled v realno stanje. Sicer je prihodnja inflacija le predvidevanje in je lahko v določenem obdobju celo zelo nizka. A papirnati denar je zelo povezan z inflacijo, saj vsakemu povečanju količine denarja v obtoku praviloma sledi tudi padec kupne moči denarja. Slavni francoski filozof Voltaire je že v daljni zgodovini postavil trditev, ki še kako drži za vse denarne sisteme, ki smo jih in jih bomo imeli: “Na koncu se papirnat denar vrne k svoji notranji vre-

V zgodovini je za najbolj bleščečo zaščito veljalo zlato, ki ravno v časih recesij in povišane inflacije pridobiva na vrednosti. kar 44.349,48 EUR. A če ta znesek zmanjšamo za letno stopnjo inflacije 4 odstotke, bi bil ta privarčevani znesek po kupni moči vreden le 16.636,24 EUR. Torej, po realni kupni moči pademo celo pod naša nominalno vložena sredstva. Kakšno pa je stanje pri višjem letnem donosu? Za mesečni vložek 100 EUR na 25 let bi pri 10-odstotnem letnem donosu prišli do nominalne glavnice v višini 123.332,49 EUR. A če na ta znesek upoštevamo letno inflacijo v višini 4 odstotke, potem je ta glavnica po kupni moči vredna le 46.264,09 EUR.

dnosti – nič.” Zato je zelo pomembno, kako posameznik varčuje za svoje dolgoročne cilje, na primer, za pokojnino in ali ga je svetovalec opozoril na riziko inflacije.

foto: wikimedia

Če si predstavljamo povsem plastično – če danes za 100 EUR dobimo 33 hlebov kruha, bi morali ob upoštevanem dvigu cen kruha v prihodnje čez 10 let imeti že, na primer 200 EUR, da bi dobili enako količino kruha. Zaščita pred prihajajočo višjo inflacijo. Če bi trenutni recesiji

sledila visoka inflacija (po mnenju nekaterih celo hiperinflacija), bi lahko izbrali veliko možnosti za zaščito svojega premoženja. V zgodovini je za najbolj bleščečo zaščito veljalo zlato, ki ravno v časih recesij in povišane inflacije pridobiva na vrednosti. Nič drugače ni bilo niti med leti 1970 in 1980, ko je unča zlata v ceni poskočila iz 35 USD na kar 850 USD, kar je takrat pomenil kar 2.400 odstotni donos. Malokdo ve, da je eden izmed razlogov za skok zlata v ameriški valuti ravno v povečevanju količine dolarjev v obtoku, kajti leta 1971 je predsednik Nixon razvezal vezavo dolarja na zlato in količina bankovcev v obtoku prvič ni potrebovala protiuteži. V zgodovini smo se lahko pred inflacijo zaščitili tudi z naložbami v surovinski sektor (srebro, nafta, baker, uran itd. …) in ostale realne vrednosti – kot so delnice, zemljišča in nepremičnine. Skratka, zavarovanje vsekakor nudijo kapitalske naložbe, medtem ko lahko pričakujemo, da bodo denarne naložbe (bančni depoziti, obveznice in denar) izgubile precej na svoji vrednosti. Lep primer, kako zelo inflacija uničuje denarne naložbe, pa imamo v naslednjem primeru. Predstavljajte si, da bi vaša babica v svoj domači vrt pred 50 leti zakopala dve skrinji – eno polno takratnega jugoslovanskega denarja in drugo polno srebrnikov in zlatnikov. Vprašanje, ki je na mestu za to, da boste popolnoma razumeli nevarnost inflacije, pa se glasi: Katero škatlo bi danes raje dobili v trajni dar? ■

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin

16. in 17. oktober 2009 I MATJAŽ JEREB

neodvisni premoženjski svetovalec,

matjaz.jereb@surovine.si

Tako je recimo leto dni po propadu globalne investicijske družbe Lehman Brothers ameriški delniški indeks DOW Jones Industrial Average še vedno za več kot 15 odstotkov nižje od takratne vrednosti Denarne valute propadajo. V

kolikor menite, da denarne valute ni moč uničiti, se motite. Denarne valute propadajo že vse od leta 1360, ko je zaradi hiperinflacije propadel prvi kitajski papirnati denar. Da se papirnatemu denarju obetajo težki časi, že od leta 2001 kaže rast vrednosti zlata, ki je s tem, ko je prestopila pomembno psihološko mejo pri 1000 ameriških dolarjih za 31,1035 g (troy unčo), vstopila v novo, še zrelejšo, dobo. Zlato bo kot ohranjevalec realne vrednosti in kot naložba v prihodnje postalo vse bolj prepoznavno in zaželeno blago. Kako dobro zlato opravlja nalogo ohranjevalca realne vrednosti, zelo nazorno prikaže podatek, da je bila enako kot danes, tudi pred 50. leti vrednost sodčka nafte enaka dvema gramoma zlata. Na trgu zlata, ki je vrednostno izredno majhen in v katerega je trenutno investiranega le okoli 0,6 % celotnega svetovnega premoženja so se začele dogajati stvari, ki nakazujejo tektonske premike v prihodnjem globalnem finančnem svetu. Poglejmo nekaj pomembnih dejstev, ki jih nikakor ne gre prezreti. Centralne banke, podpisnice medbančnega sporazuma o odprodaji zlata (Central Bank Gold Agreement) so kvoto predvidene letne prodaje s prejšnjih 500 ton na leto znižale na 400

ton. Še več, prvič po več kot 20 letih so te banke postale neto kupci zlata! Verjetno ne brez razloga. Nemčija in Kitajska sta pred kratkim podali jasno zahtevo, da želita imeti svoje zlato, ki je bilo do sedaj deponirano v New Yorku in Londonu, pri sebi doma. Verjetno tudi ne brez razloga. Vodilni globalni rudniški podjetji Barick Gold Corporation in AgloGold Ashanti sta ukinili svoji zaščiti pred morebitno nižjo ceno zlata v prihodnje (hedge book) in to pri trenutni ceni, ker preprosto verjameta v prihodnjo dolgoročno rast cene zlata. V prihodnjo rast plemenitih kovin verjame tudi kitajska vlada, ki še pred nekaj leti svojim državljanom sploh ni dovolila nakupa plemenite kovine, danes pa svoje državljane javno poziva k investiciji v plemenite kovine. Za vse te ukrepe obstajajo utemeljeni razlogi. Eden izmed njih je ta, da se danes nahajamo v izredno nestabilnem finančnem okolju, katerega glavni težavi sta globalna prezadolženost in neobvladljivost izvedenih finančnih inštrumentov. Ko k temu dodamo še povečano nezaupanje v svetovno rezervno valuto, ameriški dolar s strani gospodarsko najvplivnejših držav (Kitajske, Rusije, Brazilije, Indije ...), dobimo okolje, ki med vlagatelje vnaša strah in negotovost. Ti so se

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

posledično umaknili s kapitalskih trgov, kar je rezultiralo z negativnimi borznimi donosi. Tako je recimo leto dni po propadu globalne investicijske družbe Lehman Brothers ameriški delniški indeks DOW Jones Industrial Average še vedno za več kot 15 odstotkov nižje od takratne vrednosti, medtem ko je cena zlata v enakem obdobju v ameriških dolarjih zrasla za slabih 30 odstotkov, srebra pa celo za slabih 58 odstotokov! Zaradi tega in zaradi finančne situacije, v kateri se nahajamo, se bo v naslednjih letih pri večjih institucionalnih investitorjih zagotovo povečalo zanimanje za zlato in srebro. Enega odmevnejših nakupov je že opravil David Einhorn, upravljavec hedge sklada Greenlight Capital, ki je odprodal delnice zlatega ETF sklada in se odločil za investicijo v fizično zlato. Še zanimivejša naložba od zlata pa je srebro, po katerem ima poleg investitorjev velike apetite tudi industrija, katere povpraševanje narašča. Kako velik naložbeni potencial ima srebro priča podatek, da Kitajska v industriji trenutno porablja le 1/70 količine, ki jo porabi industrija Severne Amerike, ob tem, da se predvideva, da naj bi zaloga srebra kritično dno dosegla v letu 2010! Današnji čas je torej odličen za varčevanje, če ne varčujete v papirnatem denarju. ■

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko HDV

družba za upravljanje premoženja, Nemčija

Proizvodnja zlata se zmanjšuje. Leta 2005 je svetovna proizvodnja

znašala 2581 ton, leta 2008 pa le še 2356 ton. Zmeraj težje je najti nova, dobra in bogata nahajališča zlata. Stroški za pridobivanje surovine pa naraščajo. Primer: v Južni Afriki se načrtuje poglobitev rudnika iz 4000 na 5000 metrov. Temperatura kamnin na 4000 metrih globine znaša 60° C. Potrebno jo je znižati na 30° C, da ni ogroženo zdravje delavcev. Pri prodiranju v globino zmeraj bolj naraščajo stroški za jaške, potrebna je vedno močnejša podpora in vedno močnejše hlajenje. Južna Afrika je bila leta 1970 s 67,7-odstotnim deležem daleč največji proizvajalec zlata. Zadnja leta pa je proizvodnja upadla na 9,8 %, zato je na mesto največjega proizvajalca stopila Kitajska. Za Kitajsko in Rusijo dobiva zlato vedno večji pomen. Tam, kot tudi drugod po svetu, zaupanje v globalni denarni in valutni sistem upada zaradi gigantskih državnih dolgov, poplave denarja in finančne krize. Oba naroda zato zahtevata, da bi ameriški dolar nadomestili z novo valuto svetovne trgovine. Si lahko predstavljate, da bi ta nova valuta temeljila zgolj na papirju, ali pa je verjetneje, da bo to valuta podkrepljena z zlatom? Rusija in Kitajska načrtujeta, da bi nadomestno valuto nadgradili s posebno pravico črpanja in pri tem upoštevali rubelj, juan, surovine in zlato. Kitajska bo svoje ogromne valutne rezerve delno še

naprej pretvarjala v surovine: po eni strani bo ‘Kraljestvo Sredine’ kupilo že pridobljene žlahtne kovine in jih uskladiščilo v državni zakladnici. Tako si je Kitajska pridobila že 1050 ton zlata, kar je 75 % več kot pred petimi leti. Po besedah kitajskega generalnega sekretarja združenja China Gold Association naj bi Kitajska svoje zaloge zlata povečala na 5000 ton. Po drugi strani pa se bo Kitajska pospešeno posluževala podjetij, povezanih s surovinami, ki kotirajo na borzi in so trenutno še na tleh, in sicer jih bo prevzemala ali vanje vlagala. S tem se bo lahko znebila ogromnih količin dolarjev, ki jih še ima v lasti. Dodatna prednost: revalvacija juana bo tako zmanjšana, brez da bi se morala Kitajska zadolžiti zaradi manipulacije z valuto.

Banke manipulirajo s ceno.

Svetovne emisijske banke imajo v povprečju 11 % svojih zalog v obliki zlata. Brazilija, Rusija, Kitajska in Indija pa mnogo manj. Če se bodo te države želele približati svetovnemu povprečju, se bodo morale založiti z 8000 tonami zlata. To pa je več kot količina zlata, pridobljena v treh letih. Centralne banke ne bodo več prodajale tako velikih količin zlata, kot do leta 1999. Do takrat so te banke močno manipulirale ceno zlata. Zato so z mednarodnim sporazumom omejili količino zlata, ki ga lahko prodajo emisijske banke. Najvišjih določenih količin pa niso več izčrpali. 27. Septembra 2009 je bil ta sporazum tretjič prenovljen. Omejuje prodajo zlata centralnih bank v naslednjih petih letih na največ 5 x 400 = 2000 ton. Tudi zasebne zaloge zlata se spreminjajo. Primer: kitajska vlada je pod Mao Tse Tungom leta 1949 zasebnikom prepovedala posedovanje zlata. Ta prepoved je veljala 55 let. Septembra 2009 pa je kitajska vlada svojim državljanom pričela svetovati, naj kupujejo fizično zlato. Če bi 1,3 milijarde Kitajcev sledilo priporočilom in bi vsak kupil 1,85 g zlata (za primerjavo: kovanec za 1 evro tehta 2,3 g), bi to sprožilo sledeče povpraševanje: 1.300.000.000 x 1,85 grama = 2.405.000.000 gramov = 2.405.000 kg = 2.405 t zlata; Svetovna proizvodnja znaša 2.356 t. ■

www.hdv-leimen.de

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin Možnosti in priložnosti. Kemijski

simbol za zlato AU izhaja iz latinske besede aurora, ki pomeni svetlikajočo zoro. V bistvu je to ena od glavnih značilnosti zlata, da nikoli ne oksidira (zbledi) in se primerno obdelan vedno sveti. V zadnjem času je sij zlata za investitorje še nekoliko bolj vabljiv. Nobeno presenečenje ni, da v obdobju velikega strahu med investitorji, zgodovinsko najobsežnejšega tiskanja denarja s strani centralnih bank in majajočih temeljev razvitih finančnih sistemov, zlato v dolarjih in tudi drugih valutah dosega nominalno najvišje vrednosti. Po zlatu vlagatelji povprašujejo med drugim tudi zato, ker naj bi bil ščit pred inflacijo in razvrednotenjem valut. Po drugi strani lahko trdimo, da je v tej krizi zlato predstavljalo tudi ščit pred propadom finančnega sistema. Ta pričakovanja so se odrazila na povečanem investicijskem povpraševanju po zlatu. Najlažje ga je meriti s povpraševanjem po indeksnem skladu SPDR Gold Shares. Po obsegu držanja fizičnega zlata gre za sedmega največjega lastnika. Vpliv teh nakupov na ceno zlata torej ni zanemarljiv, saj povečuje nihanje cene zlata. Podobno rast povpraševanja beležimo tudi s strani kitajske centralne banke. Z zadnjimi nakupi je tako postala peti največji lastnik zlata na svetu. Od leta 2003 je povečala rezerve zlata za 76 %. Kljub večanju zalog s strani kitajske centralne banke v zadnjih letih smo mnenja, da

16. in 17. oktober 2009 I

se največji potencial prihodnjega povpraševanja skriva v instituciji SAFE, ki upravlja večino od 2100 milijard dolarjev kitajskih rezerv. SAFE ima v zlatu zgolj 1,6 % naložb in se omenja kot glavni kandidat za nakup dela zlatih rezerv v lastništvu MDS.

Naložbe v delnice zlatih rudnikov. Med pomanjkljivosti zlata šte-

jemo dejstvo, da ne prinaša nobenega denarnega toka ter da ima vlagatelj s skladiščenjem zlata določene stroške. Izkopano zlato se prav tako ne porablja in je torej ves čas ‘v obtoku’ (za razliko od drugih kovin, ki trajno spremenijo ali sestavo ali obliko). Zaradi tega menimo, da je vzajemni sklad MP-GOLD.SI za vlagatelje zanimiv in primeren naložbeni produkt. V portfelju sklada tako najdemo naložbe posredno v zlato, večinoma pa v zlate rudnike, kjer je denarni tok jasno merljiv.

Naložbe v fizično zlato. Pri naložbah v fizično zlato sta glavni težavi transport in skladiščenje, saj vlagateljem povzročata dodatne stroške in odpirata dodatna vprašanja glede varnosti. Vlagatelj v fizično zlato omenjene težave pri dolgoročnem vlaganju in ob rasti cene navadno vzame v zakup, saj na drugi strani pridobi varnost v obliki dejanskega posedovanja zlata. Veliko večja težava se pojavi na srednji in kratek rok, ko cena zlata ne raste in imamo

OMEJITEV ODGOVORNOSTI: MP DZU d.

OPOZORILO:

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

tako s svojo naložbo le stroške. Vlagatelj se v takih situacijah težko odloči prodati fizično zlato, ker je transport težaven in velikokrat tudi časovno ter logistično zahteven. Na TradePort trgovalni platformi Poteze, d.d., je vlagateljem na voljo rešitev za takšne situacije, saj vlagatelji v fizično zlato svojim naložbam lahko dodajo dodatno dimenzijo - varovanje naložbe. V zadnjih letih so se namreč pojavili številni finančni instrumenti, ki omogočajo t.i. “hedging” (varovanje) naložb pred padci. Gre za nove finančne instrumente, s katerimi se trguje preko elektronskih platform in imajo številne prednosti: možnost zaslužka ob padcu cene (iz tega izhaja možnost “hedginga” ali možnost zaslužka na varovalni poziciji ob siceršnji izgubi pri naložbi v fizično zlato in srebro zaradi padca cene); veliko likvidnost (vlagatelju omogoča boljšo odzivnost in fleksibilnost) ter ugodne stroške trgovanja.

Naložbe v druge surovine in kovine. Poleg zlata smo optimistični

tudi glede prihodnjega gibanja cen surovin in kovin. Ponovno je kitajsko povpraševanje tisto, ki nudi dolgoročno podporo nekim cenovnim nivojem. Kriza, znižanje cen surovin in v povprečju visoka zadolžitev podjetij so družbe prisilila v znižanje izdatkov za obstoječe in nove projekte, kar se ob rastočem povpraševanju utegne odraziti na visoki rasti cen surovin in posledično tudi na rasti vrednosti naložb vzajemnih skladov PUBLIKUM ENERGY+ in MP-ENERGY.SI. ■

www.publikum.si 41

ELEMENTUM

kongres plemenitih ko

INVESTICIJE V SUROVINE: Kljub jasnemu dviganju cen večine surovin od začetka leta, se je, kot izgleda, ta tema umaknila v ozadje. Previsoki dobički

so lahko realizirani na razširjenem trgu. Ampak, ko je cena zlata na začetku septembra znova zaznamovala označbo 1000 USD na unčo, je široko medijsko okolje ponovno želelo skočiti na že zdavnaj odpeljani vlak. Bi naj vlagatelji ponovno močneje vstopili v sektor surovin? Govorili smo s predsednikom Wolfgangom Seyboldom in direktorjem Marketing & Sales AXINO AG Jochenom Staigerjem. AXINO bi lahko bilo eno od redkih podjetij finančne branže, ki bi razpolagal tako z rastočim svetovnim ekspertnim omrežjem, kot z gradnjo rudnikov ter visoko specializiranimi voditeljskimi fondi. Skozi bližino industrije poseduje AXINO poseben dostop do te teme. Predsednik

razlaga: “Naša prednost je, da probleme in dosežke podjetja neposredno izvemo ter si tako sami ustvarimo svoje mnenje.” Ta “know-how” ceni vedno več profesionalnih vlagateljev in premožnih vlagateljev, ki navodilom AXINA zaupajo. SRC: Ob koncu leta 2008 se o surovinah skoraj več ni razpravljalo. Kaj se je od tedaj spremenilo? “Uveljavilo se je prepričanje, da je bilo o enormnih akontacijah pretiravano. Vedeti moramo, da je veliko podjetij s surovinami proizvode močno zmanjšalo, tako da se je, točno takrat, ko se je svetovno gospodarstvo v predvidljivem času dalje zviševalo, lahko pojavilo veliko povpraševanj. To se seveda pozna na cenah. K temu prispeva še vedno ogromno povpraševanja iz Kitajske. Kitajci še naprej hodijo do velikih podjetjih in se udeležujejo na projektih.”

Cena. Ko je cena zlata na začetku septembra znova zaznamovala označbo 1000 USD na unčo, je široko medijsko okolje ponovno želelo skočiti na že zdavnaj odpeljani vlak

SRC: Nam lahko zaupate, v kolikor

se perspektiva AXINA razlikuje od drugih udeležencev trga? “AXINO AG prevladujoče sledi trgu iz perspektive podjetij s surovinami. In tu vidimo, da samo najboljši proizvodi pritegnejo investitorski denar. Financerji so postali ekstremno selektivni. Istočasno bi lahko danes za delček denarja pridobili fantastične vrednosti. Zelo zanimiva situacija.” SRC: Bi lahko imenovali vašega favorita iz rudarske industrije? “V Small Camp segmentu bi bil to kanadski Monument Mining (www.monumentmining.com), ki je pred kratkim prevzel proizvodnjo. Šele pred kratkim so razlagali, da želijo še pred koncem leta doseči prvi pritok denarja, četudi bi se naj polna proizvodnja kot glavni projekt začela šele v decembru 2009. Mislim, da tudi na to ni delnica dovolj primerno reagirala. Toda to vse bi se naj zgodilo šele ob koncu leta. Tako je papir še relativno poceni po aktualni ceni ca 0,40 CAD.” ■

AXINO AG

investor & media relations Königstraße 26 70173 Stuttgart Tel. +49(711) 25 35 92 30 Fax: +49(711) 25 35 92 33

www.axino.de

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin

16. in 17. oktober 2009 I MIHA BERKOPEC

direktor Concorde PS, d.o.o.

POKOJNINSKI SISTEM Razlogov je več, izpostavil bi dva: prvi je demografski - pokojnin-

ska reforma, ki je stopila v veljavo z dnem 1. 1. 2000 in bo na nekaterih področjih v celoti zaživela šele po letu 2020, je bila potrebna vsaj zaradi podaljšane pričakovane življenjske dobe prebivalstva, velikega povečanja števila upokojencev ob osamosvojitvi in kot priprava na povečano število bodočih upokojencev rojenih po drugi svetovni vojni. Pokojnine se bodo posledično še naprej nižale v odnosu do povprečne plače, tudi če ne bi prišlo do reforme, po nekaterih raziskavah do približno 50 % povprečne plače. Drugi razlog je sedanja gospodarska kriza, ki je, kot je povedal tudi član skupine ki pripravlja predloge za sedanjo reformo pokojninskega sistema, predčasno naredila to, kar bi sicer naravni razvoj prebivalstva čez deset let. Če je kriza,

je kriza za vse – tako za zasebni, kot za državni sektor. In če ima zasebni sektor več prostora pri protikriznih ukrepih tako na strani poviševanja prihodkov kot tudi na strani nižanja stroškov danes država, ki uravnava prihodkovno plat ZPIZ-a te možnosti nima. Skupen delež države v prihodkih zavoda je v letu 2007 znašal približno 25 % (financiranje iz proračuna in po posebnih predpisih). V nominalnem znesku pa še vedno narašča. Približno 71 % prihodkov so znašali prispevki zaposlenih, samozaposlenih in delodajalcev, ki so ravno tako nominalno naraščali do leta 2007. Višja brezposelnost in nižanje plač bodo ta delež še znižala. Edina in logična posledica so dodatna nižanja odhodkov, izdatkov za pokojnine. Sprememba obstoječega sistema je nujno potrebna. Za vzdržnost slovenske pokojninske

Gibanje povprečne pokojnine in povprečne starostne pokojnine v % od povprečne plače v Sloveniji. Vir: ZPIZ

ureditve, neodvisno od vsakokratno vladajoče garniture, pa so bistveni dolgoročni ukrepi, ki predvidoma bodo: ■ dodaten dvig dejanske upokojitvene starosti ■ sprememba načina odmere pokojnin ■ spremenjena valorizacija pokojnin ■ večja preglednost sistema ■ spremembe pri drugem stebru

Skrb za dodatno pokojnino.

Pokojninska reforma leta 2000 je med ostalim prinesla bistveno sporočilo javnosti: vsak naj vsaj z dodatnim pokojninskim zavarovanjem poskrbi za dodatno pokojnino. Sporočilo je bilo jasno, a ni doseglo vseh. Zato menimo, da bo eno izmed najpomembnejših področij bodoče pokojninske reforme prav preglednost pokojninskega sistema. Samo posameznik, ki se zaveda bodočega izpada preskrbljenosti ob upokojitvi, bo lahko odgovorno sprejemal odločitve o svoji dodatni pokojnini. Boljše dolgoročne in pravične rešitve kot da ZPIZ informira vse uporabnike npr. enkrat letno o pravicah koristnikov kot so datum prve predvidene upokojitve, višina predvidene in zajamčene pokojnine ali pravice iz naslova invalidskega zavarovanja, zaenkrat ne vidimo. Leporečenje in olepševanje dejanskega stanja danes ni na mestu, sedanjo krizo vidimo kot priložnost za neposredna in jasna sporočila – poskrbite sami za dodatno pokojnino, zajamčena se mora še znižati. ■

kongres plemenitih ko

ELEMENTUM

Leto 2008 je bilo za obnovljive vire energije rekordno Elektrarne na severu Afrike.

Najprej na kratko nekaj splošnih dejstev o omenjenih dveh temah, da si boste lahko stvari lažje predstavljali. Svetovna kapaciteta proizvodnje elektrike znaša 4700 gigawatov (GW) stanje leta 2008 - in od tega obnovljivi viri energije prispevajo 280 GW (od tega 13 GW solarna energija). Leto 2008 je bilo za obnovljive vire energije rekordno. Sonce dnevno posreduje na Zemljo 15.000 krat več energije, kot se je dnevno porabi v državah EU in ZDA. Več kot 1,6 milijarde ljudi nima dostopa do elektrike, preko 2 milijardi pa sta za ogrevanje odvisni od lesa ali gnoja. Gradnja novih električnih povezav do teh krajev zaradi stroškov večinoma ni možna, uporaba fosilnih goriv za ogrevanje pa je lahko škodljiva zdravju. Ena največjih nedavnih naslovnic v zvezi s solarno energijo je (bila) povezana s projek-

tom “Desertec” (www.desertec.org). V okviru tega projekta so se združili večinoma nemški koncerni (RWE, Siemens, ABB, Deutsche Bank …), da bi v Sahari na severu Afrike zgradili solarne elektrarne. Te naj bi proizvajale del elektrike za nemška gospodinjstva. Projekt je vreden okrog 400 milijard evrov. Prva elektrika naj bi pritekla čez 10 let. Predvideva se, da bi lahko s tem projektom pokrili približno 15 % evropske porabe elektrike. Neka druga naslovnica (september 2009) se glasi: “Kitajska: Največja solarna elektrarna na svetu”. Kitajska namerava s pomočjo nekega ameriškega podjetja zgraditi največjo sončno elektrarno na svetu. Na podlagi že podpisane napovedi podjetja First Solar s sedežem v Arizoni naj bi ogromen park iz solarnih modulov zgradili v prihajajočih letih v notranjosti Mongolije na severu Kitajske.

Cene solarnih modulov so še zmeraj pod pritiskom.

Elektrarno v bližini mesta Ordos naj bi zgradili v roku desetletja v štirih fazah in bi nato pokrivala potrebe treh milijonov ljudi.

Obvladovati nizke stroške.

Cene solarnih modulov so še zmeraj pod pritiskom, kar je pred časom tudi izjavil Frank Asbeck, šef nemškega podjetja Solarworld (eden največjih svetovnih proizvajalcev solarnih modulov). Po njegovem mnenju bodo preživela samo podjetja, ki bodo znala obvladovati nizke stroške. GENESIS Energy Investment Plc. spada med vodilna cenovna podjetja na že tako cenejšem trgu proizvajalcev solarnih modulov. Kmalu bo Kitajska s pomočjo velikodušne subvencije močno povečala prodajo solarnih modulov, prav tako bo to storila Japonska. Francija je pred kratkim uvedla nadomestilo za dovajanje solarne elektrike, v Turčiji pa vlada ravno oblikuje državno podporo za podoben projekt. Barack Obama pa tako ali tako namerava vložiti ogromno denarja v trg solarne in vetrne energije. Ker je bilo že konec leta 2008 2,3 milijone delovnih mest odvisnih od obnovljivih virov energije in bi jih naj bilo do leta 2030 že 20 milijonov na tem področju, ni presenetljivo, da vlade niso tako zagrete za to področje zgolj zaradi ekološke osveščenosti. Odgovor na vprašanje v naslovu je torej tak, da bo solarna energija tudi v prihodnosti še prisotna, vendar bodo imeli profit samo proizvajalce, ki bodo sposobni obvladovati stroške proizvodnje. ■

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin Kilo Goldmines Ltd., Toronto, Kanada www.kilogold.net

Večina v Kongu. Rudnik družbe Kilo si lasti več kot 14.000 kvadratnih kilometrov površin, od tega večino v orientalski provinci Demokratične Republike Kongo, ki je tudi odobrila njihove licence za raziskovanje in izkoriščanje mineralov. Področje pod posestvi Kila je zgrajeno predvsem iz predkambrijskih kamnin, ki obsegajo predarhaične temeljne kamnine in na njih ležeče arhaične in protozoične metasedimentne in metavulkanske kamnine ter intruzivne granite. Posestva so tako neraziskana narodna področja, kot tudi zapuščeni rudniki zlata. Z izjemo KGL-SOMITURI so posestva Kila raziskovali Belgijci pred letom 1960 predvsem zaradi naplavljenega zlata. Belgijci so pod zemljo kopali tudi na zemljiščih Adumbi, Kitengi in Yindi na posestvu KGL-SOMITURI; zgodovinska poročila, ki niso v skladu z I43-101, kažejo na obilno prisotnost 1,5 milijona unč zlata znotraj teh starih pridelovalcev. Zgodovinski dokumenti pravijo, da je bilo na posestvih Kila izkopanih 630.000 unč zlata. Kilo je trenutno v postopku končevanja vlaganja v pravice v vrednosti 10 milijonov kanadskih dolarjev. Dogovor Kilo - Rio Tinto. Kilo je vstopilo v Dogovor o možnostih in skupnem vlaganju z Rio Tinto za železovo rudo na nekaterih KGL-ERW raziskovalnih licencah. Rio Tinto upravlja skupno vlaganje in opravlja vsa raziskovanja. Znotraj 100 km dolgega SZ-JV potekajočega pasu itabirita, se nahaja

16. in 17. oktober 2009 I

visoko koncentrirani (>60 %) hematit na več prekinjenih conah s povprečno dolžino zadevanja nekje 6 km. Rio Tinto mora med letoma 2009 do 2013 porabiti 23 milijonov dolarjev, da bo dobil 51% delež in 60 milijonov dolarjev med 2013 in 2018, da si bo prislužil 75 % delež. Ko se bo zgodilo slednje, bo Kilo imelo možnost pretvorbe svojih pravic v denar plus NSR. Kilo Raziskovanje: Kilo je zbralo preko 11,000 vzorcev prsti na 410 kvadratnih kilometrih z mrežo 400 m krat 100 m med letoma 2007 in 2008. Diamantno vrtanje se je pričelo junija 2009 na zemljišču KGL-MASTERS, opravili pa so ga 3.000 metrov. Trenutno še poteka diamantno vrtanje z dvema napravama. Osredotočajo se predvsem na anomalije zlata v prsti.

Aldridge Minerals Inc. Ustvarjanje vrednosti v rudnih bogastvih Visok potencial. Aldridge je dobro nameščen v Turčiji z veliko, visoko potencialno raziskovalnim in razvojnim projektom, da postane naslednja turška glavna zgodba o rudarstvu. Poleg tega je Aldridge razvil mobilni

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

analitični načrt za odkritje večih elementov od tistih, še nikoli videnih, odkritih limitov na polju. Celotno tržišče za takšen načrt je ogromno s potencialnim preobratom po ureditvi 500 milijonov evrov p.a.. Prvotni razvojni projekt podjetja, Yenipazar, je pozicioniran blizu geografskega centra v Turčiji, z virom 3,4 milijone unč – ekvivalentno (3,4 bilijona dolarjev) v optimistično odprti lupini, tako da se bo to lahko v prihajajočih letih razvilo v rudnik. Glavne kovine v depozitu so zlato, srebro, baker, svinec in cink. Neodvisno trdni viri so kot na kanadskem 43-101 standardu, preko 28 milijonov ton z ekvivalento stopnjo zlata 3,74 g/t (kot septembra 2009 cene kovin, glejte spletno stran Aldridge za več podrobnosti). V smislu raziskovalne veličine v Turčiji, se Aldridge sedaj uvršča takoj za dobro osnovanimi podjetji Eldorado Gold, Anatolia Mineals in Eurpean Nickel. Kljub velikim virom ima Aldridge veliko manjšo kapitalizacijo trga in je precej v podcenjenem položaju. Raziskovanje in proizvajanje rudarskih virov v Turčiji ima veliko prednosti pred drugimi državami, kjer politični in drugi faktorji tveganja ogrožajo rudarske projekte. Turčija ima/je politično stabilen posel, nebirokratski, odlično infrastrukturo – ceste, elektriko, vodo in oddaljena območja, novo moderno in zahodnjaško orientirano rudarsko kodo iz 2004, rudarska spodbuda z obdavčenimi počitnicami, VAT povračili za raziskovalne projekte žlahtnih kovin, znižane cene elektrike in oddaljena območja itd. 0,5-1 %

kongres plemenitih ko Vir:

ELEMENTUM

gotovinskega dobička, 28 % gotovinskih skupnih davkov ter odlični potencial za nadaljnje raziskave. Visok profil projekta zlata je bil promoviran v Papua Novi Gvineji, kjer je bilo 450 km2 - licenčno odobrenih v februarju 2009. Od takrat ima Aldridge 2 prošnji za posel od glavnega proizvajalca zlata. PNG je primeren za nekatere svetovno največje depozite zlata in Cu-Au ter licenca Aldridga je situirana med dvema od največjih. Analitično obdelano polje Aldridga je označeno kot Mobile Real - Time Element - Reader (MORTER). Prototip je bil dokončno izoblikovan in Aldridge išče za raziskavo to prebojno tehnologijo za resno proizvodnjo.

Viški trga Simbol:

Canada: TSX-V: AGM; Frankfurt: A0CAPB 22,57 million 26,03 million 3,20/1,31 CA1,50 CAD

vrh trga

33,85 million CAD

Optimizem in veliko energije

Simič & Partnerji, d.o.o., je uveljavljeno podjetje s konkurenčnimi prednostmi na številnih področjih davčnega svetovanja in opravljanja računovodskih storitev, ki posluje že več kot 20 let. Podjetje ima jasno poslovno usmeritev, s prepoznavnimi vrednotami in podjetniško kulturo. Z namenom boljšega in uspešnejšega nastopanja na slovenskem trgu so zgradili franšizno skupi-

no, poimenovano Simič & Partnerji, ki združuje sedemnajst podjetij. Z rednimi izobraževanji in poslovnimi srečanji si zagotavljajo dotok svežih idej in širitev poslovnih priložnosti, tako za člane franšizne skupine, kakor tudi za vse njihove razvijajoče se stranke. Tako matična družba, kakor franšizna podjetja so pridruženi partnerji v mednarodni skupini samostojnih svetovalnih, računovodskih in odvetniških družb Geneva Group International, ki ima sedež v Švici. V hčerinski družbi Revija Denar, d.o.o., izdajajo revijo o davkih Denar, ki je že skoraj dvajset let nepogrešljiv vir informacij pri poslovanju podjetij. Z namenom širitve dobrih praks med davčne zavezance, so leta 2000 ustanovili Davčno izobraževalni inštitut, v okviru katerega letno izvedejo najmanj petnajst izobraževanj, katerih se udeleži več kot tisoč slušateljev. Njihova vizija je neustavljivi optimizem in veliko energije. Čim širšemu krogu davkoplačevalcev želijo ponuditi celovit servis, ki mu lahko zaupajo in s tem pa svoj čas učinkoviteje izrabijo za primarno dejavnost in osebne potrebe.

Ko med postane zlat in zlato okusno www.zlatimed.si

Slovensko podjetje ADDA, d.o.o., je letos aprila slovenskemu trgu predstavilo svoj najnovejši izdelek Zlati med, ki je plod dela vrhunskih slovenskih umetnikov in obrtnikov. Sodelovanje s Steklarno Rogaška, priznano in uveljavljeno oblikovalko zlatega nakita Ireno Zupan Ambrožič in drugimi ustvarjalci je dalo nov unikaten prestižni izdelek.

Na novo razviti inovativni postopki in tehnologija dajejo oblikovalcem še ne odkrite možnosti za utelešenje njihovih zamisli. Zlati med je v naraven med vmešano zlato, mešanica pa je vlita v novo, drugačno embalažo. Med z zlatom sedaj lebdi v kristalni posodi “medenki”. V kristal, okrašen z zlatom, so vgrajeni dragulji in poldragi kamni. Vsak set je unikaten, ima svoje ime, serijsko številko, certifikat in je izdelan po željah naročnika. Zlati med bo krasil le 600 domov po svetu, izdelek je namenjen izbranim ljudem in je širši javnosti prikazan redko. Poleg “medenke” darilni set sestavljajo še: skalpel za odpečatenje kozarca, trlica za zajemanje medu s podstavkom, idrijska čipka z všito zlato nitjo, na katero položimo “medenko”, krpica iz jelenove kože za negovanje kozarca, priložene pa so tudi bele bombažne rokavice za rokovanje s kozarcem. Vse skupaj je položeno v lesen zaboj, ki je obdan s kroparskim okovjem. Zlati med je dolgoročna naložba v plemenite kovine, predvsem zlato, dragulje in poldrage kamne, vse skupaj pa je prepleteno z neprecenljivim umetniškim darom slovenskih umetnikov in oblikovalcev.

Rudnik živega srebra Idrija in njegov pomen za pridobivanje plemenitih kovin www.rzs-idrija.si

Idrijski rudnik je eden najstarejših rudnikov Evropi, saj se je na tem območju pridobivalo živo srebro vse od leta 1490, torej nepretrgoma 500 let. S proizvedenimi več kot 147.000

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin tonami živega srebra, edine tekoče kovine, je idrijski rudnik drugi največji rudnik živega srebra na svetu za španskim Almadènom. Njegova uporabnost je bila v preteklosti precej razširjena še posebej za pridobivanje srebra in zlata. Leta 1555 so v Mehiki pričeli uporabljati amalgamski postopek za pridobivanje srebra iz siromašnejših rud, s katerim so lahko izločali srebro in zlato iz fino zmlete rude brez segrevanja s pomočjo živega srebra. Obe kovini, srebro in živo srebro, sta po tem odkritju več kot tristo let povezovali celini in pospeševali njun gospodarski razvoj. Tudi idrijsko srebro je potovalo širom v svet in zagotavljalo lastnikom rudnika, dunajskemu dvoru, visoke dobičke. Le malo tega bogastva se je vrnilo v Idrijo, ostala pa je bogata tehniška dediščina in znanje, saj so lastniki skozi stoletja skrbeli, da se je v rudniku uporabljala najmodernejša oprema in so tu službovali eminentni strokovnjaki. V 70. letih 20. stoletja so pričeli strupeno živo srebro zaradi ekološke osveščenosti nadomeščati z manj nevarnimi surovinami. Tudi idrijski rudnik je prenehal s pridobivanjem živega srebra. Po dokončnem zaprtju nameravajo poznavanje te kovine in njegovo okoljsko problematiko preko Informacijsko raziskovalnega sredošča za živo srebro (IRC Hg) posredovati širši javnosti. S prenehanjem pridobivanja in prepovedjo uporabe živega srebra v EU po letu 2011, postaja ta kovina tudi formalno ‘dediščina’. Izjemno povezanost živega srebra in srebra so države Španija , Slovenija in Mehika s svojimi

16. in 17. oktober 2009 I

rudniki v Almadènu, Idriji ter San Luis Potosiju predstavile v kandidaturi za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.

Zaklad rimskega denarja

Jeseni 2003 so arheologi na Drnovem pri Krškem odkrili izjemno najdbo. Prek 9 kg težek keramični lonec je glede na velikost takoj vzbudil njihovo pozornost in najdbo so predali v Narodni muzej Slovenije. Rentgenske, CT in nevtronske analize so razkrile, da se v loncu skriva nedotaknjen zaklad. Pri izpraznitvi so se na njegovem dnu prikazale fibule skupaj z zapestnicami ter večje število različno oblikovanih steklenih, kamnitih in koščenih jagod, nad nakitom pa je bilo položenih šest skupin v tkanino ovitih novcev, založenih z žitom. Med 973 rimskimi srebrniki, shranjenimi v loncu, je najstarejši novec rimskega cesarja Septimija Severa (vladal 193–211 leta našega štetja), najmlajši Galijenovi pa sodijo v leto 260 našega štetja. To je tudi leto, ko je lastnik zaklada zakopal svoje premoženje. V tistem času je kriza, ki se je začela že konec 2. stoletja, v Rimskem cesarstvu dosegla višek, saj so bila leta od 258 do 260 našega štetja med najpogubnejšimi. Takrat so se namreč zaradi nezadovoljstva z uradnim cesarjem v posameznih provincah samooklicali proticesarji. Ti t.i. vojaški cesarji so se zelo hitro menjavali. Čez ozemlje današnje Slovenije so v Italijo vdirale sovražne vojske rimskih cesarjev, ki so se zapletli v boj za oblast in hoteli osvojiti središče imperija. Prav tako so na to območje v tistem času večkrat

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

vdrla barbarska ljudstva in poskušala prodirati proti Italiji. Zakop lonca polnega denarja lahko po vsej verjetnosti povežemo z bližajočo se vojaško nevarnostjo ali vdorom barbarskih ljudstev.

Nova toyota prius

V Toyoti si že od leta 1960 prizadevajo razviti vozila na alternativno gorivo in pogon. Pri preučevanju vloge avtomobila kot sredstva za izredno fleksibilen transport, ki služi gospodarskemu razvoju, se Toyota zaveda družbene odgovornosti in prizadeva ustvariti avtomobile, ki so energetsko učinkoviti in ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja. Danes najbolj znani ekološki avtomobil, toyota prius, prehaja v tretjo generacijo. Toyota je izboljšala učinkovitost tako elektromotorja in motorja z notranjim izgorevanjem. 1,5-litrska enota v priusu je nadomeščena z novim 1,8-litrski modelom, ki ustvarja 99 KM (73 kW) in 142 Nm navora, medtem ko je električni motor pridobil 20 odstotkov električne energije in s tem povečal moč na 82 KM (60 kW). Kombinacija bencinskega in elektro motorja (Hybrid Synergy Drive) omogoča, da avto pospeši od 0-100 km/h v 12 sekundah. Kljub motorju z večjo delovno prostornino pa novi prius beleži občutno nižje emisije CO2. Vozilo lahko deluje tudi samo v električnem načinu. V tem času seveda ne oddaja ogljikovega dioksida. Ko pa deluje na hibridni način, pa je njegov izpust samo 89 g CO2/km, kar je veliko izboljšanje v primerjavi s 104 g/km pri priusu druge generacije.

ELEMENTUM

IZPOSTAVLJAMO

Nakujte si svoj srebrnik za 16 EUR

V preteklosti so se kot plačilno sredstvo uporabljali zlatniki in srebrniki, predvsem zaradi tega, ker so bili lahki za prenašanje, niso izgubljali svoje lastne vrednosti in jih je bilo mogoče deliti na manjše enote. Verodostojnost kasneje uvedenega papirnatega denarja, pa naj bi vlade zagotavljali z rezervo v zlatu, ki naj bi jo hranili v svojih nacionalnih bankah. Prvo kovnico v Sloveniji in s tem kovanje prvih novcev pripisujejo strokovnjaki že Bertoldu III. Andeškemu. Kovnica naj bi bila delovala ves čas, ko je bilo slovenjgraško gospostvo v posesti plemiške rodbine AndechsMeranskih. Gospodarsko zgodovino slovenskega prostora označuje ponoven prehod na denarno gospodarstvo v drugi polovici 12. stoletja in s tem v zvezi ustanovitev številnih kovnic srebrnih novcev s prvo, najstarejšo v Slovenj Gradcu. Glede na to, da se zgodovina dostikrat ponavlja, je prav da jo dobro poznamo. Zato smo posneli kratek film, ki nas bo popeljal daleč nazaj, v srednji vek, predvajali pa ga bomo ob otvoritvi kongresa. Na kongresu si boste lahko nakovali svoj srebrnik za 16 EUR (v ceno je vključena tudi embalaža).

Predstavitev knjige “Zlato osvobaja, suženjski upor v imperiju kraljev papirnatega denarja”, prof. dr. Hans J. Bocker Na kongresu bomo prvič predstavili

kongres plemenitih ko knjigo z naslovom “Zlato osvobaja”, znanega specialista iz področja plemenitih kovin, novinarja, urednika in svetovalca različnim podjetjem v svetu prof. dr. Hansa J. Bockerja. Prof. Bocker v knjigi namenja pozornost aktualni tematiki oslabljenega denarnega sistema, njegovim učinkom na ostale segmente gospodarstva ter možnimi posledicami. V knjigi prav tako opisuje manipulacijo, ki se odvija znotraj finančnega sektorja ter izpostavlja vedno večji vpliv države, ki je bila nekoč odgovorna samo za zunanjo in notranjo varnost. Knjiga bo prvič na prodaj na samem kongresu po ceni 18,50 EUR.

Predstavitev prvega slovenskega vina z zlatimi lističi, vino Zlati Cuveé Zlati Cuveé, vrhunska zvrst, pridelana na odlični južni legi majhnega kraja Slatenik v osrčju Slovenskih Goric. Že samo ime pomeni nekaj ‘sladkega’. Grozdje, ki je pridelano na lapornato-ilovnatih tleh daje vinu odlične kisline in čutne arome. S pravo harmonijo tal, sonca, mikroklime in vestnega pridelovalca pa vsekakor zadovolji slehernega kupca. Že tako bogatemu okusu vina smo dodali kanček

plemenitosti, ki jo nosi zlato. Tako vam predstavljamo prvo slovensko vino z zlatimi lističi. Prisotne vrste vina Zlati Cuveé: ■ rumeni muškat: daje muškatno aromo, cvetlico in bogat ekstrakt, ■ sauvignon: izrazitost arom po sveži papriki in bezgovem cvetju, ■ chardonnay: daje svežino in pravo ravnovesje med kislinami, ■ laški rizling: polnost in prijetna pitnost. Vino bo naprodaj na kongresu za 13,20 EUR. Steklenica vsebuje 0,5 l žlahtnega vina.

Prvič bo slovenski javnosti prikazana 15 kg težka srebrna palica podjetja Umicore

Podjetje Umicore, ki je tudi kovnica z najstarejšim statusom “good delivery” v Evropi, bo prvič na 3. slovenskem kongresu plemenitih kovin in surovin predstavila srebrno palico, teže 15 kg. Za tovrstno težo palice so se odločili predvsem zaradi zniževanja proizvodnih stroškov, ki so višji ob proizvodnji manjših enot. Palico bo možno kupiti proti koncu leta tudi v podjetju Elementum, v živo pa si jo lahko ogledate razstavnem prostoru podjetja Elementum.

Zlati med

Zlati med, mešanica slovenskega medu in zlatih lističev, je lahko prav posebno darilo za vsakega posameznika. Z različnimi kamni, dragulji ter zlatimi poslikavami buč je vsak izdelek unikat. Zlati med je javnosti prika-

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin zan redko, saj bo izdelek krasil le 600 domov po celem svetu. Tokrat vam ga predstavljamo v živo.

Klekljanje na prav poseben način

Leta 1984 je gospa Pušnar odprla atelje s klekljano čipko. Sprva je klekljala čipko po zelo starih vzorcih - papircih, nadaljevala z oblikovanjem sodobne avtorske klekljane čipke iz lanenega sukanca, ki jo je uporabila kot aplikacijo v prtu, zavesah, bluzi in slikah. Za izdelavo klekljane čipke za sliko je nadomestila laneno nit s tanko žico iz bakra, medenine ali nerjaveče žice in od leta 1992 kleklja samo še z žico. Po dolgotrajnem iskanju tanke srebrne žice je leta 2002 nastal prvi nakit. Ker si pri klekljanju ogrlice, uhanov ali zapestnice ni smela dovoliti, da bi se ji žica strgala, kar se je pri srebrni žici dogajalo, je začela uporabljati posrebreno žico v upanju, da bo našla srebrno žico, s katero bo lahko klekljala nakit. Nakit iz posrebrenih žičk bo možno kupiti tudi na samem kongresu.

Nagradna igra

Na razstavnem prostoru podjetja Elementum bo potekala nagradna igra, kjer se boste potegovali za privlačne nagrade podjetja Elementum: ■ nagrada: 1 x večji naložbeni set srebrnikov Prešeren (20 kosov) + knjiga Zarota ■ nagrada: 1 x manjši naložbeni set srebrnikov Prešeren (10 kosov) + knjiga Zarota srebra ■ nagrada: 1 x srebrnik v de- luxe ore-

16. in 17. oktober 2009 I

hovi šatulji + knjiga Zarota srebra ■ nagrada: 2 x srebrnik v manjši orehovi šatulji + knjiga Zarota srebra ■ nagrada: 3 x srebrnik v mošnjičku + knjiga Zarota srebra Nagrade bomo izžrebali 30. 11. 2009 v podjetju Elementum.

Toyota

S kongresom želimo poleg trenutnih naložb opozoriti tudi na mesec oktober, ki je mesec varčevanja. Ravno zato vam predstavljamo hibridno vozilo prius znamke Toyota. Avtohiša Toyota center Ljubljana vam bo tako 2 dni nudila informacije o varčnem, energetsko učinkovitem in danes najbolj znanem ekološkem avtomobilu.

Darilni program podjetja Elementum

Na prodajnem prostoru podjetja Elementum bo možno kupiti vse artikle iz darilnega programa podjetja Elementum. Poleg produktov, ki bodo prvič predstavljeni na sejmu, bo tako možno kupiti: ■ prvi slovenski naložbeni srebrnik čistine 999/1000 in mase 31,1035 g, ■ darilne kartice z zlatimi in srebrnimi palicami za različne priložnosti, ■ darilne bone z različnimi vrednostmi, ■ Zlato penino, ■ knjigi Zarota srebra in Generacija zlato, ■ zvonček želja.

www.elementum.si www.srebrnik.si

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

RAZSTAVLJAVCI

Elementum, Šenčur, Slovenija podjetje za nakup in prodajo plemenitih kovin, organizator slovenskega kongresa plemenitih kovin in surovin www.elementum.si V podjetju Elementum smo specialisti za naložbe v plemenite kovine in surovine. Preko pogodbenih partnerjev delujemo po celi Sloveniji, sodelujemo pa tudi s priznanimi tujimi dobavitelji plemenitih kovin. Urejamo največji slovenski spletni portal o plemenitih kovinah in surovinah www.elementum.si, kjer objavljamo aktualne novosti s tega področja. Svetujemo, kako lahko vlagatelji izgradijo, optimirajo, oplemenitijo, predvsem pa zaščitijo svoje premoženje z različnimi vrstami naložb in na različne načine. Spletne strani: ■ www.elementum.si ■ www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si ■ www.surovine.si ■ www.srebrnik.si

AXINO AG, Stuttgart, Nemčija agencija, specializirana za tržno komuniciranje s podjetji iz sektorja surovin

■ Monument Mining Limited ■ Yukon Nevada Gold ■ Aurora Gold ■ Samba Minerals

ELEMENTUM AXINO AG je podjetje, ki nudi svetovanje in storitve na področju investicij. Omogočamo dostop do borze vrednostnih papirjev in kapitala, nudimo storitve za podjetja, ki trgujejo na borzi vrednostnih papirjev in za privatne delničarje ter njihov dobiček. Uspeh naših strank temelji na naši sposobnosti. ■ AXINO pridobiva kontakte z institucionalnimi vlagatelji, ■ AXINO ima številne reference na področju storitev za družbe na borzi vrednostnih papirjev, ■ AXINO razvija strategije za pridobivanje pomembnosti manjših vlagateljev, ■ AXINO med seboj povezuje številne trge, ■ AXINO vzdržuje tesno mrežo odnosov z menedžerji, bankami in institucionalnimi vlagatelji po vsej Evropi.

Concorde PS, Šenčur, Slovenija premoženjsko svetovanje

Concorde PS je prvo registrirano podjetje za premoženjsko svetovanje v Sloveniji. Deluje od leta 1991 in aktivno

kongres plemenitih ko sooblikuje področje znanja slovenskih premoženjskih svetovalcev ter s tem pomembno vpliva na kakovost svetovalnih storitev. V Concorde PS se zavedamo, da je vloga premoženjskega svetovalca predvsem v izbiri ustrezne kombinacije zavarovalnih in varčevalnih produktov različnih ponudnikov, ki jih izberemo na osnovi potreb in zmožnosti vsakega posameznika v danem trenutku ter z upoštevanjem njegovih prohodnjih potreb ter potencialnih zmožnosti. Naša odlika je dolgoročna profesionalna naravnanost k strankam, naš končni cilj pa obvarovanje premoženja pred tveganji, izgradnja in zaščita ter optimizacija premoženja vsake naše stranke.

Genesis Technology Fund Vlagamo v podjetja, ki uporabljajo preverjene tehnologije za proizvodnjo čistih materialov, ki se uporabljajo v industriji solarnih celic in polprevodnikov. Pomagali bomo izpopolniti učinkovitost

naprav, tako da bomo zmanjšali količino surovin in energijo, ki je potrebna za proizvodnjo teh naprav.

HDV, Heidelberger Vermögensverwaltung GmbH, Leimen, Nemčija družba za upravljanje, specializirana za naložbe v surovine www.hdv-leimen.de

Podjetje HDV je bilo ustanovljeno leta 1980 in je od leta 1994 specializirano za področje surovin in energije. Podjetje HDV je od leta 1994 specializirano za področje surovin in energije. V tem obdobju si je pridobilo veliko izkušenj in kontaktov med podjetji in državnimi ustanovami, povezanimi s tem področjem. Izkušnje in dobri kontakti prinašajo podjejtu HDV izrazito konkurenčno prednost na trgu. Posebne metode analize in raziskav, združene s specifičnim znanjem z ustreznimi kontakti, pa so temelj za ustrezno izbiro delnic posebne vrste.

VHOD V HALO B 50

KAPITAL 12.10.09

ovin surovin Kilo Goldmines Ltd. www.kilogold.net

Kilo Goldmines Ltd. je raziskovalno in razvojno podjetje zlata, ki je navedeno na TSX-V pod simbolom KGL. Pri podjetju Kilo so se prvotno osredotočili na pospešitev njihovih projektov v območju Kilo- Motu v Demokratični Republiki Kongo od raziskovanja, izvedljivosti, razvoja projektov in na koncu do popolne proizvodnje. Poslanstvo podjetja je, da razkrijejo vrednost delničarjev z višanjem in razvojem dobičkov podjetja na družbeno in okoljsko odgovoren način.

16. in 17. oktober 2009 I

ma lastninama v zlatu v Maleziji. Monumentov Selising Gold Projekt, ki se nahaja v bližini produkcijske faze in od katerega se pričakuje pozitiven denarni pritok, naložba je usmerjena k cilju zagona in začetku produkcije v 2. kvartalu 2009. Projeciran denarni presežek je postal ‘rampa’ za letno produkcijo od prvotnih ciljnih 40.000 unč skozi podvojene mline za dosego povišane letne produkcije zlata na med 75.000 in 100.000 unčami. Združba razpolaga tudi z agresivnimi raziskovanji v področju žlahtnih kovin in strateško nastopa v njihovih deželnih pozicijah v Maleziji, kjer jasno raste njihova delničarska vrednost.

Samba Minerals Limited

Monument Mining Limited

Monument Mining Limited (Monument) je dobro financirano kanadsko rudarstvo in raziskovalno podjetje z dvema 100 % bodoči-

Samba Minerals Limited (Samba) je nenotirano avstralsko podjetje s sedežem v Perthu v zahodni Aziji, njen cilj je dostop do Australian Stock exchange in do Frankfurtske borze v oktobru 2008. Cilj podjetja je nabava naprednejših

raziskovalnih projektov zlata v Braziliji, z dodatkom kapitala se bi lahko produkcija začela takoj. Samba je že nabavila dva odlična projekta v provinci Rio Tapajo's v amazonski regiji v Braziliji. Raziskovalno delo v São João Gold Project, se je že začelo s časovnim planom za vrtanje mineraliziranih struktur pred koncem leta.

Simič in partnerji

SIMIČ & PARTNERJI, d.o.o., smo uspešna družba, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem in računovodstvom že več kot 20 let. Uvrščamo se med največje in najuspešnejše tovrstne družbe v Sloveniji. Po znanju in usposobljenosti se naša družba, na področju davčnega svetovanja in računovodstva, s svojimi konkurenčnimi storitvami in referencami, predstavlja kot zanesljivi partner v celotni regiji. Naše poslanstvo je zagotavljati optimalni razvoj storitev ter njihovo kakovostno, konkurenčno in zanesljivo izvajanje. Moto našega delovanja je zadovoljen naročnik.

Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum www.medvesekpusnik.si www.poteza.si www.publikum.si

Nedavno smo družbe Medvešek Pušnik BPH, Medvešek Pušnik DZU, Publikum PDU, Publikum investicijske storitve ter Poteza BPD pričele s postopkom združevanja dejavnosti. V luči združevanja

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

ELEMENTUM se bomo družbe na Kongresu plemenitih kovin in surovin prvič predstavile skupaj. Vse tri borznoposredniške družbe smo na domačem trgu prisotne praktično od njegovega začetka. Do sedaj smo delovale na podobnem področju, pa vendar z nekoliko drugačnimi poudarki in storitvami: Medvešek Pušnik BPH že več kot 16 let spada med vodilne ponudnike individualnega upravljanja premoženja v Sloveniji. Od leta 2002 je preko hčerinske družbe MP DZU, d.d., pridobila pomemben delež na področju upravljanja vzajemnih skladov. Poteza, d.d., se je uveljavila kot eden glavnih ponudnikov borznega posredovanja in elektronskega trgovanja na domačih in svetovnih borzah, v zadnjem obdobju pa krepi svoj položaj na segmentu trgovanja z obveznicami in investicijskega svetovanja nekaterim največjim institucionalnim strankam v Sloveniji in regiji. Skupina Publikum je eden izmed vodilnih ponudnikov vzajemnih skladov, hkrati pa se je v preteklih letih uveljavila kot pomembna družba za storitve investicijskega bančništva, investicijskega svetovanja in osebnega upravljanja premoženja. Združitev borznoposredniških družb in družb za upravljanje je namenjena oblikovanju širše ter bolj celovite ponudbe finančnih storitev, ki jih posamezne družbe ponujamo strankam. Zaradi komplementarnosti in sinergičnega delovanja na področju finančnih storitev predstavlja združitev velik potencial za oblikovanje vodilne, visoko kvalificirane in priznane finančne ustanove v Sloveniji in širše v regiji.

Založba Kapital, Slovenija založniška hiša Založba Kapital že 15 let oblikuje revije, knjige in prospekte tako za lastno

kongres plemenitih ko produkcijo, kot za zunanje stranke. Hkrati smo organizatorji številnih finančnih dogodkov in prireditev v Sloveniji, med drugim tudi največje tovrstne prireditve, Kapitalovi finančni dnevi.

Aurora Gold Corporation

Aurora je ameriško podjetje s podružnicami v Sao Paolu v Braziliji in Zugu v Švici. Osredotočenje podjetja Aurora Gold je na razvoju 5-ih lastnin, ki so bile bolj malo raziskane v preteklosti in ki pokrivajo 44.469 hektarjev področja v Tapajos – provinci zlata. Ta provinca je nameščena v brazilski State of Para. Aurora se zaveda njene visoke družbene in etične odgovornosti in postavlja njeno visoko vrednost na obvarovanje okolja. Upravna komisija Aurore ima veliko izkušenj na področju indentifikacije, vrednotenja, potrjevanju in razvoju rudnin v Avstraliji, Afriki in Južni Ameriki.

ADDA d.o.o. www.zlatimed.si Smo multidisciplinarno podjetje, katerega glavne dejavnosti so nega starejših na domu, avtomatizacija proizvodnje in izdelava visoko luksuznih izdelkov. Na slovenskem in tujem trgu delujemo osem let. Zadnji uspešen produkt našega podjetja, ki ga predstavljamo tudi na kongresu, je Zlati med. Med z zlatom, pakiran v kristalno embalažo, v katero vgrajujemo dragulje in zlato okrasje, je unikatno darilo v umejenih serijah. Zlati med je dolgoročna naložba v plemenite kovine, predvsem zlato, dragulje in poldrage kamne, vse skupaj pa je prepleteno z neprecenljivim umetniškim darom

vrhunskih in priznanih umetnikov in oblikovalcev.

Cigma Metals Cigma Metals Corp. (Cigma) je podjetje, ki se ukvarja z izkopavanjem zlata ter je navedeno na NASDAQ (OTC BB) in na Frankfurtski borzi (Frankfurt Stock Exchange - FSE). Sedež podjetja je v Vancouvru v Kanadi. Cilji Cigma Metals Corp. so povečati vrednost delnic z odkritjem velikih nahajališč zlata v Sibirski regiji Ruske Federacije ter hkrati identificirati in odpreti novo področje zlata, medtem pa neprenehoma delovati z velikim družbenim, naravovarstvenim in etičnim zavedanjem.

Narodni muzej Slovenije www.narmuz-lj.si Narodni muzej Slovenije je najstarejša in osrednja muzejska ustanova pri nas, ki zbira, dokumentira, čuva in ohranja, raziskuje ter javnosti predstavlja premično kulturno dediščino. Ponaša se z bogato arheološko zbirko najdragocenejših predmetov od kamene dobe do novega veka – med njimi sta najstarejše glasbilo na svetu, 55.000-letna neandertalčeva piščal iz kamenodobne jame Divje babe in znamenita situla z Vač – z numizmatično in grafično zbirko, zgodovinsko zbirko in zbirko uporabne umetnosti, na ogled pa je tudi edina staroegipčanska mumija v Sloveniji. Muzej je bil ustanovljen leta 1821 kot Kranjski stanovski muzej. Sedanja muzejska stavba je bila odprta za javnost leta 1888 in je prvo izključno za kulturo namenjeno poslopje pri nas. Stoji v samem središču mesta, v neposredni bližini stavb Državnega zbora RS in Vlade RS, nekaterih ministrstev in Cankarjevega doma, pa tudi kulturnih ustanov (Narodne in Moderne galerije, Opere) in parka Tivoli. ■

Za več informacij stopite v kontakt z organizatorjem kongresa: marijana. 52

www.kongres-plemenitih-kovin-surovin.si

KAPITAL 12.10.09

Prvo slovensko vino z zlatimi lističi, vino Zlati Cuveé

vrhunska zvrst, pridelana na odlični južni legi majhnega kraja Slatenik v osrčju Slovenskih Goric. Bogatemu okusu vina smo dodali kanček plemenitosti, ki jo nosi zlato. Izvrstna mešanica vrst: - rumeni muškat; muškatna aroma in bogat ekstrakt - sauvignon; izrazitost arom sveže paprike in bezgovega cvetja - chardonnay; svežina in pravo ravnovesje med kislinami - laški rizling; polnost in prijetna pitnost

suĹženjski upor v imperiju kraljev papirnatega denarja, 2009, prof. dr. Hans J. Bocker Majhni dolgovi ubogega Ä?loveka povzroÄ?ajo mnogo hrupa, gromozanski dolgovi drĹžave pa rastejo tiho in nemo. (Stara modrost) Prof. Dr. Bocker v knjigi namenja pozornost zelo aktualni tematiki oslabljenega denarnega sistema, njegovim uÄ?inkom na ostale segmente gospodarstva ter moĹžnimi posledicami. t %BOBĂ?OKJ WTF NBOK WSFEFO EFOBS LJ EFKBOTLP TMVĂ¤J NBKDFOJ NBOKĂ?JOJ QSJ PISBOKBOKV PCMBTUJ CP neizogibno propadel. t ;BISCUFO [MPCFO JO BOUJ TPDJBMFO QSPDFT LJ OF QSJ[BOBĂ?B OJLPNVS JO LJ KF ESVĂ¤CFOP QPMJUJĹ&#x2DC;OP zelo nizkoten, dolgoroÄ?no vodi v propad. t %BOFT QSBW UBLP FLTQPOFOUOP OBSBĂ?Ĺ&#x2DC;B WQMJW drĹžave v vseh njenih segmentih, medtem ko je bila nekoÄ? odgovorna izkljuÄ?no za notranjo in zunanjo varnost. ;BĹ&#x2DC;OJUF TWPCPEOP SB[NJĂ?MKBUJ JO OF QVTUJUF EB manipulativni prijemi ljudi na vrhu finanÄ?nih sistemov vplivajo na vas. Prehitite jih z znanjem, ki ga lahko med drugim pridobite tudi v tej knjigi.