aktualno
SUROVINE
MATJAŽ ŠTAMULAK, samostojni premoženjski svetovalec, www.cresus.si
SeKaj obeta ohladitev cen? se bo na splošno v prihodnosti zgodilo s surovinami Surovine so še vedno v bikovskem trendu. Surovine so, zgodovinsko gledano, še vedno v sedmem bikovskem trendu rasti cen, ki traja že vse od leta 2001. Razlogov za rastoči trend je več, med njimi na rast cen surovin vpliva predvsem povečano povpraševanje s strani razvijajočih se držav (Indija, Kitajska, Brazilija, Rusija), vztrajno zmanjševanje zalog ter padanje vrednosti svetovnih valut (predvsem USD in EUR). Trend je doživel večjo korekcijo v letu 2008, ko je uradno nastopila svetovna recesija in takrat so se cene surovin v kratkem obdobju v povprečju znižale za 50 odstotkov. Glavni razlog takratnega znižanja cen surovin je bil upad povpraševanja po osnovnih surovinah zaradi globalnega zastoja in uradnega nastopa recesije, ki je znižala gospodarsko rast najbolj razvitih ter tudi razvijajočih se
držav. Od leta 2008 pa do leta 2011 pa so cene surovine vnovič poskočile, saj so gospodarstva okrevala, cenovnim skokom pa je botrovalo tudi delovanje centralnih bank, ki so zaradi zagotavljanja likvidnosti pospešeno preplavljale trg z novimi emisijami denarja, kar je botrovalo upadu vrednosti večine valut. Ne smemo pa pozabiti niti na nizke obrestne mere, ki jih vzdržujejo centralne banke po celem svetu in s tem poganjajo cene surovin navzgor.
Se bo ponovilo leto 2008? Za kratkoročno gibanje cen surovin bodo izjemno pomembni dogodki v bližnji prihodnosti, že v naslednjih 6 mesecih. Zaradi zaostrovanja dolžniške krize v Evropi je za pričakovati, da bi lahko kakšen poseben dogodek (propad kakšne večje evropske banke ali pa zastoj pri reševanju
bodisi Grčije ali Italije) pomenil večji likvidnosti krč in nenaden zastoj gospodarskega okrevanja, ki se sicer v številkah že kaže. Likvidnostni krč bi imel za posledico nenaden upad povpraševanja po surovinah in hkraten beg špekulativnih vlagateljev iz trga zaradi zagotavljanja likvidnosti ali realizacije dobičkov, kar bi lahko pomenilo novo, večjo korekcijo na cenah vseh osnovnih surovin. Če k temu dodamo še zadnje resno opozorilo nekaterih analitikov glede ohlajevanja Kitajske, je korekcija na surovinah v bližnji prihodnosti precej pričakovana. Dr. Marc Faber je v svoji zadnji kolumni izpostavil prav nevarnost ohlajevanja Kitajske in kratkoročne negativne posledice, ki bi jih utrpel finančni trg in s tem tudi cene surovin. Kitajski nepremičninski balon, v večini financiran z gromozanskimi krediti, je namreč
Za večino surovin je kratkoročno možno, da bodo utrpele cenovne pritiske navzdol zaradi negotovega stanja in ohladitve svetovnega gospodarstva.
32 Kapital 534 2111 2011.indd 25
KAPITAL 21.11.11 11/17/11 2:39 PM
Kratkoročni upad vrednosti surovin bo posledica trenutnih dogodkov
Ne glede na zadnje močne korekcije cen zlata in srebra v letošnjem septembru, sta obe kovini v letu 2011 v evrih pridelali zavidljiv donos: zlato je od 1.1.2011 do 15.11.2011 pridelalo 22,73 odstotkov donosa, srebro pa v enakem obdobju 8,58 odstotni donos. tik pred pokom in v zadnjih mesecih je Kitajsko že zajel val bankrotov nepremičninskih agencij in posrednikov, kar nakazuje na močno ohladitev trenda rasti cen nepremičnin. In ker je z nepremičninskim sektorjem močno povezano celotno uspevanje gospodarstva, lahko v trenutnih razmerah ohladitev Kitajske pusti nepričakovane, a zelo negativne posledice po celem svetu. Kitajsko ohlajevanje bo imelo velik vpliv na celotno svetovno okrevanje zaradi česar se lahko posledično zgodi globalna ohladitev gospodarstva, veliko večja, kot smo ji bili priča v letu 2008. Temu bodo sledile tudi cene surovin in kot so na glas opozorili tudi iz Mednarodnega denarnega sklada, se nahajamo pred težkim obdobjem za svet in morebiti, zaradi vseh obstoječih rizikov, celo pred izgubljenim desetletjem.
Inflacija, deflacija, stagflacija? Poznavalci so si sicer neenotni v tem, kako bi se globalna finančna kriza lahko nadaljevala in kakšne posledice bo pustila na gospodarstvu. Od teh posledic je odvisno tudi, kako se bodo v takšnih razmerah obnašale surovine. Zaradi zgoraj opisanih dejavnikov je zelo mogoče, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do ohladitve cen večine surovin. A to ne pomeni, da se trend rasti cen surovin zaključuje, saj se ne spreminjajo osnove in fundamenti v samem sistemu in tudi trenutni globalni finančni krizi še ni videti konca. Zato bo kratkoročni upad vrednosti
surovin posledica trenutnih dogodkov, na daljši rok pa surovine še vedno ostajajo v bikovskem trendu rasti, ki bi lahko po pričakovanjih uglednih finančnikov trajal še med 7 do 15 let. In za dolgoročnega investitorja je predvsem pomembno, kako se bodo obnašale cene surovin v naslednjih letih, po možnem upadu v letu 2012. Sicer pa bodo kratkoročne pocenitve vnovič prinesle dobre nakupne pozicije, saj so se cene po upadu v letu 2008 hitro in sunkovito pobrale in podobno bo verjetno tudi tokrat. Ampak, kaj nam zagotavlja nadaljujoči se trend rasti cen surovin in energije ter plemenitih kovin? To vprašanje je zelo povezano s tem, kakšen razplet krize pričakujemo in kakšne bodo posledice za monetarni sistem. Ali nas čaka inflacija, deflacija ali celo stagflacija? Večina strokovnjakov je mnenja, da sta najbolj verjetna scenarija ali visoka inflacija (upad vrednosti denarja zaradi prekomernega povečevanja količine denarja v obtoku s strani centralne banke) ali morebiti stagflacija (pojav, ko gospodarstvo ne raste, inflacija pa je kljub temu visoka zaradi prekomerne ponudbe denarja). Oba omenjena razpleta krize lahko imata za posledico ali popolno uničenje ali pa velik upad vrednosti denarja in denarnih naložb. To bi bila, glede na nakopičene dolgove, ki jih izkazujejo banke in države, verjetno še najbolj elegantna rešitev situacije. A bi ob takšni rešitvi največ izgubili ravno posamezniki, ki bi obdržali svoja sredstva v večini v denarnih naložbah.
Surovine za zaščito premoženja. V obeh scenarijih, tako v inflaciji kot tudi v stagflaciji, so surovine, zgodovinsko gledano, nudile izvrstno možnost za zaščito posameznikovega denarja. V obeh scenarijih namreč denar in denarne naložbe izgubijo svojo vrednost, surovine in posebej plemenite kovine pa takrat ponujajo varni pristan in so sposobne obdržati kupno moč in s tem realno vrednost premoženja. Tako je tudi študija univerze Yale (ki sta jo med leti 1959 in 2004 opravljala Gary Gorton in Geert Rouwenhorst) pokazala, da so naložbe v surovine zelo primerne za razpršitev celotnega portfelja. Raziskava je pokazala tudi, da so prednosti razpršitve portfelja največje takrat, ko se surovine najbolj porabljajo (postkrizno obdobje) in v času visoke inflacije ter ob začetku recesij (trenutna situacija). Zanimiva ugotovitev je tudi ta, da surovine niso bolj tvegana naložbena možnost, kot želijo to včasih predstaviti večje finančne inštitucije, ampak so, vsaj po raziskavi sodeč, povsem ustrezna naložbena možnost z enakovrednimi riziki, kot jih imajo naložbe bodisi v delnice ali v nepremičnine. Glede na trenutno negotovo obdobje, monetarne težave in dolžniško krizo surovine sodijo v portfelj vsakega posameznika. In ob najbolj črnem scenariju, ki ga žal ne moremo izključiti, lahko te naložbe postanejo rešilna bilka za osebno premoženje.
33 Kapital 534 2111 2011.indd 26
11/17/11 2:39 PM
surovine I aktualno
Jim Rogers, svetovno najbolj poznan strokovnjak za surovine, je v svoji zadnji napovedi zvišal pričakovane cene za surovine in napovedal, da bi trend rasti znal trajati vse do leta 2020. Srebro – naložba tega desetletja? Posebno priložnost za ohranitev premoženja ponujajo predvsem plemenite kovine, ki so prav tako v trendu rasti od leta 2001 dalje, bolj intenzivno pa na vrednosti pridobivajo od leta 2006 dalje. Ne glede na zadnje močne korekcije cen zlata in srebra v letošnjem septembru, sta obe kovini v letu 2011 v evrih pridelali zavidljiv donos: zlato je od 1.1.2011 do 15.11.2011 pridelalo 22,73 odstotkov donosa, srebro pa v enakem obdobju 8,58 odstotni donos. Obe kovini sta, ne glede na to, da je za njima že daljše obdobje rasti, še vedno krepko v rastočem trendu, ki bo, glede na situacijo, trajal vsaj še nekaj let. Zlato in srebro v osnovi predstavljata zaščito za vaše premoženje, saj bolj ali manj v vseh zgodovinskih obdobjih zagotavljata ohranjanje kupne moči in sta prioritetno vedno bolj ˝trdni valuti˝ kot samo surovinski naložbi. Poleg osnovne funkcije zaščite pri obeh kovinah pa ima nekoliko večji potencial za prihodnja leta
34 Kapital 534 2111 2011.indd 27
predvsem srebro. Zakaj? Prvič predvsem zaradi tega, ker je v primerjavi z zlatom in zgodovinskim razmerjem med obema kovinama srebro še vedno krepko podcenjeno in je še vedno tudi krepko pod svojo najvišjo nominalno doseženo ceno iz zgodovine (leta 1980 je bilo potrebno za unčo srebra odšteti 50 dolarjev). Drugi zelo pomemben dejavnik je sestavljen iz ponudbe in povpraševanja po srebru. Še leta 1950 je bilo namreč ugotovljenih zalog srebra za kar 10 milijard unč srebra, leta 1980 so se te zaloge zmanjšale na samo 3,5 milijarde unč, v letu 2011 pa številni inštituti za geologijo ugotavljajo, da se trenutne zaloge gibljejo med 700 in 500 milijoni unč srebra, kar dokazuje kar 91 odstotni upad zalog srebra v zadnjih 60 letih. Poleg upada ponudbe pa se povpraševanje vseskozi povečuje tako s strani povpraševanja fizičnih oseb (leta 1980 je bilo na zemlji 2,5 milijarde ljudi, danes nas je 7 milijard) kot tudi s strani industrije zaradi specifičnih lastnosti, ki jih
srebro kot surovina premore. Tako raste predvsem povpraševanje s strani razvijajočih se držav na čelu s Kitajsko in Indijo, povečuje pa se tudi uporaba srebra v zdravstvu, za proizvodnjo baterij, telefonov in računalniške opreme ter vodnih filtrov in solarnih modulov. Seveda vlagatelj z vlaganjem v srebro prevzame večje tveganje, a so zaradi tega tudi pričakovani dobički nekoliko višji.
Kratkoročno korekcija, dolgoročno velika perspektiva. Za večino surovin je kratkoročno možno, da bodo utrpele cenovne pritiske navzdol zaradi negotovega stanja in ohladitve svetovnega gospodarstva. A dolgoročni trend rasti cen surovin se zaradi primanjkljaja med ponudbo in povpraševanjem ter zelo verjetnega nadaljnjega upadanja vrednosti svetovnih valut ne bo kar tako končal. Tudi Jim Rogers, svetovno najbolj poznan strokovnjak za surovine, je v svoji zadnji napovedi zvišal pričakovane cene za surovine in napovedal, da bi trend rasti znal trajati vse do leta 2020. Kljub optimističnim pričakovanjem je nujno, da se vsak vlagatelj v surovinske naložbe poda le z delom svojega premoženja ter da pravilno preuči vse rizike in seveda slabosti tovrstnih naložb. Najbolj priporočljive naložbe so sicer vedno tiste, ki ustrezajo vašim finančnim ciljem in seveda trenutni situaciji na svetovnih finančnih trgih. In surovine vsekakor so, in to dokazano, najbolj primerne za razpršitev premoženja ravno v takšnih hudih in kriznih časih. n
KAPITAL 21.11.11 11/17/11 2:39 PM