Energetika.net, marec 2011 by Alenka Žumbar

En.odmev - Konferenčna revija, marec 2011

V energetskem žarišču • Termoenergetska podjetja aktivno proti izpustom CO2 • Kakšen je potencial obnovljivih virov energije v Sloveniji? • Potrebujemo jasno definicijo elektroenergetskega omrežja kot poligona pametnih omrežij! • Kotli, stroji, vagoni in premog sredi Ljubljane

• Slovenija se še prilagaja evropskim določilom zakonodaje o odprtem trgu plina • Ali lahko Slovenija postane paradni konj na poti v nizkoogljično družbo? • Športni park Stožice – primer trajnostne gradnje • Ekološki krediti tudi pri nas vse bolj zanimiva tržna niša bank

Schneider Electric Globalni specialist za upravljanje energije. Uresničujemo našo vizijo: svet, kjer lahko vsi naredimo več in porabimo manj virov našega skupnega planeta. www.schneider-electric.si

Industrija

Energetika

Energija doma

Stavbe

Podatkovni centri in omrežja

Uvodna energetska …

Razvoj zahteva konkurenčnost in inovativnost Alenka Žumbar, Valerija Hozjan Kovač

Je slovensko gospodarstvo razvojno naravnano? Je konkurenčno? Je inovativno? Vse to so vprašanja, na katera danes žal ne moremo (več ali še) s prve izstreliti pritrdilnega odgovora. Zagotovo drži, da inovativnost vodi v večjo aktivnost, ambicioznost in posledično tudi prodornost. Prodornost pa vodi tudi v večjo konkurenčnost, ki nadalje teži k aktivnemu razvoju. Ko smo to razjasnili, se lahko ustavimo še pri slovenski energetiki. Je ta inovativna in konkurenčna? Je razvojno naravnana? Verjetno je, toda vprašati se je treba, ali gre za pravo smer. Ali še bolje, ali je ta smer enotna ali vsaj deloma usklajena. Trenutno se žal zdi, da temu ni tako. Vprašanje je En.odmev - Konferenčna revija, marec 2011

tudi, ali bo pretežno oblačno nebo razjasnil težko pričakovan Nacionalni energetski program. Upanje umre zadnje, pravijo. Uvodnik ni namenjen omenjanju spet istih vprašanj o prav določenih energetskih projektih, namenjen je bolj razmišljanju o tem, kaj je smotrno in kaj ne. Še največ inovativnosti so v ne tako oddaljeni preteklosti pokazala manjša energetska podjetja, kar je pravzaprav logično – gazele tečejo hitreje kot sloni. Toda glede konkurenčnosti, ki se

je široko nasmehnila predvsem na domačem elektroenergetskem trgu, niso bili vsi zadovoljni. In prav je tako. Hočemo ali nočemo, nezadovoljstvo sproža premike, teh pa s(m)o najbolj

Izdajatelj: Energetika.NET d.o.o. Odgovorna urednica: Alenka Žumbar Novinarji: Alenka Žumbar, Valerija Hozjan Kovač, Martin Kerin Marketing: Matjaž Kovačič, Mateja Kegel Naslov: Energetika.NET d.o.o., Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana, e-posta: urednistvo@energetika.net, marketing@energetika.net Lektorica: Maja Sušin Oblikovanje: Roman Peklaj

veseli potrošniki. Slednji se bomo znali glede na obseg ponudbe bolje odločati in bomo tako nevede prispevali k spoznanju, kaj je smotrno in kaj ne. Vse to zato, da bomo lahko potomcem pogledali v oči. Verjetno bo slovenski energetiki pomagalo predvsem to.

Spletni portali: www.energetika.net www.energetika.net/see www.energijadoma.si

Energetika.NET - en.odmev

Dobrodošli v slovenski energetiki

Dobrodošli v slovenski energetiki mag. Tomaž Fatur, Solvera Lynx d. d.

V zadnjem času se v energetiki lomi veliko kopij. Dobesedno. Ob razvoju, ki ga v energetiki ne bo nikoli konec, je to povsem razumljivo, ni pa razumljivo, da se ta razvoj tako težko usklajuje. Prav o usklajevanju največkrat teče beseda na različnih posvetovanjih, kjer pa niso prisotni vsi, ki bi se lahko usklajevali. Interesov je veliko in vsak trmasto vleče na svojo stran. Tako stanje ni nič novega, saj s(m)o se energetiki o teh vprašanjih (ne)usklajevali že od nekdaj. Stalna konkurenca med področji je prinesla tudi različne lobije, ki agitirajo za svojo rešitev, svojo resnico, svojo strokovno odločitev. Ko se vplete še politika, postane zmeda še večja.

V zadnjih letih smo priča veliki izpostavljenosti klasične energetike (večinoma elektroenergetike). Ne nepričakovano, saj je bilo veliko polemik zaradi različnih reorganizacij (odprtje trga z energijo), vplivov na okolje in prostor (elektrarne in drugi energetski objekti, plinovodi, daljnovodi, emisije CO2) zaradi velikega družbenega pomena področja energetskih dejavnosti (če se ne motim, prispevajo okoli 8 % k BDP-ju) in drugih »vplivov« (cene, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije). Od različnih energetskih načrtov (nacionalni energetski plan − NEP, akcijski načrt za učinkovito rabo energije − ANURE, akcijski načrt za obnovljive vire energije − ANOVE in drugih) največ polemik v strokovni javnosti povzroča NEP, kjer so se udarile klasične energijske in energetske sile, kakorkoli jih bralci občutite.

V času, ko se srečujemo z vprašanji, kakšni energetski viri nam bodo dajali energijo v prihodnosti, je prej omenjeno usklajevanje nujno. Klasični energetski viri so prisotni tu in zdaj, bolj ali manj okoljsko in družbeno sprejemljivi, na pohodu pa so obnovljivi viri, ki se zdijo privlačni, a imajo svoje omejitve kot vsak vir. Potrebo po energiji določamo v resnici potrošniki s svojo porabo energije, ki naj bi bila čim bolj učinko-

Mag. Tomaž Fatur je direktor za strategijo in razvoj v podjetju Solvera Lynx, ki ponuja napredne informacijsko-komunikacijske rešitve za energetska podjetja. Na strateški energetski konferenci En.odmev 011 bo moderiral omizje »Učinkovita raba in alternativni viri z roko v roki«.

vita. Oboji pa imajo tudi svoje zagovornike in nasprotnike, ki jih lahko razdelimo v več kategorij, in sicer goreče vernike in goreče nasprotnike, skeptične podpornike in nasprotnike (torej tiste, ki se ne morejo odločiti za eno ali drugo stran) in neopredeljene (ki jim je precej vseeno, kaj se zgodi, saj energetika ne okupira njihovih misli).

Kako pa kaj potrošniki?

Vloga energetskih strokovnjakov je, da zagoto-

Ljudje največkrat povezujemo energetiko z elek-

vimo zanesljivo, konkurenčno in trajnostno os-

triko, saj nam je najbliže; je sicer nevidna, a pri-

krbo z energijo. Torej je mogoč le energetski

haja iz vtičnic, ki jih imamo v vsakem prostoru

miks (nekaj vsega), ki pa ga včasih kar nočemo

in vedno pri roki, ali pa pritisnemo na stikalo in

razumeti, saj je za goreče vernike premalo, za

zasveti luč. Energenti za ogrevanje so nam že

goreče nasprotnike pa preveč. Ko se zgodi, da se

bolj tuji, saj nam radiatorjev ni potrebno vključe-

še v politiki opredeljujejo (pre)počasi, dobimo

vati vedno znova. Zavedati pa se moramo, da

zgodbo z naslovom »Dobrodošli v slovenski

stroški za ogrevanje stavb presegajo stroške

energetiki«.

oskrbe z elektriko. Tako pridemo tudi do ener-

Energetika.NET - en.odmev

Ilustracija: Roman Peklaj

gije, ki jo potrebujemo za prevozna sredstva; v

niji ena najbolj zahtevnih operacij – glede kom-

mislih imam predvsem cestna prevozna sred-

pleksnosti in »kompliciranja« nekaterih držav-

stva. Čeprav tega navadno sploh ne povezujemo

nih organov že meji na operacije, ki jih izvajajo

več z energijo, so tudi stroški za gorivo velik iz-

v Kliničnem centru. Krivi smo si seveda sami,

datek za posameznika.

saj del pravil določamo mi. Ker smo pred obdob-

Učinkovita raba energije je pomembna. Zaradi

jem, ko bodo imela energetska podjetja možnost

različnih razlogov ji v preteklosti nismo name-

razdeliti sredstva v višini okoli 20 milijonov

njali veliko pozornosti, kljub temu pa med

evrov, je potrebno uporabiti malo več zdrave pa-

ljudmi vidimo veliko zanimanje za različne

meti, povečati dostopnost do sredstev in poenos-

spodbude za varčevanje z energijo, ki so pred-

taviti postopke.

vsem finančne narave. Velik korak je bil storjen v smeri zagotavljanja sredstev za URE in OVE, saj se je med prispevki, ki jih porabniki plačujemo za energijo (torej elektrika, goriva za ogrevanja in goriva za prevozna sredstva), pojavil sorazmerno visok del cene, ki se namenja za spodbujanje URE in OVE. Slovenija je pri plačevanju prispevkov za varovanje (beri onesna-

Področje spodbujanja elektrike iz OVE kaže zna-

ževanje) okolja in spodbujanje URE in OVE v

ten napredek: po dolgih letih »pravne suše« se-

evropskem vrhu. Manj pa je prepoznavna pri

danje spodbude omogočajo povečane investicije

vračanju teh sredstev v izboljševanje stanja. Pris-

v to področje. Treba pa se je zavedati, da so se

pevki so nastali prav zaradi zavez o zniževanju

postopki urejanja pričeli pred dolgimi leti. She-

rabe energije, povečevanju deleža OVE v oskr-

ma spodbud je bila potrjena tudi s stališča vpliva

bi/porabi energije ter zaradi zniževanja obreme-

na konkurenčnost oziroma je usklajena s pravili

njevanja okolja.

o dodeljevanju državnih pomoči. Enaka pot nas

Predpisi, ki urejajo ta področja, žal capljajo za

čaka tudi pri sredstvih za učinkovito rabo ener-

potrebami. Zadnji primer so programi za URE,

gije, saj se že v osnovi pojavlja vprašanje, ali

ki ga pripravljajo podjetja za oskrbo z energijo.

bodo sredstva sploh lahko uporabljena in ne bo-

Sprememba uredbe, ki naj bi določala dodatna

do v nasprotju s pravili dodeljevanja državnih po-

pravila za pripravo programov velikih »prodajal-

moči. Industrijska podjetja, ki prispevajo v vrečo

cev« energije, zamuja že več mesecev in kaže na

precejšen del denarja, si seveda želijo, da bodo

našo (človeško) lastnost, da stvari na začetku ne

sredstva lahko uporabili za izboljšanje energet-

premislimo z vseh zornih kotov. Hitri smo pri

ske učinkovitosti v lastnih podjetjih.

sprejemanju novih prispevkov k ceni energije,

Glede na to, da se sredstva za učinkovito rabo

počasni in nerodni pa pri uporabi teh sredstev

energije zbirajo že več kot leto dni, da zamujamo

za namen, za katerega so bila sredstva zbrana.

z izvedbo »uporabe« sredstev več mesecev in da

Ravno v tem se vidi pomanjkljivost usposoblje-

tudi nekaj osnovnih pravil še ni jasnih, gremo

nosti javne uprave. Strinjam se z ugotovitvijo

po poti prejšnjih izkušenj: zgodovina nas uči, da

nekega pisca v pismih bralcev, ki je izjavil, da ga

se iz zgodovine ničesar ne naučimo. Upam, da

ne moti, če so stroški javne uprave visoki. Prob-

bodo potrošniki s svojim aktivnim pristopom na

lem nastane, če ta javna uprava ne opravlja svo-

področju URE in OVE dosegli, da bomo kljub

jega dela dobro oziroma v skladu s pričakovanji.

vsemu kmalu videli prve rezultate novih investi-

Delitev javnih sredstev je po izkušnjah v Slove-

cij tudi na področju učinkovite rabe energije. Energetika.NET - en.odmev

Komentar

Energetska politika v letih 2010 in 2011 – Potrebno je uskladiti politiko in smernice Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu

Foto: © European Union

Pred več kot tremi leti so države članice Evropske unije naredile prvi pomembnejši korak k sodelovanju v energetski politiki EU. Ta korak je vključeval tretji liberalizacijski paket za plin in elektriko, s katerim naj bi se ustvaril enotni energetski trg, ki naj bi deloval tako, kot je treba. Vendar kako naj bo to mogoče, ko pa izvajanje prvih dveh paketov v državah članicah ni popolno? Obstaja pa tudi Strateški energetski tehnološki načrt (SET-načrt) za pospeševanje razvoja in uvedbo stroškovno učinkovitih nizkoogljičnih tehnologij. Vse to so dobre smernice, vendar pa premostitev vrzeli med smernicami in realnostjo zahteva politično voljo, finančne naložbe ter nenehno predanost na vseh ravneh naše skupnosti: na evropski ravni, na ravni držav članic ter na lokalni ravni. Ob tem se sprašujem: »Ali se premikamo dovolj daleč, dovolj hitro in z zadostno mero doslednosti v vseh 27 državah?« Kot poslanci Evropskega parlamenta lahko vplivamo na zakonodajo, vendar pa nimamo vpliva na njeno sprejetje in ne

kateri smo se znašli, je zadeva težja, vendar nič manj nujna.

moremo prisiliti držav članic, da bi jo izpolnjevale.

Nujno potrebna je posodobitev, razširitev in modernizacija

Po mojem mnenju je skupna politika brez skupnega trga

evropskega energetskega omrežja, za kar obstaja več razlogov.

nemogoča. To je bilo tudi temeljno načelo Roberta Schumana

Ključni med njimi je pričakovana podvojitev obnovljivega

v Načrtu za poglobitev sodelovanja v Evropi, ki ga je izdelal pred

deleža, kar je značilno predvsem za regije, ki imajo šibke om-

več kot 60 leti.

režne povezave oz. jih sploh nimajo. Omrežja je potrebno spre-

Predpisi in politika so le sanje brez investicij v fizično infra-

meniti v 'pametnejša'. Sodobna tehnologija pametnih omrežij

strukturo. V mislih imam povezovalne vode in dovodne kori-

je impresivna in hkrati nujno potrebna pri pospeševanju

dorje, ki pretvorijo 27 ločenih energetskih trgov z elektriko in

učinkovitega trga z električno energijo. To je še zlasti prisotno

plinov v enega samega. Zelo podpiram dolgo pričakovano

na področju upravljanja s tržnim povpraševanjem, kjer je

sporočilo Evropske komisije Prednostne naloge za energetske

potrebno optimizirati nizko-ogljično proizvodnjo, uporabo obra-

infrastrukture za leto 2020 in po njem, ki je bilo lansirano no-

tov z višjimi emisijami kot rezervo za protislovje obnovljive

vembra 2010 in se začne s pogumno in resnično izjavo:

energije pa je potrebno zmanjšati na minimum. Enako velja za plinovode in skladišča. Odvisnost od plina je

»Evropska energetska infrastruktura je osrednji živčni sistem našega gospodarstva.«

potrebno zmanjšati in to je mogoče doseči le z nadomestno

Menim, da lahko med navedenimi prednostnimi nalogami na-

ljev ter veliko večjimi skladišči plina. Prav tako lahko pri tem

jdemo vse vidike, ki jih je potrebno obravnavati nujno in ce-

igra vlogo utekočinjeni zemeljski plin, v kolikor bodo zgrajeni

lostno. V mnogih primerih gre samo za nakupovalni seznam

ustrezni terminali, skladišča in plinovodi. Vse navedene naložbe

potreb, ki ne opredeljuje sredstev oz. načinov za dosego uspeha,

v infrastrukturo so nujne. Nujno potrebno je dokončanje pro-

vendar pa nimamo časa, ki bi ga lahko zapravljali, in še manj

jekta Nabucco , da bi se zmanjšala naša, še vedno rastoča, odvis-

časa, da bi se lahko igrali pri politiki. Z gospodarsko recesijo, v

nost od Rusije.

Energetika.NET - en.odmev

čisto energijo, meddržavnimi plinovodi za večjo izbiro dobavite-

Da bi se lahko še naprej zanašali na premog, ki ga je v EU na voljo veliko, je nujno potreben razvoj zajemanja in skladiščenja ogljikovega dioksida.

dobju 2011−2020. K našemu BDP bi do leta 2020 prispevali

Od kod bo torej prišla ta naložba? Menim, da bo trg prispeval

okoljskim ciljem in k večji energetski neodvisnosti. V EU je v

večino naložb, vendar so še vedno prisotne ovire, ki jih je

teku več novih gradbenih projektov, vendar pa nastajajo zamude

potrebno prepoznati in odstraniti. Veliki projekti zahtevajo ve-

pri soglasjih za načrtovanje in nestabilnosti na področju finan-

lika soglasja pri financiranju in načrtovanju. Da bi dosegli nave-

ciranja. Jedrska renesansa v ZDA se je zaradi tega in zaradi ok-

dene cilje, je v naš energetski sistem do leta 2020 potrebno in-

levanja vlade, da bi določila ceno emisij, še zlasti ogljikovega

vestirati 1 trilijon evrov. Večji del te vsote bo prišel s trga, vendar

dioksida, skorajda ustavila. V EU tega ne smemo dopustiti.

pa že pri samih projektih prenosa znaša primanjkljaj približno

Energetska učinkovitost ima prav tako velike potenciale za

100 milijard evrov. Del težave povzročajo zamude pri pridobi-

zmanjšanje naše zunanje odvisnosti, za izboljšanje naše

vanju potrebnih okoljskih in gradbenih dovoljenj ter otežen

okoljske učinkovitosti ter za zmanjšanje naložb v potrebne ka-

dostop do finančnih sredstev, saj je v teh primerih težko dokazati

pacitete. Velik razpon energetske intenzivnosti v državah član-

tradicionalno gospodarsko upravičenost. Če poenostavimo: v dol-

icah zagotavlja okvirje za sprejem najboljših praks pri porabi

goročnih projektih ni kratkoročnega dobička. Potrebno je obrav-

energije, načrtovanju stavb in ostalega.

navati tako načrtovanje kot financiranje. Če se te investicije ne

Najboljši način za dosego nujno potrebne dodane vrednosti so

bodo realizirale oz. se ne bodo uskladile na ravni EU, bo cena za

skupni predpisi EU, njihova dosledna uporaba v vseh državah

to zelo visoka. Potrebno je kar najbolj izkoristiti prednosti

članicah in zadostna čezmejna infrastruktura. Skrajni čas je,

javnega/privatnega financiranja, prednostno razvrstiti projekte

da Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v

in natančno opredeliti, kaj je EU in kaj ima širši pomen.

Ljubljani prične s svojim delom; ustanovi pa moramo zagotoviti

Druga prednost pri realizaciji vseh teh potrebnih investicij je

optimalne pogoje za delovanje in izpolnjevanje obveznosti.

pospeševanje naše počasne gospodarske rasti. Že sami prenosni

Romana Jordan Cizelj je članica Evropskega parlamenta

projekti bi lahko ustvarili dodatnih 775.000 delovnih mest v ob-

(Odbor za industrijo, raziskave in energetiko)

dodatnih 19 milijard evrov. Jedrska energija je tista, ki najbolj prispeva h gospodarski rasti,

Energetika.NET - en.odmev

Emisije CO2

Termoenergetska podjetja aktivno proti izpustom CO2 Valerija Hozjan Kovač, Alenka Žumbar

nega razvoja kolektorskih in izolatorskih sedimentov, pojasnjuje

Kljub naraščajočemu pomenu obnovljivih virov energije bo premog kot edina strateška zaloga fosilnega goriva v Sloveniji še nekaj časa predstavljal pomemben energetski vir. Obenem se je ob njegovi uporabi potrebno zavedati načel trajnostnega razvoja z omejitvijo izpustov toplogrednih plinov. Kot eno izmed ključnih tehnologij za zmanjševanje svetovnih emisij ogljikovega dioksida in omejevanje podnebnih sprememb se ob obnovljivih virih, jedrski opciji in učinkoviti rabi energije omenja tehnologija za zajem in skladiščenja ogljika (CCS). Možnosti uvedbe sistema zajema in skladiščenja tega toplogrednega plina preučuje tudi Premogovnik Velenje.

dr. Simon Zavšek, ki je v Premogovniku Velenje zaposlen kot vodja projekta Premogovni plini – varnost, preventiva, ravnanje in izkoriščanje. Pravi, da si od naslednje predstavitve, ki bo potekala konec marca, lahko obetamo zanimive ugotovitve. Kabinetna študija bo sicer končana septembra letos; takrat bo po Gošnikovih besedah tudi jasno, ali so v Sloveniji potencialne lokacije za skladiščenje CO2 ali ne.

Trajno zajeli nekaj gramov CO2 Premogovnik Velenje se je odločil, da bo na področju CCS izvedel tudi konkretne korake in pričel z raziskavo »Fiksacija CO2 na elektrofiltrskem pepelu«. V sklopu poizkusa, ki so ga izvedli v lastnem laboratoriju, so lani trajno zajeli nekaj gramov CO2. Kot pravi Zavšek, načrtujejo, da bodo omenjeni projekt fiksacije CO2 izvajali v sklopu razvojnega centra, ki je bil pri-

Da bi zmanjševali emisije ogljikovega dioksida, se velenjski pre-

javljen in potrjen na javnem razpisu za pridobitev sredstev

mogovnik zanima tudi za tehnologije zajema in skladiščenja

Evropskega sklada za regionalni razvoj – Razvojni centri

ogljika (CCS – Carbon Capture and Storage). Na tem področju,

slovenskega gospodarstva.

poimenovali so ga »čiste premogovne tehnologije«, je podjetje bolj dejavno od leta 2004, od spomladi leta 2008 pa je vključeno tudi v projektni svet pri projektu ZETe-PO (Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v slovenski energetiki v postkjotskem obdobju), ki ga koordinira Holding Slovenske elektrarne (HSE). Poleg Premogovnika Velenje pri projektu ZETe-PO sodelujejo še Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL), Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), Termoelektrarna Trbovlje (TET) ter ministrstvi MOP in MG. Ob dveh že zaključenih projektnih nalogah − Razvoj tehnologij zajema CO2 ter Implementacija ETS in CCS zakonodaje v slovenski pravni red – je v okviru projekta ZETe-PO v teku še zadnja

Med novimi tehnologijami za zmanjšanje izpustov CO2 največ obeta kombiniran plinsko-parni proces s predhodnim uplinjanjem premoga, IGCC (Integrated Gasification Combined Cycle), saj ima možnost hkratnega odstranjevanja onesnaževal v procesu pretvorbe premoga; pri klasičnih elektrarnah poteka čiščenje odpadnih plinov kasneje. Glavna prednost te tehnologije so manjše emisije in lažji zajem CO2, omogoča pa tudi možnost uporabe različnih goriv (biomasa, rafinerijski odpadki). Pomanjkljivost pa so nižji izkoristki in precej visoki investicijski stroški.

projektna naloga z naslovom Možnosti geološkega skladiščenja CO2 v Sloveniji in izven Slovenije. V njej sodelujejo HSE, TEŠ, TET in Premogovnik Velenje, brez TE-TOL; izvaja pa jo kon-

Ob že omenjeni tehnologiji CCS tečejo v okviru projekta ZETe-

zorcij s člani z Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v

PO še raziskave na področju tehnologije IGCC (Integrated Gasi-

Ljubljani, Geološkega zavoda Slovenije, podjetij Nafta-Geoterm,

fication Combined Cycle), kjer gre za kombiniran plinsko-parni

Erico in HGEM, nam je povedal Vane Gošnik s Holdinga

proces s predhodnim uplinjanjem premoga, nam je še povedal

Slovenske Elektrarne (HSE).

Zavšek. Za Premogovnik Velenje so najbolj zanimive ravno

Izsledki prvih korakov so bili projektnemu svetu predstavljeni

raziskave na področju CCS tehnologije, ki vključujejo geološko

lani. Poleg nabora in pregleda literature je bilo potrebno določiti

skladiščenje CO2, spremljanje in implementacijo EU zakon-

nabor vplivnih dejavnikov, ki so pomembni za oceno lokacij,

odaje na področju CCS in implementacijo CCS zakonodaje v

potencialne lokacije pa so bile obravnavane z vidika regional-

slovenski pravni red.

Energetika.NET - en.odmev

Foto: Alenka Žumbar

Prvi poskusi vtiskanja CO2 v vrtino segajo v leto 2004

tirali na Inštitutu za ekološke raziskave, ki je s strani projektnih partnerjev sodeloval pri interpretaciji poskusov. Razpoke je

Prvi poskus vtiskanja CO2 v vrtino, ki je bila v jami Premogov-

zaradi injeciranega suhega CO2 lahko povzročila sprememba

nika Velenje izdelana neposredno v sloj premoga, so izvedli že

vlage v premogu ali pa so nastale kot posledica spremembe

leta 2004. Naslednje leto so opravili drugi poskus vtiskanja,

napetosti po adsorpciji CO2. Po končni oceni je premog slabo

tokrat s površine v kvartarno geološko formacijo. Pri tem so

permeabilen, saj so vsi opaženi procesi pri danih pogojih

uporabili vrtino v izdelavi PM-5A na Gorici v Šoštanju. Vrtina je

potekali zelo počasi. Tako največjo pozornost v Premogovniku

bila v času poskusa izdelana do globine 185 metrov. Leta 2008

Velenje posvečajo prepustnosti premogovnega sloja.

so nato izvedli tretji poskus vtiskanja CO2 v sloj premoga, ki je edinstveno povezavo med laboratorijskimi poskusi in vtiskanji

Raziskave na področju razplinjevanja premogovnega sloja

CO2 v vrtine, izdelane v sloj premoga na globinah od 500 do

Zavšek je še povedal, da dodatnih poizkusov vtiskanja od takrat

1000 metrov. Poskus je bil del mednarodnega MOVECBM pro-

(2008) niso izvajali, so pa skupaj s Shellom in Ericom (VEČ)

jekta, ki je potekal v šestem okvirnem programu (6.OP). Za

pripravili predlog nadaljevanja teh raziskav − Novi ECBM pi-

poskus so uporabili štiri vrtine, vtiskanje s tlakom do 12 barov

lotni poizkus na velenjskem premogu −, ki bi tokrat bile izve-

in pretoki do 40 litrov na minuto je trajalo 72 ur. Tlak so

dene s površine in ne iz jame. S pilotnim poizkusom naj bi po

postopoma dvigali v korakih po 2 bara. V sloj premoga je bilo

Zavškovih besedah premostili brezno med laboratorijskimi in

tako skupaj injeciranega 5,6 kilogramov CO2.

terenskimi raziskavami. Ker pa se je izkazalo, da v okviru

Med poskusom vtiskanja in po njem so med posameznimi vrti-

evropskega raziskovalnega sklada za premog in jeklo, RFCS

nami nastale razpoke, kar so kot pomemben dogodek komen-

(Research Fund for Coal and Steel), ni bilo mogoče dobiti sred-

bil posebnost na področju ECBM raziskav, saj je predstavljal

Energetika.NET - en.odmev

stev za financiranje vrtin, ki so največji strošek, prijave niso oddali. Potekajo pa raziskave na področju razplinjevanja premogovega sloja, kjer gre za obraten proces od vtiskanja. Tako so že pričeli z izvajanjem mednarodnega projekta CoGasOUT, ki ga koordinira fakulteta ICL (Imperial College London), pojasFoto: Alenka Žumbar

njuje Zavšek. V 3,7 milijonov evrov težkem projektu, ki ga sofinancira evropski raziskovalni sklad za premog in jeklo, ima Premogovnik Velenje sicer 17-odstotni delež.

Odziv lignita na CO2 Poleg permeabilnosti premogovnega sloja v velenjskem premogovniku posvečajo pozornost še sorpcijskim lastnostim premo-

»Nedokazana, tvegana in draga tehnologija«

ga, prepustnosti sloja pri različnih napetostno deformacijskih

V okvirčku: Premogovnik Velenje: Tehnologija CCS ostaja re-

pogojih, kot vladajo v sloju in v bližini odkopov itd. Te raziskave

alna možnost za premostitev obdobja intenzivne rabe fosilnih

bodo, kot pojasnjuje Zavšek, poleg Premogovnika Velenje iz-

goriv, saj predstavlja ključ do varne uporabe le-teh.

vajali še DMT (Nemčija), RMSL in ICL (Anglija) ter GIG (Polj-

Kot pravi Dejan Savić, zastopnik Greenpeacea Slovenija za pod-

ska). Novi podatki bodo po sogovornikovih besedah na voljo

nebno in energetsko politiko, tehnologija CCS pomeni nevarno

kmalu, prvo poročanje evropskemu raziskovalnemu skladu za

odvračanje pozornosti od boja proti podnebnim spremembam.

premog in jeklo je predvideno konec marca. Ker je, kot že ome-

»Po pregledu recenzirane znanstvene literature, ki proučuje

njeno, premog bolj ali manj neprepusten (slabo prepusten), v

CCS tehnologije, smo ugotovili, da je tehnologija nedokazana,

Premogovniku Velenje razmišljajo tudi o ukrepih, ki so potreb-

tvegana, draga in jo bo potrebno razvijati v škodo trajnostnih

ni, da bi za primer razplinjevanja sloja ta parameter povečali.

rešitev, ki že obstajajo.« Obenem dodaja, da obljube CCS ne bi

»Seveda bodo vsi podatki iz raziskav na področju razplinjevanja

smeli uporabljati kot izgovor, da bi še naprej gradili elektrarne

premogovnega sloja uporabni tudi za primer vtiskanja CO2 v

na premog. »Za razliko od CCS že danes obstajajo rešitve za

sloj, vendar je tu še dodatna ovira, saj zaradi vtiskanja CO2 −

podnebne spremembe: to je kombinacija obnovljivih virov in

kontakta plina s strukturo premoga − ta nabreka, odprte

učinkovite rabe energije.« Meni, da v energetiki ni dovolj

razpoke, ki predstavljajo možnost prehajanja plina skozi struk-

denarja za vse projekte, zato bi morali investirati v tehnologije,

turo premoga, se zapirajo in ta proces ovirajo. To je znano pred-

ki so že uveljavljene in ne povzročajo okoljske škode oziroma

vsem pri črnih premogih, moramo pa še ugotoviti, kako se na

tveganja za podnebno varnost.

CO2 odziva lignit.«

»Medtem ko v Sloveniji še niti nismo zares začeli izkoriščati prednosti obnovljivih virov energije in učinkovite rabe, se po-

Ogljikovod od Šoštanja do Kopra

javljajo ideje o projektih CCS, v katere sploh nihče ne verjame.

Med možnostmi zajemanja emisij ogljikovega dioksida pa velja

Izpuste iz energetike moramo zmanjšati danes, zato nam drage

navsezadnje omeniti še projekt podjetja TGE Gas Engineering,

in hipotetične rešitve prihodnosti ta trenutek ne koristijo. Če

ki je že pred časom predstavil možnost izgradnje ogljikovoda

želijo zasebna podjetja razvijati CCS, naj to storijo s svojimi

od Šoštanja skozi Trbovlje in Ljubljano do Kopra, kjer bi pereč

sredstvi. Javni denar pa raje usmerimo v čiste in dokazane en-

toplogredni plin utekočinili, ga začasno uskladiščili in nato z

ergetske rešitve,« še dodaja Savić.

ladjami prepeljali do lokacij za trajno skladiščenje. Zgodba o

V zadnjih dveh letih je bilo za razvoj velikih demonstracijskih

ogljikovodu je sicer v zadnjem času v slovenskem prostoru zam-

projektov za zajem in skladiščenje ogljika namenjenih približno

rla, TGE pa ni vključen niti v tehnološko platformo za CCS pri

26 milijard ameriških dolarjev, do leta 2020 pa naj bi izvedli

Gospodarski zbornici Slovenije. Kot pravi Zavšek, predlog TGE

med 19 in 43 teh projektov. Po programu za razvoj CCS

še vedno zelo dobro »tehnično stoji«, vendar gre za vprašanje

tehnologij − CCS Technology Roadmap, ki ga je lanskega okto-

politične volje. »Vse bo odvisno od cene kuponov za CO2 in od

bra pripravila Mednarodna agencija za energijo IEA, naj bi bilo

splošnega svetovnega konsenza, ki bo zavezoval največje ones-

do 2020 potrebnih okrog 100 projektov CCS – od tega prib-

naževalce, da bodo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Če

ližno polovica v državah v razvoju –, da bi omejili koncentracijo

bo cena kuponov po letu 2013 prešla mejo 35 evrov na tono CO2,

CO2 v zraku ter preprečili, da bi se globalne temperature dvig-

bo to priložnost, da se na velikih napravah vgradi zajem CO2,

nile za več kot dve stopinji. Trenutno je po svetu okrog 80 večjih

ki ga bo treba tudi transportirati in trajno shranjevati. Predpogoj

celostnih projektov zajema in skladiščenja ogljika. Večina jih je

pa je, da se najprej doseže komercialna raba tehnologije za-

v Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji in Veliki Bri-

jema,« je prepričan Zavšek.

taniji, pa tudi na Kitajskem in na Bližnjem vzhodu.

Energetika.NET - en.odmev

Obnovljivi viri energije

Kakšen je potencial obnovljivih virov energije v Sloveniji

Foto: iStockphoto

Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike

V preteklih letih je bilo izdelanih nekaj ocen potenciala obnovljivih virov energije (OVE) za Slovenijo do leta 2020. V letih 2007 in 2008 smo na ApE Agenciji za prestrukturiranje energetike d. o. o. izdelali prve lastne ocene za proizvodnjo električne energije in toplote s ciljem, da bi dosegli 20odstotni delež OVE v primarni energetski bilanci (ApE OVE). Druga ocena, kjer je šlo samo za proizvodnjo električne energije v okviru študije Akcijski načrt za doseganje ciljnih deležev končne porabe električne energije iz OVE do leta 2020 (EZS OVE), je bila narejena za Energetsko zbornico Slovenije (EZS). Tretja ocena pa je bila leta 2010 izdelana v okviru uradnega Akcijskega načrta za OVE do 2020 (AN OVE), ki ga je sprejela tudi vlada in je bil uradno predložen v Bruselj v skladu z evropsko Direktivo o OVE.

Pri planirani proizvodnji električne energije je iz Tabele 2 in Diagrama 1 razvidno, da je razlika med tremi ocenami nekoliko manjša, predvsem na račun nižjih obratovalnih ur, ki jih dosegajo sončne in vetrne elektrarne. Glede na to, da je bila ocena EZS OVE narejena na podlagi anket med energetskimi podjetji, lahko rečemo, da je uradni AN OVE 2020 relativno neambiciozen na področju proizvodnje električne energije. Po tej projekciji se 56-odstotni delež pričakuje od novih hidroelektrarn, 14-odstotni od bioplinskih elektrarn, 12-odstotni od vetrnih elektrarn, 10-odstotni od lesne biomase in 8-odstotni od sončnih elektrarn.

Pri izgradnji elektrarn na OVE so ocene ApE in EZS OVE bistveno višje od AN OVE 2020, predvsem zaradi predvidenega večjega obsega izgradnje vetrnih in sončnih elektrarn, nekoliko hitrejše dinamike izgradnje hidroelektrarn in bioplinskih elektrarn ter določenega obsega predvidenih geotermalnih elektrarn.

Diagram 1: Planirana proizvodnja električne energije iz novih elektrarn na OVE do leta 2020 (GWh)

Energetika.NET - en.odmev

Tabela 1: Planirane nove kapacitete elektrarn na OVE do leta 2020 (MW)

Tabela 2: Planirana proizvodnja električne energije iz novih elektrarn na OVE do leta 2020 (GWh)

Tabela 3: Planirana proizvodnja toplote in hladu iz OVE do leta 2020 (GWh)

leto

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

AN OVE – letno

273

369

128

349

110

151

AN OVE − kum

129

402

449

818

946

1.006

1.355

1.465

1.616

EZS OVE − letno

128

100

343

442

680

120

466

233

235

140

EZS OVE − kum

128

228

571

635

1.077

1.757

1.877

2.343

2.576

2.811

2.951

ApE OVE − letno

340

ApE OVE − kum

340

680

1.020

1.360

1.700

2.040

2.380

2.720

3.060

3.400

3.740

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

AN OVE – letno

115

107

AN OVE − kum

109

122

237

284

312

419

490

557

EZS OVE − letno

156

260

179

126

136

140

EZS OVE − kum

141

166

323

582

640

819

945

1.081

1.220

ApE OVE − letno

158

ApE OVE − kum

158

316

474

632

790

948

1.106

1.264

1.422

1.580

1.738

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

AN OVE – letno

258

248

140

AN OVE − kum

258

506

754

1.002

1.250

1.390

1.530

1.670

1.810

1.950

EZS OVE − kum

ApE OVE − letno

200

ApE OVE − kum

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

2.000

2.200

leto

EZS OVE − letno

Pri planirani proizvodnji toplote in hladu je iz Tabele 3 in Dia-

zahteva temperature nad 150 oC in globine vrtin okoli 4.000

grama 2 razvidno, da je razlika med ocenama ApE in AN OVE

m. Za ogrevanje z geosondami je nujen predpogoj, da imamo

razmeroma zelo majhna. Študija EZS OVE tega področja ni

površinsko ogrevanje ali hlajenje (talno, stensko ali stropno).

obravnavala. Na področju toplote in hladu se največ, 62 %

Edini vir, ki teoretično lahko pokrije vse potrebe, je sončna

pričakuje od lesne biomase, 28 % od toplotnih črpalk, 9 % od

energija. S postavitvijo enega milijona elektrarn s povprečno

sončne in 1 % od geotermalne energije.

površino po 100 m2, ki bi imele moč 12 kW in letno proizvod-

Potencial vsakega izmed OVE je v grobem pojasnjen v nadalje-

njo 12.000 kWh, bi pokrili celotno porabo električne energije v

vanju. S hidroelektrarnami proizvedemo okoli 30 % potrebne

Sloveniji, ki sedaj znaša približno 12.000 GWh. Strokovnjaki

električne energije. Celotnega potenciala rek ni možno izkoris-

s tega področja računamo, da bodo dolgoročno vse zgradbe

titi zaradi zaščite okolja in druge rabe, zgornja meja je tako

imele že avtomatsko integrirane sončne elektrarne, ki bodo

morda med 40 in 50 % porabe električne energije. Lesne bio-

običajni sestavni del streh in fasad. Izgradnja sončnih elektrarn

mase je možno porabiti samo do nivoja dovoljenega letnega

je v Sloveniji v izredno hitrem zagonu. V nekaj letih smo prišli

poseka, pa še tega je v prvi vrsti potrebno nameniti lesni in-

do nivoja 620 elektrarn, priključenih na omrežje s skupno

dustriji. Iz lesa sedaj pokrijemo 20 % potreb po toploti; morda

močjo 32 MW. Tudi plani investitorjev za naprej so izredno am-

bi lahko ta delež dvignili na 30 %. Veter je za enkrat mogoče

biciozni. Pravo vprašanje ni, zakaj se sončne elektrarne in tudi

izkoristiti na Primorskem. Tudi če bi elektrarnam namenili

elektrarne na bioplin tako hitro gradijo, temveč zakaj se vsi

večino grebenov, je energetski potencial omejen na približno

drugi OVE temu trendu ne sledijo (veter, hidroelektrarne, SPTE

10−20 % potrebne električne energije. Omejitve so predvsem

na lesno biomaso, geotermalne itd).

pri poseganju v prostor. Potencial bioplina in biogoriv je omejen

Da bi do leta 2020 dosegli 25-odstotni delež OVE v končni rabi

z razpoložljivim obsegom odpadkov in obdelovalnih površin.

energije, kot to od nas zahteva direktiva EU, bo potrebno seveda

Omejitve za geotermalno energijo so predvsem dolgoročno spre-

relativno veliko investirati. Po izdelanih ocenah bi morali na

jemljive cene toplote in električne energije ter sistemsko

področju električne energije dodatno zgraditi za okoli 300 MW

financiranje preizkusnih vrtin. Proizvodnja električne energije

velikih in 100 MW malih hidroelektrarn, za 50 MW kogeneracij

Energetika.NET - en.odmev

na lesno biomaso, 20 MW bioplinarn, 150−500 MW vetrnih elektrarn, 140−500 MW sončnih elektrarn in do 20 MW geotermalnih elektrarn s skupno investicijsko vrednostjo 3,4 milijarde EUR. Izmed hidroelektrarn je potrebno poudariti predvsem dokončanje HE na spodnji Savi (HE Blanca 39 MW, HE Krško 40 MW, HE Brežice 46 MW in HE Mokrice 23 MW) in nekaj enot na srednji Savi (HE Suhadol 44 MW, HE Trbovlje 35 MW in HE Renke 36 MW). V tem času je možno zgraditi še nekaj hidroelektrarn na porečju Soče in Savinje ter na drugih vodotokih. Z vidika rabe toplote bi morali zgraditi za okoli 250 MW daljinskih sistemov, 80 MW večjih in 500 MW malih kotlov na lesno

Diagram 2: Planirana proizvodnja električne energije iz novih elektrarn na OVE do leta 2020 (GWh)

biomaso, 150 MW ogrevalnih sistemov na geotermalno energijo, 40 MW geosond, 700.000 m2 sončnih kolektorjev in

in jedrski tehnologiji udeležba slovenskih podjetij lahko le mar-

20.000 toplotnih črpalk s skupno investicijsko vrednostjo 1,7

ginalna.

milijarde EUR. Gre za velik energetski in investicijski poten-

OVE so − za razliko od fosilnih goriv − načeloma razporejeni po

cial ter za veliko novih delovnih mest.

področju vse Slovenije. Konkreten potencial v okviru posamez-

Slovenija se je odločila za spodbujanje proizvodnje električne

ne lokalne skupnosti se ugotovi z izdelavo lokalnih energetskih

energije iz OVE preko sistema višjih zagotovljenih odkupnih

konceptov, ki so jih občine dolžne narediti po Energetskem za-

cen. Višine odkupnih cen so za vse OVE določene tako, da se in-

konu. Pravi napredek bo dosežen, ko bodo občine odkrile, da ne

vestitorjem vložena sredstva povrnejo v 15 letih. Rast trga OVE

gre za obvezo, temveč za priložnosti. Z energetskimi zasnovami

na drugi strani spodbuja industrijo za proizvodnjo opreme.

dajo občine lokalnemu gospodarstvu in občanom potrebne in-

Slovenska podjetja imajo tradicijo in bi lahko proizvajala prak-

formacije, da bodo lahko začeli z izkoriščanjem OVE, ki jih ima-

tično vso opreme za OVE; nasprotno pa je pri fosilnih gorivih

jo pred pragom, ter z vlaganji v učinkovito rabo energije.

Energetika.NET - en.odmev

Promet

Velik potencial za reševanje energetskih in podnebnih izzivov v EU Mag. Jure Leben, Urad vlade RS za podnebne spremembe

Evropska unija (EU) mora pripraviti ustrezen okvir za napredne proizvode, ki jih bodo potrebovali po vsem svetu, če želi zagotoviti pogoje, da bi evropska avtomobilska industrija ostala konkurenčna in utrdila položaj svetovne voditeljice na področju zelenih tehnologij, navaja mag. Jure Leben iz Službe Vlade RS za podnebne spremembe. Električna vozila imajo tudi velik potencial za rešitev velikih evropskih podnebnih izzivov.

nostnih nalog strategije Evropa 2020 oz. k razvoju gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah, ter k spodbujanju konkurenčnejšega in bolj zelenega gospodarstva.

Spremembe terjajo intenzivno ukrepanje Med osrednje cilje sodi promocija »zelenih« vozil s spodbujanjem raziskav, določanjem skupnih standardov in razvojem potrebne infrastrukture. Evropska komisija pri pripravi strategije Evropa 2020 ugotavlja, da je za obvladovanje podnebnih sprememb in pomanjkanja virov nujno intenzivno ukrepanje. Močna odvisnost od fosilnih goriv, kot je nafta, in negospodarna uporaba surovin potrošnike in podjetja izpostavljata škodljivim

van na čistih in energetsko učinkovitih vozilih. To bo spod-

in dragim cenovnim šokom, kar ogroža ekonomsko varnost in

budilo njeno konkurenčnost, omogočilo oblikovanje novih de-

vpliva na podnebne spremembe.

lovnih mest v avtomobilski industriji in drugih sektorjih v

Če bo EU izpolnila svoje energetske cilje, lahko do leta 2020

dobavni verigi ter zagotovilo dovolj podpore za prestrukturi-

zmanjšamo vrednost uvoza nafte in plina za 60 milijard evrov.

ranje. Tudi zadnja gospodarska kriza je že pripomogla k

To ni pomembno le z vidika finančnih prihrankov, temveč tudi

pospešenemu razvoju in uvajanju električnih vozil.

z vidika zanesljivosti preskrbe z energijo, v svojem prispevku o

Električna vozila imajo velik potencial za rešitev velikih izzivov

električnih vozilih in politiki EU ugotavlja Leben. Napredek pri

Evropske komisije, kot so podnebne spremembe, odvisnost od

povezovanju evropskega energetskega trga pa bi lahko ustvaril

fosilnih goriv, lokalna kakovost zraka in shranjevanje energije

dodatnih 0,6 do 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Samo

iz obnovljivih virov preko pametnega omrežja. Čista električna

z dosego cilja zagotovitve 20 odstotkov obnovljivih virov

vozila bodo najbolj primerna za urbano uporabo glede na

energije lahko v EU ustvarimo več kot 600 000 delovnih mest.

dnevno prevožene kilometre. »Zelena« vozila, vključno z vozili

Če dodamo še cilj 20-odstotnega povečanja učinkovitosti porabe

na elektriko, vodik, bioplin in mešanice z visoko vsebnostjo

energije, lahko število novo ustvarjenih delovnih mest preseže

tekočih biogoriv, lahko odločilno prispevajo k izpolnitvi pred-

en milijon.

Foto: Analog

Evropska industrija bo morala izbrati nov pristop, ki bo zasno-

Energetika.NET - en.odmev

V Sloveniji za polnjenje aktualni obnovljivi viri Analize o vplivu električnih vozil na distribucijsko omrežje v

Ob razvoju tehnologij pomembna tudi infrastruktura

Sloveniji so pokazale, da bi se pri prehodu celotnega voznega

Med evropske prioritete zato sodi posodobitev nizkoogljičnih

parka v Sloveniji poraba električne energije povečala za 15

tehnologij v prometni sektor, s čimer bi povečali tudi kon -

odstotkov. Z aktivnim električnim omrežjem bo polnjenje vozil

ku renčnost. Kot navaja Leben, je to mogoče doseči s kom-

do neke mere možno časovno uravnavati. Za polnjenje elek-

binacijo različnih ukrepov. Mednje sodijo tudi infrastrukturni

tričnih vozil je možno delno uporabiti presežke oz. viške elek-

ukrepi, kot so zgodnja postavitev mrežnih infrastruktur za

trične energije, kadar je le-te dovolj na razpolago, oz. uravna-

električno mobilnost, preudarno upravljanje prometa, nada-

vati obremenitev elektrodistribucijskega omrežja. Glede na ponudbo elektrike pa je električna vozila možno polniti tudi

ljnje zmanjševanje emisij CO2 pri cestnih vozilih ter v letalskem in pomorskem sektorju. To vključuje tudi uvedbo po-

izključno ali predvsem s t. i. »zeleno« elektriko.

membne evropske pobude za »zelene« avtomobile, ki bo s

Ob trenutni strukturi proizvodnje električne energije v Sloveniji

kombinacijo raziskav, določitve skupnih standardov in razvoja

bi bile emisije baterijskega vozila v življenjski dobi dobrih 26

potrebne infrastrukturne opore spodbudila razvoj novih

ton CO2, kar je skoraj trikrat manj kot pri bencinskem vozilu.

tehnologij, vključno z razvojem električnih in hibridnih avto-

V primeru uporabe elektrike izključno iz obnovljivih virov, kot

mobilov.

so hidroelektrarne, sonce, veter in biomasa, pa bi bile celotne

Poleg tega se Evropska komisija zavzema za nadgradnjo evrop-

emisije le dobrih 5 ton CO2 na 300.000 prevoženih kilometrov.

skih omrežij, kar vključuje vseevropska energetska omrežja, da

Pri ustvarjanju emisij toplogrednih plinov ima Slovenija

bi dobili evropsko nadomrežje, »pametna omrežja« in medse-

trenutno največji problem ravno z izpusti v prometu. Večje

bojne povezave, zlasti med obnovljivimi viri energije in

število električnih vozil, ki so uporabna predvsem v urbanih

omrežjem ob podpori strukturnih skladov ter EIB. Pri tem naj

okoljih, sicer ne bi povsem rešilo problema emisij in one -

bi dali prednost infrastrukturnim projektom večjega strateš-

snaženja, postopno pa bi lahko bistveno prispevalo k njihovemu

kega pomena za EU v baltski, balkanski, sredozemski in evra-

zmanjšanju.

zijski regiji.

• Kako lahko moje bivanje postane trajnostno? • Kje in kako pridobiti subvencije in ugodne kredite? • Na katerega ponudnika se obrniti in kaj od njega zahtevati? • Potrebujete odgovore?

Pridružite se skupnosti Energija doma in dobili jih boste! • Že

imate odgovore? Delite jih z Energijo doma in prispevajte k trajnostnemu bivanju v Sloveniji!

• Sodelujte

in prejmite praktiþne nagrade! e!!

Energetika.NET - en.odmev

Foto: Analog

Energetska novost

Potrebujemo jasno definicijo elektroenergetskega omrežja kot poligona pametnih omrežij Valerija Hozjan Kovač, Martin Kerin, Alenka Žumbar

»'Smart Grid' je marketinški pojem, ki opredeljuje, kaj lahko elektroenergetska omrežja v tehničnem pomenu še prispevajo k trgu z elektriko in plinom ter oskrbo z vodo, toploto ter drugimi energetskimi storitvami in je povezan le z naborom dodatnih funkcij, storitev uporabnikov infrastrukture,« poudarja dr. Franc Žlahtič z Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je uvodoma nagovoril udeležence strokovnega seminarja En.grids 011 v organizaciji Energetike.NET. O rešitvah, izkušnjah in priložnostih, ki jih ponujajo pametna omrežja kot inovativna energetska infrastruktura 21. stoletja, je spregovorilo 19 predstavnikov domačih in tujih podjetij ter ustanov.

Učinkoviti sistemi in omrežja so cilj današnje Evrope na poti k učinkovitejši porabi energije. Rešitev ponujajo pametna omrežja, ki potrebujejo uspešno sodelovanje tako posameznih držav kot tudi zasebnih investitorjev. Pomemben dejavnik razvoja pametnih omrežij predstavlja liberalizacija trga z električno energijo. Kljub temu da smo v Sloveniji že vrsto let priča razvoju omrežij, še nismo jasno definirali elektroenergetskega omrežja kot poligona pametnih omrežij z bogatejšo informacijsko tehnologijo ter vrsto nalog, povezanih z ravnanjem z energijami in mediji, je kritičen dr. Franc Žlahtič z Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo. Poleg življenjske dobe in tehnološkega staranja opreme, vključevanja naključno delujočih virov električne energije v omrežje je gonilo t. i. pametnih omrežij še potencialno nižanje cene energije, zanesljiva preskrba z energijo, zahteve, ki jih moNacionalni program za pametna omrežja, ki je že v pripravi, bo končan do konca leta 2011.

rajo izpolnjevati sistemski operaterji, in seveda kriteriji trajnosti (20-20-20 do 2020). Po Žlahtičevih besedah morajo nosilci procesa 'SmartGrids' pri tem delovati usklajeno tako na tehnološkem, regulatornem kot tudi na ekonomskem in sociološkem področju. Toda zlasti na sociološko komponento, ki vključuje varnost podatkov in odjemalcev, pogosto pozabljamo, pravi.

Energetika.NET - en.odmev

Udeleženci seminarja en.grids 011 so lahko tudi sami preizkusili vožnjo v vozilu prihodnosti. Podjetje RWE je iz Nemčije pripeljalo testno vozilo – avtomobil Tesla Roadster, edino športno vozilo na svetu z ničelnimi emisijami, ki ga v Nemčiji vozi že več kot 100 navdušencev, številni pa ga polnijo z zeleno energijo iz nemškega električnega omrežja. Martin Dolzer iz podjetja Kelag poudarja, da je napočil čas za e-mobilnost!

Na drugi strani so pričakovanja odjemalcev usmerjena predvsem v zmanjšanje stroškov za energijo, stroškov za omrežnino in tudi večja kakovost oskrbe. Vprašanje pa je, ali bodo pametna

rov energije. Salobir pravi, da se bo z razvojem pametnih omrežij med drugim povečala varnost, zmanjšali pa se bodo prezasedenost današnjih omrežij in tudi stroški obratovanja.

Aktivnosti dobaviteljev električne energije so povezane z obdelavo izredno velike množice podatkov, med katerimi igrajo ključno vlogo podatki o odjemu odjemalcev. Zaradi težav pri prenosu in izmenjavi podatkov med sistemskimi operaterji in dobavitelji so dobavitelji pri ponujanju produktov in storitev omejeni. Toda z uvedbo pametnih omrežij je na področju novih produktov in storitev za odjemalce električne energije pričakovati pravi razcvet, pravi član uprave podjetja GEN-I dr. Dejan Paravan.

omrežja zniževala ceno elektrike. Žlahtič je prepričan, da nižjih cen elektrike ne moremo pričakovati, saj je energija vedno dražja.

V podjetju SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) pa poudarjajo, da morajo razvojni

Pametna omrežja zahtevajo usklajeno delovanje

načrti na področju omrežij zasledovati cilje ener-

Poglavitno breme razvoja omrežij v okviru pamet-

jasno definirati koristi za odjemalce. Komple-

nih omrežij je zaupano sistemskim operaterjem

mentarno z izvajanjem desetletnega razvojnega

distribucijskega in prenosnega omrežja. Z veča-

načrta SODO aktivno pripravlja tudi Nacionalni

njem deleža obnovljivih virov energije se nam-

program za pametna omrežja, ki bo definiral po-

reč povečuje negotovost obratovanja elektroener-

trebno nadgradnjo obstoječih konceptov obrato-

getskih omrežij. Kot pravi mag. Uroš Salobir, di-

vanja vodenja in načrtovanja elektrodistribucij-

rektor Sektorja za obratovanje sistema v družbi

skega sistema. Po besedah mag. Milana Vižintina

Elektro-Slovenija (Eles), bomo prihajajoče izzive

iz SODO bo omenjeni program, ki bo končan do

obvladovali le z usklajenim in pametnim pristo-

konca leta 2011, opredelil ekonomsko, časovno

pom. Cilj sistemskega operaterja pa je, da obdrži

in funkcionalno uvajanje pametnih omrežji na

varno obratovanje prenosnega omrežja in hkrati

na cionalnem nivoju. »S tem bodo postavljeni

zagotovi prioritetno obravnavo obnovljivih vi -

osnovni temelji za uvedbo pametnih omrežij v

Foto: Analog

getske politike države in usmeritev EU ter ob tem

Energetika.NET - en.odmev

Sloveniji, ki bodo prinašala doprinose z vidika

režij. Izzivov na področju pametnih omrežij se je

učinkovite rabe energije ter vključevanja razpr-

po njegovih besedah potrebno lotiti celovito in na

šenih in obnovljivih virov energije.« Višina po-

inovativen način. Na agenciji pa pogrešajo pilotske

trebnih finančnih sredstev za uspešno izvedbo

projekte, ki bi vključevali uporabnika in s tem

razvojnega načrta SODO (brez AMI in pametnih

povratno informacijo z njihove strani.

omrežij) za obdobje 2011−2020 znaša 1.735 mi-

Dejstvo je, da bodo morala energetska omrežja pri-

lijonov evrov.

hodnosti zagotavljati večjo prilagodljivost, dostopnost, zanesljivost ter energetsko, okoljsko in eko-

Vključevanje IT-tehnologij je neizogibno!

nomsko učinkovitost. Vse te in še številne druge

Pojem t. i. pametnih omrežij je treba uvrstiti v kon-

rešitve ponujajo pametna omrežja (Smart Grids). V

tekst t. i. pametne energije, saj je veliko projektov,

njihov razvoj pa bo v prihodnje potrebno vključiti

ki se osredotočajo na energetske rešitve na strani

tudi odjemalca, so se strinjali udeleženci stro-

odjemalca in ne toliko na omrežje, pravi Torsten

kovnega seminarja.

Hammerschmidt iz nemške družbe RWE. Ham-

Torsten Hammerschmidt iz nemške družbe RWE

merschmidt obenem dodaja, da so inovativni kon-

Število električnih polnilnic narašča

cepti omrežij lahko ekonomični. Ključni izziv na

Število postavljenih električnih polnilnic je v

področju distribucijskega omrežja pa je potrošniku

Sloveniji že preseglo število 30. Med najbolj de-

zagotoviti pretok energije na ekonomičen način.

javnimi podjetji sta Etrel in A Cosmos. Etrel je dve polnilnici postavil na Vrhniki, 11 jih imajo v Ljubljani, štiri na Gorenjskem, dve polnilni mesti sta v manjši podeželski občini Sveta Ana, sedem v Mariboru in dve v Celju. Podjetje A Cosmos je postavilo že okrog 15 električnih polnilnic, in sicer v Ljubljani, Novem mestu, Šentrupertu, Novi Gorici in Velenju. Kot je pojasnil Drago Gaspari iz podjetja A Cosmos, bo šla dinamika postavljanja novih polnilnic

Foto: Analog

skladno z razvojem elektro mobilnosti. V podjetju predvsem občinam sedaj ponujajo t. i. »pametne polnilnice« Elektrobay, ki jih proizvaja družba Elektromotive iz Anglije. Te med drugim beležijo Kaj spreminja navade odjemalcev? »Odjemalci se bojijo novih tehnologij in procesov,« opozarja Igor Dermelj iz podjetja Landis+Gyr Europe in dodaja, da je največji izziv pri odjemalcih spremeniti njihove navade. »Največja motivacija za varčevanje gospodinjstev z energijo je sicer želja po zmanjšanju stroškov in nadzoru nad porabo, ponekod pa je vzvod tudi okoljska ozaveščenost.«

porabo, kar daje tudi informacije glede potreb po dodatnih polnilnicah. Po besedah Gasparija naj bi bilo glede na pričakovan razvoj električnih vozil v Sloveniji v naslednjih treh letih na različnih lokacijah od 1000 do 1500 električnih polnilnic. Nekatera postavljena polnilna mesta uporabljajo

Po besedah Davida Batiča z Javne agencije RS za

tudi električno energijo, ki je proizvedena iz ob-

energijo je eden izmed ključnih pogojev, da bodo

novljivih virov energije oziroma jih napaja »Zelena

pametna omrežja zaživela, izmenjava podatkov in

energija«. Trend postavljanja električnih polnilnic

vloga informacijskih ter telekomunikacijskih teh-

se bo nadaljeval tudi v prihodnje, poudarja Sis-

nologij. »Zaradi povečanega obsega izmenjave in-

temski operater distribucijskega omrežja (SODO).

formacij, zagotavljanja interoperabilnosti infor-

Koliko jih bo postavljenih v letu 2011, sicer še ni

macijskih sistemov in varnega, ekonomičnega in

znano. Kje se nahajajo javne polnilne postaje, je

okoljsko sprejemljivega delovanja pametnih om-

moč pogledati na spletni strani Društva za elek-

režij bo obvladovanje informatike in tehnologij ko-

trična vozila (DEVS); spletni portal za iskanje pol-

municiranja (ITK) ključno in neizogibno.«

nilnih mest za električna vozila pa je pred kratkim

Batič pravi, da v Sloveniji danes poteka načrtovanje

vzpostavil tudi Elektro Ljubljana.

obsežnega investicijsko-stimulativnega cikla, ki naj

Po osnutku predloga Nacionalnega energetskega

bi zagotovil potrebna sredstva za sodelovanje

programa (NEP) in podprograma »URE v prome-

operaterjev sistema pri razvoju in uporabi novih

tu« naj bi do leta 2020 v Sloveniji stalo 3000 pol-

tehnologij za podporo konceptov pametnih om-

nilnih mest za električna vozila.

Energetika.NET - en.odmev

Nove tehnologije

Magnetno hlajenje je hlajenje prihodnosti! Alenka Žumbar

V svetovnem merilu se 15 do 20 % vse primarne energije porabi za hlajenje industrijskih hladilnic, gospodinjskih hladilnikov, klimatskih naprav v zgradbah in avtomobilih ipd. Če bi vse to temeljilo na magnetnem hlajenju, ki ima lahko za 15 do 30 % boljše izkoristke od klasičnega kompresorskega hlajenja, bi to vodilo v enormne prihranke energije. Tako, kot je enormen trg, na katerega ciljajo z razvojem na področju magnetnega hlajenja tudi raziskovalci z ljubljanske Fakultete za strojništvo.

magnetno hlajenje – zapostavljene. Pa čeprav na to področje zelo veliko vlagajo, denimo, ZDA, Japonska, Švica in celo posamezne države članice EU.«

Kaj je in zakaj sploh magnetno hlajenje »Magnetno hlajenje je tehnologija, ki temelji na magnetokaloričnem učinku. Analogno kompresiji pri kompresorskem hlajenju gre v primeru magnetnega hlajenja za magnetizacijo magnetokaloričnega materiala. Proces ekspanzije pri kompresorskih hladilnikih pa je analogen procesu demagnetizacije magnetokaloričnega materiala. Magnetokalorični materiali

Že v času Janševe vlade, ko je Andrej Kitanovski vodil Direk-

imajo specifično lastnost, da se segrejejo ob pozitivni spre-

torat za podjetništvo in konkurenčnost na Ministrstvu RS za

membi magnetnega polja (magnetizaciji) in ohladijo pri nega-

gospodarstvo, je bil član mednarodnih organizacij, na primer

tivni spremembi magnetnega polja (demagnetizaciji). Ko

IEA (International Energy Agency), IIR (International Institute

združimo z obema procesoma še procesa prenosa toplote, do-

of Refrigeration), v okviru katerega je bil in je tudi še danes pod-

bimo termodinamični cikel oziroma stroj, ki ga imenujemo tudi

predsednik mednarodne delovne skupine za magnetno hla-

hladilnik,« odgovori na povsem splošno vprašanje o magnet-

jenje. Magnetno hlajenje pa je področje, na katerem danes

nem hlajenju dr. Andrej Kitanovski, ki na ljubljanski strojni

stalno dela. Na Fakulteti za strojništvo, kjer je zaposlen od feb-

fakulteti dela v Laboratoriju za hladilno tehniko. Mimogrede pa

ruarja lani, ko se je vrnil iz Švice, intenzivno dela skupina

navrže tudi, da je magnetokalorični učinek konec 19. stoletja

raziskovalcev, ki bodo magnetni način hlajenja – če bodo

odkril Warburg, že nekaj let zatem pa sta Edison in Tesla

deležni evropskega sofinanciranja – razvili do te stopnje, da bo

naredila patent stroja, ki bi ta učinek izkoriščal za proizvodnjo

zrel za trg.

električne energije.

Na področju magnetnega hlajenja ima registrirana dva patenta

Trenutno so raziskovalci usmerjeni predvsem v izkoriščanje

in štiri patentne aplikacije, »problem pri spodbujanju novih

magnetokaloričnega učinka za hlajenje ali ogrevanje s toplot-

tehnologij pa je,« pravi, »da je to zelo povezano s politiko«.

nimi črpalkami. Obstaja pa potencial in razviti so tudi že ma-

»Tako tudi v sedmem okvirnem programu zasledimo favo-

teriali, ki bi omogočali izkoriščanje nizkotemperaturne toplote

rizirane določene tehnologije, medtem ko so druge – na primer

– denimo v povezavi s solarnimi sistemi, geotermalnimi sis-

Princip magnetnega hlajenja sloni na lastnosti nekaterih materialov (npr. kovin), da se segrejejo ob spremembi magnetnega polja oziroma ohladijo, ko jih umaknemo s polja. Pojav se imenuje magnetokalorični učinek. Ko kovino umaknemo z magnetnega polja, se ta ohladi. Hladilno energijo je treba prenesti na hladilno tekočino in od tu naprej na porabnika. Tehnologija magnetnega hlajenja je znana že zelo dolgo. V preteklosti se je uporabljala zaradi narave uporabljenih magnetokaloričnih materialov in magnetov le v kriogeniki. V raziskovalnih laboratorijih danes že preizkušajo sisteme, katerih osnova so materiali, ki zagotavljajo delovanje magnetnega hlajenja pri temperaturah od npr. –20 do 40 oC. Prednost magnetnega hlajenja v primerjavi z običajnimi hladilnimi sistemi je v 15 do 30 % manjših izgubah.

Kompresorski hladilni sistemi imajo namreč precejšnje izgube pri kompresiji in ekspanziji, ki spadata med nepovratne termodinamične procese. Pri magnetnem hlajenju pa sta analogna procesa magnetizacije ali demagnetizacije popolnoma povračljiva. V klasičnih hladilnih sistemih se največkrat uporabljajo hladiva, ki prispevajo k učinku tople grede (GWPpotencial), pri starejših sistemih pa tudi nastajanju ozonskih lukenj. Pri magnetnem hlajenju predstavlja hladivo magnetokalorični material, ki ima GWP in ODP enak nič. Kot sekundarno hladivo se lahko uporablja voda, ki vsebuje neškodljiva sredstva proti zmrzovanju (VIR: www.ekostran.si/node/24). Delovanje magnetnega hladilnika je skoraj neslišno, brez tresljajev.

Energetika.NET - en.odmev

Analogija med kompresorskim in magnetnim hlajenjem

temi ali odpadno toploto iz industrijskih procesov – za proizvodnjo električne energije. »Raziskave na področju proizvodnje električne energije z magnetokaloričnim učinkom sežejo v 60. leta prejšnjega stoletja. Zaradi takratnega pomanjkanja znanja in tudi materialov pa je bilo do danes na tem področju izdelano le nekaj študij in manjših demonstracijskih naprav. Vsekakor pa se z novimi dognanji in razvojem materialov približujemo času, ko bo mogoče izdelati tudi prve generatorje električne energije,« o potencialu magnetokaloričnega učinka govori Kitanovski, ki meni, da – če bo razvoj na področju magnetnega hlajenja uspešen – se lahko že leta 2015 začne intenzivno raziskovanje tudi na področju izkoriščanja tega učinka za proizvodnjo elektrike.

Konkurent kompresorskemu hlajenju

Cooltech Applications je nastalo kot kombinacija pobude podjetnika, francoskih znanstvenih inštitutov, industrijskega partnerja in tveganega kapitala. V Angliji pa je svoje podjetje ustanovila tudi univerza Cambridge, podjetje pa ima pomenljivo ime – Camfridge. Francozi so lani že razstavili prvo napravo na šanghajskem Expo, podjetje Camfridge pa želi svojo prvo tržno različico predstaviti na olimpijskih igrah leta 2012. Kitanovski pravi, da bi s slovenskim znanjem podobno spin-off podjetje lahko ustanovili, vendar le ob podpori tujega tveganega kapitala, ki bi najverjetneje zahteval tudi relokacijo družbe. Tvegani kapital v Sloveniji se je namreč šele začel dobro razvijati v zadnjih nekaj letih, trenutno tveganje naložb pa nikakor ni primerljivo s praksami npr. v ZDA ali v nekaterih zahodnoevropskih državah.

»Magnetno hlajenje potrebuje za svoje delovanje električno ali mehansko energijo. V primerjavi s sorpcijskim hlajenjem, ki

kompresorsko hlajenje primerjali z avtomobili na fosilna goriva,

potrebuje za svoje delovanje toploto, je magnetno hlajenje res-

magnetno pa z električnimi vozili. Magnetno hlajenje je med

nejši konkurent kompresorskim tehnologijam, čeprav lahko s t.

alternativami najperspektivnejša tehnologija. To potrjuje tudi

i. eksergijsko analizo pokažemo, da je energetska učinkovitost

dejstvo, da je ameriški urad za energijo v zadnjih letih za razvoj

magnetnega hlajenja višja tudi od sorpcijskih tehnologij,«

tega področja namenil izdatna sredstva, prav tako japonska or-

odgovori Kitanovski na vprašanje o primerjavi s sorpcijskimi

ganizacija NEDO in švicarski urad za energijo BFE. V Evropi

tehnologijami in doda, da je »stanje danes tako, da bi lahko

obstajata tudi dve spin-off podjetji, in sicer francosko podjetje Cooltech Applications ter angleško podjetje Camfridge. Koliko sredstev se je skupno steklo v obe podjetji, je težko oceniti, ker

Od začetka 20. stoletja do 1976 se je magnetokalorični učinek uporabljal le za fiziko nizkih temperatur, leta 1976 pa se ga je prvič uporabilo za delovanje toplotne črpalke in hladilnik blizu sobne temperature. V času, ko se je magnetokalorični učinek prvič uporabil za toplotno črpalko, še niso bili dovolj razviti materiali permanentnih magnetov in so za te potrebe uporabljali superprevodne magnete. Prav tako niso bili razviti magnetokalorični materiali, ampak so sistemi temeljili zgolj na uporabi redkega zemeljskega materiala gadolinija (Gd). Leta 2001 je bil narejen prvi prototip magnetnega hladilnika, ki je uporabljal permanentne magnete.

podatki niso dostopni, lahko pa vrednosti ocenimo na približno 10 milijonov evrov ali več, pojasnjuje sogovornik. In razlika med magnetnim ter kompresorskim hlajenjem? »Klasični kompresorski hladilniki uporabljajo hladiva, ki so lahko ozonu škodljiva, še večji problem pa predstavlja vpliv obstoječih hladiv na globalno segrevanje. Čeprav se pojavljajo alternative v uporabi npr. CO2 kot hladiva, pa to posledično vodi do zahtevnejših in dražjih tehnoloških rešitev, prav tako pa vpliva tudi na nižjo učinkovitost. Magnetokalorični materiali ne predstavljajo negativnih vplivov na okolje. Zaradi povračljivosti procesov magnetizacije in demagnetizacije je mogoče

Energetika.NET - en.odmev

dosegati celo do 30 % višje izkoristke kot pri kompresorskih hladilnikih. Še ena prednost magnetnih hladilnikov je, da so neslišni. V primerjavi s kompresorskimi hladilniki so ob trenutPrvi prototip magnetnega hladilnika na svetu s permanentnimi magneti leta 2001 (na sliki dr. Karl Zimm iz Astronautics Corporation of America)

nem razvoju za magnetne hladilnike veliko višji investicijski stroški. Vendar glede na končni strošek, ki zajema obratovanje, bi bili ti hladilniki lahko konkurenčni že pri nekaterih specifičnih aplikacijah,« odgovarja Kitanovski. Magnetno hlajenje predstavlja velik potencial za industrijo. Žal

Konkurenčnost odvisna tudi od materialov

je industrija na področju hladilnih naprav in sistemov zelo

»V naslednjih petih letih bomo zagotovo že priča določenim

rigidna. Eden od razlogov je zagotovo konvergiranje tehno-

tržnim aplikacijam. Če govorimo o širšem trgu, je konkurenč-

loškega razvoja kompresorskih hladilnikov. Trenutno najbolj

nost močno odvisna od izboljšanih lastnosti obstoječih ali novih

aktivna industrija prihaja s področij gospodinjskih hladilnikov

materialov in seveda naših dosežkov,« na vprašanje o tem, kdaj

in hermetičnih kompresorjev (npr. Chubu in Toshiba, Liebherr,

bo postalo magnetno hlajenje konkurenčno, odgovarja sogov-

Danfoss, Whirlpool, Embraco, Arçelic, LG itd.). Pri industriji

ornik. »Material, ki se uporablja za magnetno hlajenje, v Evropi

večjih hladilnih naprav ni zaslediti tako velikih dejavnosti. Velja

proizvajata v zadovoljivih količinah le nemška BASF in Vacu-

omeniti, da se oblikujejo interesi in dejavnosti industrije, ki na

umschmelze. Prvi proizvaja materiale, ki temeljijo na manganu,

področju hladilnih sistemov do zdaj še ni delala.

drugi pa materiale, ki temeljijo na lantanu.« Pri masovni proizvodnji bi se gibale cene omenjenih materialov okrog 60

Vse boljši izkoristki ali vse manjše izgube

evrov na kilogram. Za gospodinjski hladilnik bi pri obstoječem

Uporaba elektro magnetov pri magnetnem hlajenju zaradi

znanju potrebovali v najboljšem primeru približno 150 do 200

energijskih izgub ni smiselna. Medtem ko so permanentni

g magnetokaloričnega materiala. Magnetokalorični material še

magneti zanimivi za aplikacije manjših moči, predstavljajo

daleč ni največja ovira. Največjo oviro predstavljajo cene mate-

superprevodni magneti potencial za uporabo pri zelo velikih

rialov permanentnih magnetov (npr. približno 60 evrov/kg).

sistemih (npr. nekaj MW). »Razlika med permanentnim in

Pri obstoječem znanju je količina magnetov precej velika in to

superprevodnim magnetom je v tem, da pri permanentnem

je bistveni razlog za visoko ceno naprave. Nove tehnološke

magnetu ne potrebujemo nobenega dovoda energije ali krio-

rešitve pa niso odvisne samo od materialov, temveč še posebno

genskega sistema, da bi magnetizirali neki prostor. To seveda ne

mehanizmov prenosa toplote in dinamike tekočin. Trenutno na

pomeni, da magnetni hladilnik ne potrebuje energije. Energijo

Fakulteti za strojništvo analiziramo možnosti, s katerimi bi

potrebuje za premagovanje sil magnetnega polja pri premiku

lahko posredno zmanjšali maso magnetov in magnetokalo-

magnetokaloričnega materiala. Danes se pospešeno dela na

ričnih materialov tudi do 10-krat. Potencialna uspešnost pri

razvoju hladilnikov predvsem z uporabo permanentnih mag-

takem razvoju pomeni seveda popoln tehnološki preboj za mag-

netov,« o drobovju področja razlaga dr. Andrej Kitanovski.

netno hlajenje.«

Do danes je bilo v svetu narejenih več kot 40 prototipov maghladilnik, ki temelji na uporabi permanentnih magnetov, je leta

Slovenija – paradni konj na področju magnetnega hlajenja?

2001 naredilo podjetje Astronautics Corporation of America,

»Seveda si želimo biti najboljši. Je pa tudi nasploh slovenska

temu pa so sledile številne druge raziskovalne inštitucije in in-

raziskovalna skupina ena najboljših na svetu,« malce skrom-

dustrija, med njimi tudi Laboratorij za hladilno tehniko v so-

neje odgovarja Kitanovski na naše vprašanje, ali bi lahko

delovanju z Laboratorijem za modeliranje elementov in kon-

Slovenija postala paradni konj na tem razvojnem področju. Ni

strukcij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ki je prvi tak

skrivnost, da je bila ljubljanska Fakulteta za strojništvo med

prototip naredil leta 2006. Njen prototip je bil takrat med

petnajstimi evropskimi partnerji izbrana za koordinatorko v

prvimi desetimi v svetu. Trenutno je pri nas v fazi zagona drugi,

projektu razvoja magnetnega hlajenja, ki so ga prijavili na evrop-

izboljšan prototip. Magnetno hlajenje je zelo interdiscipli-

ski razpis v okviru sedmega okvirnega programa. Vrednost tega

narno področje in tako tudi mednarodna skupina za hlajenje v

projekta je približno 14 milijonov evrov za obdobje 2011–2016

okviru IIR – International Institute of Refrigeration, ki povezuje

in če bo prijava uspešna, bodo razvili prve tržne aplikacije na

fizike, elektrotehnike, strojnike, kemike in tehnologe na

področju magnetnega hlajenja in magnetnih toplotnih črpalk.«

področju materialov. Samo s takim povezovanjem lahko nam-

»Najprej moramo narediti dobre prototipe. Da dobimo dober

reč dosežemo razvoj tovrstne tehnologije,« dodaja sogovornik,

prototip, je potreben dober in optimalen dizajn magneta, meh-

ki kot podpredsednik in pobudnik ustanovitve vodi skupino

anizmi prenosa morajo omogočati čim hitrejši prenos toplote,

od leta 2004.

čim manjše morajo biti tlačne izgube fluida skozi regenerator

netnih hladilnikov in magnetnih toplotnih črpalk. Prvi tak

Energetika.NET - en.odmev

učinkovitostjo in cenovno sprejemljivostjo dosegli potrebno konkurenčnost!« je realen sogovornik, tudi pobudnik projekta, ki se zaveda, da razvoj, skozi katerega želijo pripeljati tehnologijo do tržne aplikacije, zahteva milijonska vlaganja. V projektu, s katerim kandidirajo za sredstva sedmega okvirnega programa, so se osredotočili na tri glavne aplikacije: magnetne toplotne črpalke za rezidenčno ogrevanje, magnetne gospodinjske hladilnike in magnetne toplotne črpalke za posebne aplikacije. »Cilje projekta smo postavili na rob naših zmogljivosti. To je tudi potrebno za resničen tehnološki preboj. Tudi zato smo se lotili projekta z velikim številom partnerjev, ki v projekt vnašajo komplementarno znanje različnih področij.«

Poleg strojne fakultete iz Ljubljane sodelujejo v

projektu tudi ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko, danska tehnološka univerza, univerza Aalborg iz Danske, nemški inštitut za fiziko trdne snovi iz Dresdna, zraven pa so povabili tudi skopsko in praško univerzo. »Seveda sodelujejo tudi industrijski partnerji. Od slovenskih podjetij bosta pri konstrukciji naprav pomagali SMM in Horjak-Precise, magnete in magPrvi slovenski prototip magnetnega hladilnika s permanentnimi magneti leta 2006 (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo)

netokalorične materiale bo zagotovil nemški Vacuumschmelze, medtem ko bodo področja 'končnega porabnika' predstavljali

iz magnetokaloričnega materiala in čim boljše obratovanje.

tuji industrijski partnerji, med njimi danski Danfoss, nemški

Slednje se nanaša še posebno na prenosne mehanizme. Ko vse

Bosch & Siemens Hausgeräte, ameriško-italijanski Parker-

to imamo, lahko material enostavno tudi zamenjamo. Za do-

Hiross ter italijanski EVCO.« Sogovornik dodaja, da tako za-

sego zastavljenih ciljev nas čaka še veliko truda in požrtvoval-

htevne prijave brez kakovostnega partnerstva s podjetjem

nega dela. Le tako bomo z optimalnim delovanjem, visoko

RR&CO iz Ljubljane ne bi mogli izvesti.

Energetika.NET - en.odmev

Energetska novost

Črpalna hidroelektrarna Avče obratuje skladno s pričakovanji, revizija marca Valerija Hozjan Kovač, Martin Kerin

Foto: SENG

Po oceni družbe Soške elektrarne Nova Gorica je zanesljivost črpalne hidroelektrarne Avče presegla pričakovanja, so poudarili za Energetiko.NET. Od aprila 2010 do konca januarja 2011 je ČHE Avče proizvedla 390 GWh vršne energije. Črpalna hidroelektrarna Avče (ČHE Avče), ki so jo Soške elek-

dvakrat letno, trajajo pa manj časa, saj je agregat bolj obre-

trarne Nova Gorica (SENG) gradile štiri leta in pol in je stala

menjen tako s številom zagonov kot z različno smerjo vrtenja,

okrog 120 milijonov evrov, prinaša optimalnejšo izrabo vseh

kar se nanaša na ležaje, mazanje ter hlajenje opreme. Krajši je

virov električne energije in celotnega elektroenergetskega sis-

tudi čas do potrebne revitalizacije, saj navadno znaša od 20 do

tema v državi, je ob slavnostnem zagonu marca lani dejal di-

25 let.

rektor SENG Vladimir Gabrijelčič. Danes v SENG poudarjajo,

Prva revizija ČHE Avče je bila tako opravljena septembra lani.

da ČHE Avče obratuje skladno s pričakovanji, zanesljivost pa

Kot poudarjajo v SENG, so bile opravljene vse predvidene ak-

je po njihovih besedah celo presegla pričakovanja. Tako je

tivnosti; poleg pregledov predvsem strojne opreme, so opravili

število izpadov precej manjše od predvidenih do 4 odstotkov iz-

tudi določene popravke raznih nastavitev ter modifikacije in

padov pri zagonih in obratovanjih, so nam pojasnili.

popravke na sklopih hlajenja ter sistemov vodenja. Poudarjajo,

Gradnja ČHE Avče je trajala štiri leta in pol, končana je bila junija 2009, ko je SENG začel s funkcionalnimi in zagonskimi poskusi, januarja 2010 pa s poskusnim obratovanjem. Po komercialni logiki obratujejo Avče od aprila 2010, ko so bili opravljeni obvezni tovarniški preizkusi.

Težava še vedno slabo omrežje ČHE Avče proizvaja maksimalno 180 MW, črpa pa 185 MW, kadar 110-kilovoltno omrežje to dopušča. Težava pa še vedno ostaja slabo omrežje kljub obljubam družbe Elektro-Slovenija

Od aprila 2010 do konca januarja 2011 je bilo v generatorskem načinu 1370 obratovalnih ur in opravljenih 326 zagonov. V črpalnem načinu je ČHE Avče v istem obdobju naredila 1674 obratovalnih ur, izvedli so 297 zagonov. Za črpanje vode na Kanalski vrh je porabila 280 GWh v času nižje porabe in viškov energije. Poleg generatorskega in črpalnega načina je družba SENG izvedla še 30 zagonov in kratkotrajno obratovanje v kompenzacijskem načinu (generatorski ali črpalni) zaradi testiranj. ČHE Avče je proizvedla 210 GWh vršne energije.

(ELES), ki pa se po mnenju SENG trudi omrežje okrepiti, kjer je to možno. Ko bo 110-kilovoltno omrežje zgrajeno v načrtovanem obsegu za normalno obratovanje elektrarne, teh ome-

da odstopanj niso beležili. Ponovna 14-dnevna revizija je predv-

jitev ne bo več, pojasnjujejo v družbi SENG.

idena že marca in bo prva od rednih revizij v načrtovanem pol-

To se nanaša predvsem na dvosistemski daljnovod na relaciji

letnem tempu. Poleg rednih revizijskih del med evidentiran-

Divača−Gorica skozi naselje Renče ali mimo njega. V tem

imi aktivnostmi navajajo izboljšave in dodelave ter natančne

primeru naj bi bile izgube v omrežju manjše, zanesljivost na-

preglede vgrajene opreme.

pajanja severne Primorske pa bi se tudi ob nedelovanju ČHE Avče bistveno izboljšala. Kot poudarjajo v SENG, bi se s tem

Vzpostavljanje tehničnega turizma

izognili večini izpadov dobave električne energije porabnikom

V SENG kot zanimivost izpostavljajo, da je zanimanje za ogled

na severnem Primorskem v zadnjih letih. Prepričani so, da bi

elektrarne zelo veliko. Ker elektrarna precej ur obratuje, je po-

bilo dolgoročno koristno ČHE Avče vključiti v načrtovano 400-

trebno tovrstne obiske načrtovati predvsem v popoldanskem

kilovoltno povezavo Okroglo−Videm.

času, zaradi česar v SENG resno razmišljajo o uvedbi t. i. tehničnega turizma in o parku obnovljivih virov energije. »Seveda po-

Marca ponovno revizija

tekajo priprave skladno s strateškimi smernicami in poslovni-

Za črpalne elektrarne v svetu velja, da so v primerjavi s klasičn-

mi cilji družbe,« dodajajo. V pripravi je idejna zasnova, o nadalj-

imi hidroelektrarnami revizije in remonti pogostejši, in sicer

njih aktivnosti pa bo moč izvedeti v prihodnjih mesecih. Energetika.NET - en.odmev

Energetska reportaža

Kotli, stroji, vagoni in premog sredi Ljubljane Četudi se kdo vsak dan vozi mimo ljubljanske termoelektrarne toplarne, nima prave predstave, kaj vse se skriva za njenimi zidovi. Zato bi ga lahko dobesedno šokirala dejanska velikost TE-TOL-a, če bi se sprehodil med njegovimi kotli, ki v neposredni bližini oddajajo temperature tudi do 60 stopinj Celzija, ali po delavnicah, kjer se rojevajo vedno nove ideje – v zadnjih 26 letih jih je samo naš sogovornik, ki vodi sektor proizvodnje, uresničil več kot šestdeset – in varijo novi proizvodi, ki omogočajo, da Termoelektrarna toplarna Ljubljana z več kot štiri desetletja staro glavno opremo dosega kar 86-odstotne izkoristke.

Foto: Alenka Žumbar

Alenka Žumbar

Turbino 1, ki je bila zasnovana na 32 megavatih, so leta 2004 rekonstruirali in povečali njeno moč na 42 megavatov.

Največja soproizvodnja toplotne in električne energije v Slo-

»V TE-TOL-u dosegamo izjemno visoke izkoristke proizvodnje,

veniji zaposluje nekaj manj kot tristo ljudi. Ta ljubljanska

lani smo dosegli kar 86-odstotnega (za status kogeneracije je

družba je novembra lani prejela nagrado Globalne pobude

po evropski direktivi zahtevan 70-odstotni izkoristek, op. p.),

World Summit Award pod okriljem Svetovnega vrha za infor-

prihranki energije pa so kar 18-odstotni (po zahtevi direktive o

macijsko družbo ZN za eno izmed petih najboljših praks na

kogeneracijah morajo biti 10-odstotni, op. p.),« povzdigne glas

svetu s področja mobilno dosegljivih okoljskih vsebin – za svoj

vodja sektorja proizvodnje Igor Bole, da preglasi naprave in

mobilni portal, ki prikazuje izpustne vrednosti in podatke o

odgovori na moje vprašanje o izkoristkih, medtem ko stopava

proizvodnji. Kot nam je povedal prvi mož TE-TOL-a Blaž

med železjem in kotli, od katerih kar buhti toplota. »Ključno je

Košorok, so za razvoj te aplikacije namenili približno šest tisoč

redno vzdrževanje, havarij praktično nimamo,« pove in hitro

evrov, kar se zdi drobiž v primerjavi s 134-milijonsko investi-

doda, da je glavnina opreme stara toliko kot TE-TOL – 44 let.

cijo, v katero se z letošnjim letom podaja družba, ki je leto 2010

»Ob celotni proizvodnji 415 megavatov smo tako lani le 15 mega-

končala z 2,7-milijonsko izgubo in se vseeno izognila 7,5-mili-

vatov moči izpustili v Ljubljanico, kar je zelo malo, kajti

jonski načrtovani izgubi.

primerljive termoelektrarne oddajo v okolje približno 30 odstotkov moči,« razlaga Igor Bole. Vodja proizvodnje, ki ima v spominu čuda podatkov, tako tehničnih karakteristik kot letnic, prizna, da se je šele po letu 1993 začelo zares intenzivno vlagati v vzdrževanje in obnovo (za to TE-TOL danes namenja približno 10 milijonov evrov letno, op. p.), ko so dobili prve pošiljke uvoženega premoga. Od leta 1998 v TE-TOL-u kurijo izključno indonezijski premog, ki so ga sprva kurili v elektrofiltrih in kasneje v vrečastih filtrih, obenem pa so zamenjali cevje v kurišču z membranskimi ste-

Foto: Alenka Žumbar

nami in rekonstruirali zborovalni zrak in zamenjali gorilnike, s čimer so zmanjšali emisije NOx. »Leta 1996 pa smo opravili tudi prvo zamenjavo sistema vodenja kotla, saj je bil prvi sistem še iz leta 1966, torej je ob zamenjavi štel že tri desetletja,« Globalna pobuda World Summit Award pod okriljem Svetovnega vrha za informacijsko družbo Združenih narodov je izbrala mobilni portal TE-TOL in s tem Slovenijo za eno izmed petih najboljših praks na svetu s področja mobilno dosegljivih okoljskih vsebin.

Energetika.NET - en.odmev

razlaga zgodovinska dejstva Igor Bole in brž še pojasni, da sta bila prva dva kotla, ki ju je dobil TE-TOL, nesojena kotla Beograjskih toplarn, ki so v zadnjem hipu odpovedale naročilo

V proizvodnji je v eni izmeni 32 zaposlenih, v nadzornem centru je vedno deset ljudi. Medtem ko je bilo 80. letih zaposlenih 188 ljudi, danes delo v proizvodnji opravlja 114 zaposlenih.

Energetska prihodnost Ljubljane bo diverzificirana! Do leta 2024, ko se izteče življenjska doba tretjega kotla v TETOL, prvima dvema že leta 2020, bo premog kot energent še močno prisoten. Čez tri leta naj bi se premogu in lesnim Foto: Alenka Žumbar

sekancem pridružil kot energent s plinsko-parno enoto še zemeljski plin. Na vprašanje, ali bo energetska prihodnost v Ljubljani temeljila na premogu, lesu ali plinu, pa direktor Blaž Košorok odgovarja, da bo prihodnost predvsem raznovrstna, »saj le diverzifikacija virov energije omogoča varno in zanesljivo V zalogovnikih lesne biomase, kjer je za 3500 kubičnih metrov zalog, je treba les, da ne bi prišlo do samovžiga, prezračevati vsake tri dni. V teh prostorih ni drugih zaposlenih kot le čistilci, ki delajo samo enoizmensko.

oskrbo«. Prve megavate zelene električne energije so v TE-TOL-u s sokurjenjem lesnih sekancev dobili že leta 2008; leto pozneje so s

madžarskemu proizvajalcu. Ta dva kotla je zaradi ekoloških

tem obnovljivim virom proizvedli 31 gigavatnih ur električne

težav hotela v devetdesetih letih zaustaviti že Demosova vlada,

energije in 97 gigavatnih ur toplotne energije iz 671 tisoč GJ

a so potem v toplarni z vrečastimi filtri zmanjšali emisije prahu

lesnih sekancev, kar predstavlja skoraj 20 odstotkov proizvodnje

s 1000 na 15 miligramov.

kotla 3 – in tudi dosegli maksimum tega kotla – oziroma okoli

Nekaj nostalgije se lahko v človeku naseli tudi ob pogledu na

10 odstotkov celotne proizvodnje v TE-TOL-u. Za to so upora-

tribarvne prav prikupne parne turbine z napisom »Jugo-

bili približno 64 tisoč lesnih sekancev – biomaso jim dostavljajo

turbina«. »Zasnovana je bila na 32 megavatih, leta 2004 pa smo

dobavitelji z domačega in hrvaškega trga – in z njimi za 36 tisoč

z rekonstrukcijo postrojenja in obnovo generatorja moč turbine

ton zmanjšali porabo premoga. Te številke so bile lani približno

(ta je bila sicer konstruirana leta 1936, op. p.) povečali na 42

enake, podobne pa bodo tudi letos, napoveduje sogovornik, ki

megavatov.« Ob vstopu v nadzorni center, prav tako zasnovan

je ponosen predvsem na to, da s tako proizvodnjo zmanjšujejo

leta 1966, izviren je le še en pult, Bole pove, da so zadnjo večjo

emisije ogljikovega dioksida za skoraj 70.000 ton letno.

spremembo v termoelektrarni toplarni uvedli leta 2008, odkar

Ni skrivnost, da si želijo v TE-TOL-u poleg premoga – ta se bo

kot gorivo uporabljajo tudi lesno biomaso. Pred tem, so doživeli

le stežka popolnoma umaknil, pravi Košorok in dodaja, da prav

veliko spremembo z namestitvijo kotlla 3 v 80. letih. »Vmes

z njim dosegajo pričakovane cene energije, saj je celo cenejši od

smo napredovali tudi v tem, da smo sposobni akumulirati

lesnih sekancev –, plina in biomase dodati med energetske vire

toploto in tako brez težav pokriti konice.«

tudi odpadke. V toplarni so se že lotili prevetritve zadnje strateEnergetika.NET - en.odmev

Vsak lesni sekanec v toplarni premerijo, koliko vsebuje vode in kako je velik. Prevelike delce – teh je 2 do 3 % – ponovno zmeljejo. Vsak dan gre skozi obrat 300 do 400 ton lesne biomase.

padla tudi dokončna lastniška ureditev družbe, katere edina lastnica naj bi postala Energetika Ljubljana. Program prodaje TETOL-a se namreč že aktivno izvaja. Mestna občina Ljubljana je svoj delež prodala Energetiki Ljubljana, ta pa je pred koncem Foto: Alenka Žumbar

lanskega leta družbo dokapitalizirala s petimi milijoni evrov in postala 42-odstotna lastnica, njena lastniška prisotnost pa se v TE-TOL-u krepi tudi z menjavo deleža v Geoplinu, ki ga bo prepustila državi. Energetika Ljubljana in TE-TOL naj bi v prihodnje še bolj akDodelilniki premoga so stari 26 let, sodobni mlini pa zmeljejo 28 ton premoga na uro (starejši le 18 ton).

tivno ponudili svoje storitve in know-how. Distribucijsko in proizvodno podjetje lahko ponudita svoje storitve tudi zunaj

gije, ki so jo spisali leta 2008, in zanesljivo bodo, ko bo leta

ljubljanskih meja, pravi Košorok in pojasnjuje, da imata obe

2014 blok 2 nadomestil plinski blok, poleg enakih količin

družbi bogate poslovne izkušnje. Prva je lani postavila daljinski

toplote v TE-TOL-u proizvedli več elektrike. Ob 1200 gigavat-

sistem hlajenja v Športnem parku Stožice, druga ima izkušnje

nih urah toplote, kot jih proizvedejo danes, bodo sedanjo

s premogom in obnovljivim virom energije. »V Ljubljani bi

proizvodnjo električne energije kar podvojili; zdaj je proizvedejo

lahko še naprej razvijali daljinsko energetiko, predvsem na po-

od 380 do 400 gigavatnih ur, s plinskim blokom pa bodo prešli

dročju hlajenja, po katerem imajo potrebe porabniki, kot je

na 800 gigavatnih ur letno. Bo pa to največja investicija v

ljubljanski BTC. S centralno pripravo hladu, torej na lokaciji

sodobni zgodovini TE-TOL-a, ki je za investicijo v sosežig lesne

TE-TOL-a, bi lahko dosegli optimalno proizvodnjo vse leto, zdaj

biomase namenil 11 milijonov evrov, kar naj bi se družbi

pa ima toplarna poleti velike rezerve.«

povrnilo v desetih letih. Investicijo v plinski blok, ki bo v celoti

Kot dodaja sogovornik, družbi že povsem usklajeno nastopata

stala 134 milijonov evrov, bodo začeli že letos.

na trgu, bodo pa imeli v TE-TOL-u kot inženiring podjetju precej dela tudi s postavitvijo objekta za energetsko izrabo odpad-

Na vratih tudi že drugi energetski izzivi

kov, kar načrtujejo že leta 2015. »Resnično bi bila škoda, če ne

V TE-TOL-u pa vidijo še vrsto drugih izzivov, ki niso vezani le

bi izkoristili kohezijskih sredstev EU za ta namen, potrebuje pa

na lastno proizvodnjo, ampak na ponudbo partnerjem – obsto-

tak projekt podporo ne le mestne občine, temveč države,« še

ječim in potencialnim. S plinskim blokom naj bi časovno sov-

pravi Košorok.

Energetika.NET - en.odmev

Plinska zakonodaja

Slovenija se še prilagaja evropskim določilom zakonodaje o odprtem trgu plina Martin Kerin

Slovenija se še prilagaja zakonodaji Evropske unije (EU) glede odprtosti trga s plinom v državi, kar so v odgovoru za Energetiko.NET pojasnili na Ministrstvu za gospodarstvo. Nova direktiva, po kateri je potrebno omogočiti več dobaviteljev, pa Slovenijo zavezuje šele od 3. marca letos. Področje naj bi bilo tako dokončno urejeno z novim energetskim zakonom. Osnutek plinskega dela tega zakona je praktično že napisan in bo v kratkem posredovan v javno obravnavo, so pojasnili na ministrstvu.

ljivost slovenske zakonodaje na področju trga s plinom. »Papirnica Vevče ima dolgoročno pogodbo za dobavo plina z družbo Geoplin. Glede na obstoječo pogodbo obstajajo možnosti nakupa plina na prostem trgu, kar pa v praksi ni izvedljivo zaradi obstoječe zakonodaje. V družbi smo poskušali zamenjati dobavitelja za nakup prostih količin, vendar nam ni uspelo,« je za Energetiko.NET izpostavil direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič. Sogovornik je dodal, da je papirnica eno od podjetij večje mednarodne skupine v avstrijski lasti. Če bi nakupovali plin preko skupne nabave v mednarodni skupini, bi bil letni

Pristojne na Ministrstvu za gospodarstvo smo povprašali,

račun za plin 1,6 milijonov evrov nižji, kot ga

ali so morda seznanjeni s primerom, ko je imelo indu-

imajo v družbi danes. »Slovenski trg s plinom še

strijsko podjetje, ki je želelo mesec dni prejemati plin od

zdaleč ni odprt oz. prilagojen evropski zakonodaji.

drugega dobavitelja in ne od obstoječega, s katerim

Če hočemo kot 90-odstotni izvoznik ostati med-

je imelo v istem času sklenjeno dolgoročno

narodno konkurenčni, je nujno takoj prilagoditi

pogodbo o dobavi, težavo in mu je bilo to one-

zakonodajo,« je še poudaril Jagodič.

mogočeno zaradi trenutne (ne)urejenosti zakonodaje. Odgovorili so, da so s takšnim oz. podobnim primerom že bili seznanjeni. Veljavni predpisi dovoljujejo, da se nanaša na

Na Ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo,

vsako odjemno mesto končnega odjemalca le

da nova plinska direktiva tretjega paketa

ena pogodba o dobavi, ki običajno vključuje

2009/73 predpisuje omogočanje sklenitev

tudi odgovornost za izravnavo odstopanj.

pogodb z več kot enim dobaviteljem hkrati,

V primeru začasnega, npr. mesečnega pre-

zato bo novi energetski zakon to omogo-

hoda na drugega dobavitelja je zato potreb-

čal. »Nova direktiva, po kateri je potrebno

no ustrezno urediti tudi pogodbena razmer-

omogočiti več dobaviteljev, nas zavezuje

ja oz. odgovornost za odstopanja. To pa je mogoče le v dogovoru z obstoječim dobaviteljem ali v primeru prekinitve obstoječe dobavne pogodbe in sklenitve nove z drugim dobaviteljem. Na omenjenem ministrstvu so seznanjeni s primerom, ko industrijski odjemalec ni želel

Ilustracija: Roman Peklaj

Plinski del energetskega zakona pred obravnavo

šele od 3. marca letos, ko je rok za implementacijo direktive v nacionalni zakonodaji,« so še pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Trg torej že sedaj deluje po tržnih načelih, in sicer v skladu s pravili, ki jih določa veljavna evropska in nacionalna zakonodaja, poudarjajo na ministrstvu.

prekiniti obstoječe pogodbe o dobavi, njegov

Poleg tega je z uveljavitvijo tretjega energetskega

pogodbeni dobavitelj pa ni pristal na začasno

paketa uvedenih še več tržnih mehanizmov in

prekinitev oz. neizvajanje pogodbe, zato do real-

možnosti, ki bodo prenesene v nacionalno zako-

izacije kratkoročne sklenitve dobavne pogodbe

nodajo. Kot so še pojasnili na pristojnem ministrstvu,

ni prišlo.

je osnutek plinskega dela energetskega zakona praktično že napisan in bo v kratkem posredovan v javno

Neustrezna zakonodaja zavira konkurenčnost podjetij Nam je znana konkretna izkušnja industrijskega podjetja, ki nazorno kaže že omenjeno pomanjk-

obravnavo. Zakonodaje drugih evropskih držav ne omejujejo dostopa za sočasno dobavo na enem prevzemnem mestu, zato bo to oviro tudi novi zakon pri nas morda odpravil. Energetika.NET - en.odmev

O Energetiki.NET so povedali ...

O Energetiki.NET so povedali …

Mag. Milan Jevšenak, direktor Elektra-Slovenija

Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje

Energetika.NET je edini spletni energet-

Tomaž Oštir, IKT menedžer pri Central Allocation Office

ski portal v Sloveniji, ki nas redno, dnev-

Energetika.NET je moj glavni vir infor-

orodje pri komunikaciji med ljudmi in

no obvešča o vseh pomembnih dogodkih

macij z energetskega področja v Sloveniji

so nadvse uporabni pri iskanju različnih

v panogi, tako doma kot širše v regiji. Na

in regiji jugovzhodne Evrope. Uporabnost

podatkov. Portal Energetika.NET nam

njem med drugim z zanimanjem prebi-

in preglednost omogočata hiter vpogled

predstavlja neizčrpen vir pridobivanja

ram spoznanja gostujočih komentatorjev,

v relevantno trenutno dogajanje. Poleg

informacij, saj na njem najdemo veliko

energetskih poznavalcev. Poleg branja

tega so tako novice kot intervjuji aktualni,

zanimivih ter za nas predvsem uporabnih

spletnega portala smo vodilni in strokovn-

sledijo trendom in so pomemben vir vsa-

vsebin, ki so vezane na zelo specifično

jaki iz Elesa tudi redni udeleženci dogod-

kodnevne obveščenosti. Dodatno so do-

področje energetike, ki ga soustvarjamo

kov, ki jih organizira Energetika.NET, saj

godki Energetike.NET vedno dobro obi-

tudi v Premogovniku Velenje. Energetika

so obravnavane teme aktualne, govorci

skani z strokovnjaki s področja energetike

je v zadnjem času, žal, postala sredstvo in

ustrezni in dogodki dobro obiskani, kar

in tako odlična platforma za navezovanje

poligon za politične spletke. V Premogov-

nam omogoča ustrezno predstavitev dela

poslovnih stikov in izmenjavo mnenj. S

niku Velenje se tako zavedamo pomemb-

družbe in neformalne stike z našimi po-

širitvijo pokrivanja aktualnih novic iz re-

nosti komuniciranja z javnostmi, saj le

slovnimi partnerji iz domovine in tujine.

gije pa le še pridobivajo na pomembnosti

tako preprečimo razna zavajanja in omo-

njihove vloge pri obveščanju javnosti o

gočimo javnosti, da sestavi lastno sliko.

energetskih tematikah.

Pri tem uporabljamo tako tradicionalne

Spletni mediji so postali nepogrešljivo

kot tudi sodobne medije, saj nam le-ti omogočajo še pristnejšo dvostransko komunikacijo z različnimi javnostmi, hkrati dosežejo bistveno večji obseg uporabnikov in imajo tudi krajši odzivni čas oziroma ažurnejše komuniciranje. Predvsem pa zaradi enakomerne zastopanosti najrazličnejših energetskih tem in možnosti osvetlitve posameznih projektov z različnih zornih kotov cenim napore ekipe, ki ureja Energetiko.NET …

Energetika.NET - en.odmev

Blaž Košorok, direktor Termoelektrarne toplarne Ljubljana pisane in govorjene besede, ki se skozi

Portal Energetika.NET omogoča hiter in

Boštjan Peršin, višji svetovalec, Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve

različne medije prenaša kot bolj ali manj

pregleden dostop do ključnih informacij

Izčrpne aktualne informacije s področja

pomembna informacija. Če rečem, da

iz naše panoge, kar je za posel zelo po-

energetike, arhiv novic, intervjuji kot tudi

smo preplavljeni s številnimi ali celo pre-

membno.

redne tematske konference so razlogi,

Današnja družba je družba pospešene

Dr. Dejan Paravan, član uprave GEN-I

številnimi informacijami, se bo verjetno

zakaj je portal Energetika.NET postal ne-

marsikdo strinjal z mano, medtem ko po

pogrešljiv v mojem vsakdanjem delu. Por-

drugi strani »hlepimo in hrepenimo« po

tal se tudi redno razvija, postaja vedno

njih. Nihče noče biti premalo obveščen,

bolj uporabniku prijazen, pokriva čedalje

nihče ne želi zaostajati. Pri tem obstaja

širše geografsko področje in posreduje

realna nevarnost, da vsega, kar si želimo,

tudi informacije iz tematik povezanih z

le ne zmoremo preleteti, še manj pa

energetiko, kot so podnebne spremembe,

dobro prebrati. S tega vidika mi spletni

promet, itd. Poleg tega so vse informa-

informativni mediji omogočajo, da pri

cije so zbrane na enem portalu, kar mi

iskanju ali zgolj prebiranju informacij

prihrani veliko časa.

prihranim precej časa. Če se osredotočim na portal Energetika.NET, moram izpostaviti, da je s strokovnega vidika predvsem pregleden, objektiven in aktualen vir energetskih informacij, ki mu zelo dobro uspeva ponuditi tako kratke kot ske družbe precej pomembne, saj ne na-

Gorazd Ažman, Direktor regionalne borze BSP Southpool

zadnje omogočajo tudi oplemenitev zna-

Energetika.NET mi predstavlja relevanten

nja. Ravno ta specializiranost je njegova

in strokoven vir informacij o energetiki

odlika in tudi velika prednost. Slednjo

v jugovzhodni Evropi.

poglobljene teme. Slednje so za energet-

Energetika.NET utrjuje tudi z dogodki (konferencami …), ki so v tem sektorju postali precej prepoznavni, če ne že vodilni. Energetika.NET - en.odmev

Intervju: Anton Papež, Interenergo

Svet ne bo temeljil na dragih virih energije! Interenergo, ki ga nekateri poznajo kot investitorja v obnovljive vire energije, drugi pa bolj kot trgovca z električno energijo, je lani zagnal svojo prvo malo hidroelektrarno v Srbiji, začel je graditi 5-megavatno hidroelektrarno Novakovići v Republiki Srbski in sklenil dogovor za še tri hidroelektrarne skupne moči 6 MW v Federaciji BiH. V Sloveniji je, po drugi strani, z Elektrom Ljubljana odprl le eno polnilnico za električna vozila. Z direktorjem podjetja Antonom Papežem smo govorili predvsem o poslovnih priložnostih, ki jih ponuja slovenski energetski trg …

»Slovenija potrebuje tehten premislek, kako naprej«

Ste v času krize kaj upočasnili ali zmanjšali investiranje? V investiranju je bil Interenergo vedno anbiciozen, ampak seveda poslovno preudaren – tako delujemo tudi med krizo.

Ne razumite narobe, toda zakaj v Sloveniji le ena električna pol-

Smo pa v času krize dobili novega strateškega lastnika, s ka-

nilnica, ko pa v regiji jugovzhodne Evrope postavljate male in

terim se je investicijski potencial samo še povečal.

velike hidroelektrarne? Ko je pred leti podelila koncesije za izkoriščanje rek, se je

Kakšen je bil vaš poslovni rezultat v lanskem letu in kakšnega

Slovenija precej zaprla, tako da so priložnosti za investicije

predvidevate za leto 2011?

relativno majhne. Kljub temu pa v Interenergu upamo in si

Lani smo ustvarili približno 75 milijonov evrov prometa in

želimo, da bomo vendarle dobili možnost za sodelovanje pri

dosegli pozitiven poslovni izid, tako da smo zadovoljni. Letos

načrtovanih projektih. Seveda smo v stiku z odgovornimi, a

načrtujemo nekaj nad 100 milijonov evrov prometa in še nekaj

trenutno je pravno-formalno stanje zaprto. Ko in če bo pa prišlo

višji dobiček kot v letu 2010. Lani smo pretrgovali okoli 1,5 TWh

do spremembe, si bomo seveda prizadevali, da bi prišlo tudi

električne energije, kar je približno 13 % celotne porabe v

naših »pet minut«.

Sloveniji, letos pa ciljamo na 2 TWh električne energije. Načrtujemo tudi nove zaposlitve, in sicer naj bi se skupno število

Vas zanima le hidroenergija?

zaposlenih tako v Sloveniji kot v regiji jugovzhodne Evrope

Zanimajo nas obnovljivi viri energije. Tako letos načrtujemo

povečalo za pet, tako da bi nas bilo skupaj 22. Prostora za racio-

tudi gradnjo vetrne elektrarne v Srbiji. Hidroelektrarne nas že

nalno energetsko družbo v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi je

ves čas zanimajo, prek sestrskega podjetja Eko toplota pa smo

dovolj. Seveda pa mora poslovanje temeljiti na skromni ambi-

prisotni tudi pri ogrevanju na lesne sekance. Manj smo aktivni

cioznosti oziroma ambiciozni skromnosti, če sem lahko malo

na področju sončne energije, ker ne verjamem, da bodo zelo vi-

slikovit. Zajemamo s tako veliko žlico, kot jo lahko stabilno

soke subvencije vzdržale na dolgi rok.

držimo v rokah.

Letos bomo nadaljevali gradnjo treh hidroelektrarn v Srbiji, za katera smo gradbena dovoljenja že pridobili. Skupno z načrto-

Kako bi opisali poslovanje v regiji jugovzhodne Evrope glede na

vanimi hidroelektrarnami v Republiki Srbski bomo že konec

tamkajšnje razmere oziroma urejenost trgov, nenehno poprav-

leta 2011 dosegli 20 MW lastnih proizvodnih zmogljivosti, ki

ljanje razpisov …?

jih bomo vsako leto povečali za 10 odstotkov. Vetrnice niso

Stanje se izboljšuje, tudi birokratski postopki so vse bolj ob-

vključene, bo pa naše prvo polje moči 20 MW.

vladljivi, pristojnosti so pa še vedno malce zamegljene, in to po vseh državah. A stanje se vendarle izboljšuje, kar potrjujejo

Koliko ste lani namenili za investicije in koliko načrtujete letos?

tudi naši rezultati., ovir pa je kljub temu še mnogo. No, zelo

Za investicije damo na leto 15 do 20 milijonov evrov lastnih

pomembno pa je, da so vlade že zelo pripravljene na pogovore,

sredstev, glede na posamezne projekte pa se lahko še zadolžimo.

saj se zavedajo pomena odpiranja trgov in nujnosti razvoja ter

Pripravljeni smo na vedno nove in tudi večje projekte.

potreb po svežem znanju in kapitalu. Če so se pred nekaj leti

Energetika.NET - en.odmev

Foto: arhiv Interenergo

Alenka Žumbar

trgi šele odpirali, je zdaj ustrezno urejena že tudi zakonodaja,

Dejstvo je, da je regija bogata s premogom. Ali to pomeni in-

jasna so pravila trgovanja. Seveda pa je položaj od države do

tenzivno nadaljevanje njegovega izkoriščanja ali ne?

države drugačen.

Res je v regiji veliko zalog premoga, a če pogledamo strukturo proizvodnje električne energije, premogovni del ni tako

Potemtakem tečejo vaši projekti po načrtu?

ogromen. Odpiranje trgov bo pa sploh dalo hitro jasno sliko,

Tečejo. Postopki so podobni, poleg tega države že ubirajo smer,

katero področje je najperspektivnejše z vidika vrednosti energije

ki jo terja evropska zakonodaja.

same. Bo pa to vrednost verjetno določal (ko bodo trgi še bolj odprti) tudi delež jedrske energije iz zahodne Evrope. Energet-

Kaj pa na trgovalnem delu?

sko prihodnost bosta poleg jedrske energije zagotovo risali tudi

Na tem segmentu so jasna pravila, vseeno pa uspešno delo terja

hidroenergija in racionalna termoenergija.

kar nekaj sredstev in »dobre« organizacije. Bomo pa imeli s prihodnjim letom tudi del lastne proizvodnje, s čimer bomo

Kakšen pa bo po vašem razvoj v infrastrukturi? Lani ste tudi sami

dosegli cilj, da del količin na trgovalnem delu zagotovimo tudi

prispevali k polnilnici za električna vozila v prestolnici …

z lastnimi viri. Menimo, da je dolgoročno najbolj vzdržen

Tu se pojavlja cel sklop novih možnosti upravljanja z viri ener-

model trgovanja na podlagi lastne proizvodnje.

gije. Bolj se bodo meje odpirale, manjši bodo presežki in lažje bo uravnavati nadomestila. Že s tem bomo nekaj prihranili, del

Kaj menite o spojitvi italijanskega in slovenskega elektroener-

prihrankov pa bodo prinesla tudi pametna omrežja. Ko bomo

getskega trga?

imeli nekaj milijonov električnih avtomobilov, bomo potrebo-

Bolj se odpirajo meje in območja z zdravimi jedri, lažje delamo.

vali tudi toliko milijonov baterij in možnost shranjevanja

Bodo pa tako kot v vseh poslih tudi tu zmagovalci le tisti, ki

energije ter optimiziranje porabe. No in edini razlog, da se bo

bodo dovolj močni, da bodo lahko odgovarjali tržnim izzivom.

energija dražila, bo naraščanje porabe hitreje od zagotavljanja

Omejitve namreč sprožajo le anomalije, ki pa na dolgi rok ne vz-

proizvodnih zmogljivosti, če torej ne bomo uspeli uskladiti

držijo. Skratka, bolj se bodo trgi odprli, večja bo transparent-

porabe in novih investicij.

nost in manj bo omejitev ter s tem špekulacij.

Problem nastaja predvsem v naših glavah, ker moramo razčistiti, katero področje bomo zajeli. Slovenija je premajhna, Evropa

Kakšne bodo po vašem v prihodnje cene električne energije?

pa absolutno prevelika. Tudi sam ne najdem pametnega odgov-

To bi bilo dobro vedeti. Ne računam na izrazite skoke, sploh ne

ora. Verjetno se bodo v vsakem primeru združevala posamezna

v kratkem roku. Za kaj takega namreč ni nobene prave osnove.

elektroenergetska področja in prišlo bo do sodelovanja različnih

Prej bodo cene energije realno ostale na današnjih ravneh.

energetskih segmentov.

Menim, da bo cena energije odsevala dejanske proizvodne stroške, »špekulativni bumi«, kot smo mu bili priče leta 2008,

Kako pa vidite dogajanje v slovenski energetiki: boj okoli TEŠ 6,

se bodo občasno ponavljali, toda dolgoročno ni osnove za večji

načrti glede NEK 2, nestrpno se čaka novi NEP …?

realni dvig cen. Imeli bomo torej normalne cene energije, ki

Slovenija potrebuje tehten premislek, kako naprej. Namreč,

bodo odsevale dejanske stroške in dogajanje na trgu, na dolgi

le zagotavljanje električne energije ne glede na stroške ne bo

rok pa bodo cene celo padale, vsled sodobnim tehnologijam

dovolj. Potrebna je ekonomska učinkovitost razvoja na dolgi

proizvodnje energije od fuzije dalje. Svet torej ne more temeljiti

rok. Torej: nujni so dobičkonosni modeli in dolgoročna vzdrž-

na dragih virih energije.

nost!

Na katerih virih pa bo temeljila regija jugovzhodne Evrope? Tam

In še: nastopate v precej razgibanem okolju – v regiji jugo-

je veliko premoga, z njim je povezan ogljik …

vzhodne Evrope. Kako je na tem trgu – se povezujete z lokalnimi

Sodobne tehnologije omogočajo resnično poceni energijo, zato

partnerji, imate podporo države …?

menim, da tudi stanje v regiji ne bo dosti drugačno kot drugje.

Konsistentno sledimo naši politiki, ki je investiranje v proiz-

No, problem regije pa ni v splošnem premogovništvo, saj je pre-

vodne zmogljivosti, nam pa koristi dejstvo, da smo slovensko

mogov več vrst. Problem je le slab premog, ki bo tudi najbolj na

podjetje s tujim lastnikom, saj razpolagamo s kakovostnimi viri

udaru zaradi potreb po zmanjševanju ogljikovega dioksida in

financiranja ter s slovenskim ugledom in prodornostjo. Slo-

seveda zaradi drage proizvodnje. In tako kot se razlikuje

venija resnično uživa v regiji velik ugled, naše procesno znanje

kaloričnost premogov, se razlikuje tudi stopnja onesnaženosti,

je na zelo visoki ravni, slovenski poslovneži pa so znani tudi

ki jo ti povzročajo. Tako kaloričnost kot onesnaževanje je

kot veliki poštenjaki. In verjamem, da bo Interenergo kmalu

mogoče izvesti na en dejavnik: racionalnost. Določeni viri pre-

tudi pomemben igralec na slovenskem proizvodnem trgu elek-

prosto so bolj racionalni in take bo trg seveda lažje sprejemal.

trične energije.

Energetika.NET - en.odmev

Foto: arhiv NEK

Intervju: Stane Rožman, NEK

Za Slovenijo bi bilo dobro, da čim prej sprejme načelno odločitev za NEK 2 Martin Kerin

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je lansko leto zaključila brez izrednih zaustavitev ter dosegla načrtovano skoraj 90-odstotno zmogljivost. Elektrarno je zaznamovalo največje število upokojitev doslej, kar so že označili kot nekakšno zamenjavo generacij, čaka pa jo nov 10-letni varnostni pregled v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Direktor NEK Stane Rožman se zavzema za ohranitev jedrske opcije v nacionalnem energetskem programu, kar pa vključuje tudi potrebo po drugem bloku v Krškem.

energija proizvedena na kvaliteten in varen način ter praktično brez vplivov na okolje. Elektrarna je obratovala brez posebnosti, ki bi ogrožale njeno varnost. S stalnim razvojem na področju organizacije in vlaganj v tehnološko obnovo se je varnost, glede na pretekla leta, še povečala. Kar se tiče modernizacije jedrskega objekta pa je bil ta renoviran po zastavljenih načrtih, večinoma v rednem opravljenem remontu. Opravljenih je bilo kar nekaj posodobitev. Remont je vključeval okvirno 40 različnih posodobitev na tehnološki opremi in sistemih. Finančno največji zalogaj je lani

Po vašem mnenju je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) leto 2010

predstavljala zamenjava statorja električnega generatorja,

zaključila uspešno na obratovalnem, organizacijskem in poslov-

pomembno pa je tudi, da so šle vse opravljene posodobitve

nem področju. Lahko glede tega izpostavite kakšno posebnost

uspešno v izvajanje svoje funkcije.

glede na delovanje NEK v prejšnjih letih?

Na področju upravljanja elektrarne je zelo pomembno, da se

Posebnosti v delovanju elektrarne v zadnjih petih letih prav-

meddržavna pogodba s strani obeh družbenikov zelo discipli-

zaprav ni bilo. To pomeni, da smo tudi lani poslovali v skladu

nirano izvaja. To se kaže predvsem v njuni finančni disciplini,

z našimi usmeritvami in cilji. Na obratovalnem področju smo

saj tekoče poravnavata vse mesečne obveznosti do NEK. Do

realizirali cilje in načrte proizvodnje. Lansko leto je bilo

sedaj tudi nismo imeli težav glede pravočasne odobritve naših

remontno, zato je proizvodnja znašala 5380 GWh električne

letnih gospodarskih in investicijskih načrtov. Neusklajenosti s

energije. Pomemben lanski rezultat je bil tudi ta, da je bila

strani nadzornega sveta tako do sedaj še nismo zabeležili.

Energetika.NET - en.odmev

Kako poteka razširjeno sodelovanje z vašim družbenikom GEN energijo glede drugega bloka v NEK? Odgovorni nosilec tega projekta je GEN energija, NEK pa sodeluje pri posameznih točkah. Pri tem zagotavljamo vso svojo bazo podatkov, študije in analize, ki so potrebne pri pripravi projekta NEK 2. Drug način sodelovanja pa je tudi izmenjava strokovnjakov. Za enkrat ne usposabljamo večjega števila ljudi za potrebe NEK 2. Najprej je treba sprejeti načelno politično odločitev, da v tak projekt sploh gremo. Potekajo tudi prizadevanja za uvrstitev projekta NEK 2 v nacionalni energetski program … Zagotovo. Podani so bili potrebni vhodni podatki, ki so pomembni za ta program, in sicer z ambicijo, da se jedrska energija vnese kot trajnostni vir pridobivanja električne energije. Gre za prizadevanje, da ni v nacionalnem energetskem programu zapisano samo obratovanje sedanje NEK, ampak je opredeljena Foto: arhiv NEK

jedrska energija kot vir, na katerem bo v bodoče temeljila slovenska energetika, vključno z izgradnjo drugega bloka.

Z novim letom je NEK vstopila v nov 10-letni varnostni pregled v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Kaj to konkretno pomeni za njeno prihodnje obratovanje? NEK je po zakonu dolžna izvajati desetletne periodične varnostne preglede, ki vključujejo celovito presojo varnostnih vidikov glede na postavljene kriterije. Pri tem gre za upoštevanje re ferenčne mednarodne prakse, predvsem ameriške, ki jo tudi Foto: arhiv NEK

naš upravni organ jemlje kot referenčno. Gre za pregled skladnosti s priporočili standardov, kar je tudi mednarodna praksa. Zaključili smo prvi t. i. akcijski načrt iz leta 2003, sedaj pa vstopamo v novega. Takšen pregled vedno generira vrsto pobud, ki so potem osnova za načrtovanje, na osnovi tega pa se izdela 10-letni akcijski načrt, ki se integrira v razvojne načrte

Koliko je po vašem strokovnem mnenju še časa, da se Slovenija

elektrarne, tudi investicijske.

odloči za drugi blok v NEK? Tvegano je postavljati letnice, predvsem zaradi velike nego-

Lani ste zabeležili največje število upokojitev. Gre kar za ne-

tovosti in tudi z vidika bodočih potreb po električni energiji. Za

kakšno zamenjavo generacij. Kako pa je z zaposlovanjem oz. pri-

Slovenijo bi bilo dobro, da čim prej sprejme načelno odločitev

dobivanjem novih usposobljenih kadrov?

za NEK 2. S tem bo zagotovila, da se bodo lahko akterji pri

Zadnjih pet let smo v obdobju bolj intenzivne menjave kadrov.

nadaljnjem razvoju vsak s svojega zornega kota pripravili na ta

To pomeni, da se letno zamenjajo od 3 do 4 odstotki zaposlenih,

projekt.

glavni razlog pa so upokojitve. Lani se je tako upokojilo največ naših delavcev, kar 43. Deloma je k temu prispeval tudi novi

Kakšne pa so možnosti za podaljšanje življenjske dobe NEK?

pokojninski zakon. Sorazmerno k temu zaposlujemo nove kad-

Možnosti za podaljšanje življenjske dobe NEK so povsem realne

re, deloma iz naše štipendijske baze v visokošolskem študiju,

glede na prakso v svetu in glede na stalna vlaganja v tehnološko

deloma pa preko razpisov. V principu ne pridobivamo za naše

opremo. NEK je na Upravo za jedrsko varnost vložila formalno

potrebe usposobljenih kadrov, ampak jih potem mi usposabl-

vlogo za podaljšanje skupaj s potrebnimi strokovnimi pod-

jamo. Tako tisti, ki jih zaposlimo, vstopajo v približno dvoletni

lagami in neodvisnim strokovnim mnenjem. Pogoj za podalj-

proces usposabljanja, da lahko potem postopoma prevzamejo

šanje življenjske dobe je celovit program spremljanja staranja

odgovornost.

opreme in preventivnih zamenjav, skladno z standardi. Energetika.NET - en.odmev

Intervju: Tomaž Grm, Butan plin

Spodbujati moramo obnovljive vire, a ne za vsako ceno Slovenija mora vsekakor spodbujati obnovljive vire energije (OVE), toda vprašati se je treba, koliko smo na to pripravljeni, predvsem pa moramo v naši energetski politiki zastaviti novo izhodišče, učinkovito rabo energije, pravi generalni direktor Butan plina Tomaž Grm. Podjetje, ki je največji ponudnik utekočinjenega naftnega plina (UNP) pri nas, je lani končalo z lepim dobičkom, svojo ponudbo – plina, ki po Grmovem mnenju v Sloveniji še vedno ni prepoznan kot »zeleni plin« – pa bodo v okrepili prav s ponudbo OVE. Butan plin je v Sloveniji najbolj znan po zelenih jeklenkah in avtoplinu, čeprav s prodajo tega energenta ustvarijo le za slab odstotek vseh prihodkov.

»Večja je poraba, bolj se splača zamenjava goriva.«

meravajo še nekaj let voziti. Ta vgradnja je smiselna tudi, če prevozimo več tisoč kilometrov letno, in v avtomobilih z višjo porabo. Sicer pa ta odločitev sploh ni več draga, lahko jo je iz enega avtomobila prestaviti v drugega in tako naprej. Večja je poraba, bolj se splača zamenjava goriva in enako je pri

Leto 2010 ste končali z dobičkom v višini dobre tri milijone evrov,

ogrevanju; najprej se moramo vprašati, kaj že imamo. Za nizko-

letos pa naj bi bil dobiček še nekoliko višji. Česa največ prodate,

energijsko hišo je škoda kupiti na primer toplotno črpalko, ker

utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah za gospodinjstva, v

bodo v primerjavi z investicijo prihranki minimalni. Poleg tega

plinohramih ali kot avtoplin?

se moramo v zvezi z gorivom v prometu vprašati, koliko se voz-

Največ utekočinjenega naftnega plina prodamo za ogrevanje in

imo. Zagotovo se prehod na plin ne splača, če opravimo manj

za industrijsko rabo. Delež te prodaje predstavlja skoraj 60

kot deset kilometrov dnevno. Daljše so relacije, bolje je imeti

odstotkov prihodkov, slabih 40 odstotkov prihodkov nam pri-

vgrajeno plinsko napravo; dejansko se prehod na plin najbolj

naša utekočinjeni naftni plin v jeklenkah, manj kot odstotek pa

izplača podjetjem z velikimi voznimi parki.

avtoplin. Čeprav ta energent v naši celoletni prodaji 30.000 ton plina resnično ne predstavlja velikega deleža, ga aktivno pro-

Kakšna je konkurenca na trgu UNP-ja? Slišati je o Petrolovem

moviramo, ker je pomembna alternativa na področju mobil-

prevzemanju Interine, Butan plin prodaja jeklenke na Petrolovih

nosti. A četudi njegovo prodajo dvignemo za še kak odstotek

servisih pod vse težjimi pogoji … Marsikaj se dogaja, med

oziroma jo podvojimo, bo še vedno zavzemal le majhen delež

drugim bodo v prihodnje jeklenke različnih ponudnikov različno

od vsega prodanega utekočinjenega naftnega plina v Butan

obarvane …

plinu.

Konkurenca je, je pa dogajanje na trgu stvar navad potrošnikov. Jeklenke z utekočinjenim naftnim plinom so začeli na bencin-

Se ne bojite drugih alternativ pri gorivih v prometu, kot je recimo

skih servisih prodajati pred dvajsetimi leti in do danes so se

stisnjen zemeljski plin?

ljudje pač navadili, da jeklenke dobijo na črpalkah. Zdaj jih

To so vse super alternative in napredek je nujen. Avtoplin smo

Butan plin navaja na to, da lahko jeklenko kupijo s storitvijo, z

denimo dobro spoznali že v sedemdesetih letih, potem pa kar

dostavo in priklopom jeklenke. Butan plin na črpalkah že proda

naenkrat nihče, tudi Butan plin, ni hotel postavljati črpalk z av-

manj jeklenk, kot jih proda z lastno storitvijo, saj ljudje že vedo,

toplinom, zdaj pa je spet drugače. Petrol je v zadnjem času res

da lahko naročijo našo zeleno jeklenko, ki jim jo bo zagotovo

veliko vlagal na tem področju in rezultati so že vidni, vse več

nekdo tudi priključil. Konkurenca sprva nad ponudbo, ki

ljudi se odloča za vgradnjo plinskih naprav v svoja vozila.

vključuje tudi storitev in ne le energenta, ni bila navdušena, se

Je pa med stisnjenim zemeljskim plinom in utekočinjenim

pa seveda trg spreminja.

naftnim plinom kot avtoplinom velika razlika; prvi je primeren za nova vozila, drugega se bolj splača vgraditi v stara vozila. Ta

Vaša dodatna ponudba, ki jo predstavljajo obnovljivi viri energije,

trditev velja zlasti za tiste, ki imajo stare avtomobile in jih na-

bo k poslovnemu izidu leta 2011 prispevala le odstotek ali dva.

Energetika.NET - en.odmev

Foto: arhiv Butan plin

Alenka Žumbar

Kakšne trende rasti pa sicer pričakujete v prihodnosti?

Treba je vedeti, da utekočinjeni naftni plin ni na seznamu

To bo odvisno tudi od slovenske usmeritve in splošne gospo-

škodljivih plinov; v Sloveniji se le malokdo zaveda, da je to

darske situacije. Po optimističnem scenariju bi lahko recimo v

povsem zeleni plin. Glede na to, kako se ga pridobiva – več kot

petih letih povečali delež prihodkov iz tega naslova na recimo

50 odstotkov ob črpanju zemeljskega plina –, bi mu lahko rekli

deset odstotkov. Bomo pa ostali pri sončni energiji, kogene-

obzemeljski plin ali pa ostanek zemeljskega plina.

racijah – ponosni smo na vgradnjo kogeneracijske enote v

Mnogi se še vedno odločajo za kurilno olje. Tudi novih pri-

prvem eko hotelu pri nas – morda bomo ponudili tudi toplotne

ključitev na zemeljski plin, ki velja za energent prihodnosti, ni

črpalke in se odločili za še bolj celovito ponudbo.

ne vem, koliko, ker so ljudje še vedno skeptični do sprememb in oklevajo, čeprav so morda okoljsko že precej ozaveščeni. Kot

Kakšen pa je odziv vaših kupcev, ki so sicer kupci UNP-ja, na

sem dejal, pa je treba v prihodnosti ponujati energijo bolj

ponudbo obnovljivih virov energije?

celovito, kot smo jo ponujali do zdaj.

Odziv je za zdaj medel; ljudi obnovljivi viri zanimajo, a odločitvi botruje vrednost investicije. Četudi smo okoljsko precej oza-

In za konec, ker ste vse bolj vpeti tudi na področje obnovljivih

veščeni, vsakdo dvakrat premisli, ko je treba neki ukrep ali

virov energije, kakšna bo po vašem bližnja in daljna energetska

rešitev plačati. Kogeneracije, na katerih prav tako že aktivno

prihodnost Slovenije?

delamo, pa se kažejo kot bolj zanimive za podjetja z večjo

Skrbi me, ker poskušamo biti v Sloveniji »bolj papeški od pa-

porabo. Je pa nujno preiti s prodaje zgolj produkta na celovito

peža«. Ko v Bruslju kaj zahtevajo, poskušamo biti mi še boljši,

ponudbo, ki vključuje tudi storitve. Tako se recimo tudi v Butan

po drugi strani pa dobivamo kazni, ker ne dosegamo nekih

plinu že povezujemo s ponudniki nizkoenergijske gradnje, kajti

ciljev. Evropske cilje je zagotovo treba doseči, se je pa konkretno

prav v objektih z nizko porabo se utekočinjeni naftni plin

na področju obnovljivih virov treba tudi vprašati, za kakšno ceno

najbolj izplača.

jih bomo dejansko dosegli. Govori se o razvoju pametnih omrežij, a treba je vedeti, da te zahteva tudi milijonske investicije.

Toda za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo se najpogosteje

Zato je treba oceniti, ali smo jih dejansko sposobni izpeljati.

odločajo entuziasti, ki želijo s tem prispevati k varovanju okolja.

Vsekakor moramo povečevati delež obnovljivih virov energije,

Kakšen je odziv na ponudbo nizkoenergijske gradnje, ki pa

a obenem moramo tudi oceniti, koliko sredstev lahko za to

vključuje UNP kot energent?

namenimo.

E N E R G I J O

N A R A V E

P R E V A J A M O

E L E K T R I K O .

VODA + SONCE + JEDRSKA ENERGIJA

Valovanje je izmenjava energije med delci snovi. Gibanje vode, svetloba, toplota so valovanja, trajnostni viri energije, ki omogoËajo življenje. V skupini GEN ta valovanja zanesljivo, varno in okolju prijazno spreminjamo v elektriËno energijo, s katero oskrbujemo porabnike.

Energetika.NET - en.odmev

Intervju: Tomaž Orešič, Skupina EFT

Jugovzhodna regija bi morala nadaljevati pot, ki vodi k odpiranju trgov ter napredku Alenka Žumbar

tivnosti bomo letos intenzivno krepili in prodajne količine električne energije še povečali.

Skupina EFT, ki je široko po Evropi znana kot močan trgovec z električno energijo, je lani ustvarila 1,3 milijarde evrov prometa, precejšnje povečanje (leto prej je ustvarila milijardo evrov prometa) pa je rezultat širitve na nove trge in rasti na obstoječih. Letos nadaljujejo tudi z investicijami v proizvodne zmogljivosti, najprej v rudnik in termoelektrarno Stanari v Republiki Srbski, kjer so pokazali fleksibilnost ter zaradi krize zamenjali prvotno izbranega dobavitelja opreme in prilagodili načrtovano moč elektrarne. Govorili smo z direktorjem Skupine EFT za centralno in zahodno Evropo Tomažem Orešičem, ki je spregovoril tudi o dogajanju na maloprodajnem trgu v Sloveniji.

Za koliko? Medtem ko so bile lani 25 TWh in leta 2009 17 TWh, bo nadaljnja rast verjetno bolj umirjena. Bomo pa krepili naše aktivnosti tudi na področju proizvodnje. Nadaljuje se naša investicija v rudnik in termoelektrarno Stanari in v hidroelektrarno Ulog v Bosni in Hercegovini, odpirajo se še nekateri drugi projekti na področju obnovljivih virov energije. Gre investicija v kraju Stanari po načrtu? Da. Elektrarna bo začela obratovati leta 2014, njena moč bo 300 MW in letna proizvodnja 2 TWh električne energije, opremo bo dobavil kitajski dobavitelj Dongfang Electric Corporation. Vrednost investicije je 400 milijonov evrov, 100 milijonov evrov pa bomo investirali v rudnik.

EFT je lani prodal največ elektrike na nemškem trgu (29 %), sledili so madžarski (13,2 %), romunski (8,9 %,), hrvaški (7,6 %)

Se je cena investicije v času krize kaj spremenila?

in šele nato slovenski trg, ki je primerljiv z grškim in italijanskim

Zaradi spremenjenih razmer na trgu smo se začeli ponovno

odjemom (6 %). Se bodo ta razmerja leta 2011 spremenila tudi

pogajati z dobavitelji in ker se evropski dobavitelji niso prila-

zato, ker sta se italijanski in slovenski trg 1. januarja letos spo-

gajali cenam na trgu, smo iskali alternative tudi drugje. Smo

jila?

pa tudi zmanjšali moč elektrarne s sprva načrtovanih 420 MW

Slovenski trg je resda šele na petem mestu po tržnem deležu v

na 300 MW. Investiranje v nove proizvodne zmogljivosti je ob

celotni strukturi, je pa za skupino EFT zelo pomemben. Poleg

trgovski dejavnosti za nas nujno zaradi naše dolgoročne pozicije

tega so tržni deleži v absolutnih količinah in je potrebno up-

in zaradi obvladovanja tveganj.

oštevati relativno majhnost slovenskega trga. Naš tržni delež v Sloveniji se je lani dvignil na 14%, medtem ko je bil pred den-

EFT je, kot je bilo omenjeno, že precej močan »igralec« v regiji

imo tremi leti samo 2-3%. Skupna prodaja v Sloveniji je lani

jugovzhodne Evrope, kjer gradite tudi nove proizvodne zmog-

dosegla 1,7 TWh električne energije. Glede spojitve italijanskega

ljivosti. Pred dobrima dvema letoma ste nam dejali, da »je

in slovenskega trga pa le-ta ne prinaša novosti v naše delovanje,

negotovo, kako bo finančna kriza vplivala na elektroenergetski

ampak gre le za spremembe v proceduri in operativnih ak-

sektor. Po eni strani je čutiti pritisk na cene, ki so že padle, po

tivnostih. Razlika v cenovnih razmerjih med slovenskim in ital-

drugi strani prihaja do zmanjševanja porabe in izvajanja na-

ijanskim trgu pa kljub tej spremembi tudi v prihodnje ostaja

črtovanih investicij«. Kakšno je trenutno stanje na regionalnem

na dosedanjih nivojih. Morebitne spremembe v tem razmerju

trgu električne energije?

so odvisne od dolgoročnejših energetskih projektov, novih

Države, ki so bile nekdaj neto uvoznice električne energije, so

proizvodnih kapacitet v Italiji in od razmerja med ceno plina

lani energijo celo izvažale. Tako lani pretoki niso tekli le iz za-

in električne energije. Italija je namreč prevelik trg, da bi lahko

hodne oz. srednje Evrope proti Balkanu, ampak tudi obratno.

sprememba v proceduri dodeljevanja kapacitet povzročila

Ker je te stvari težko predvideti, je to nepredvidljivost nujno

znatne spremembe v cenah.

treba zajeti tudi v tveganja, ki jih prevzemamo. No, zaradi krize

Naš plan v letu 2011 je ohraniti položaj v Sloveniji in doseči

so države začele uvajati mehanizme, s katerimi skušajo ob-

zmerno rast, sicer pa naša skupina raste predvsem na račun

vladovati finančno stanje svojih trgov. Nekatere uvajajo davke,

širitve na nove trge; lani smo začeli širiti trgovanje v baltskih

ki zelo negativno vplivajo na trg in zmanjšujejo njihovo atrak-

državah, registrirali smo se pri finskem sistemskem operaterju

tivnost za investiranje. Naj omenim lani jeseni uveden tako

prenosnega omrežja, trgovati smo začeli tudi v Turčiji. Te ak-

imenovani krizni davek na Madžarskem in v Romuniji, Turčija

Energetika.NET - en.odmev

Foto: osebni arhiv

»Cene v Sloveniji so tržne, nivo marž v maloprodaji pa je po mojem mnenju pod evropskim povprečjem.« pa je čez noč sprejela uredbo o obveznem plačevanju stroška

pa bil tak ukrep zaradi prepotrebnih novih proizvodnih zmog-

izgub v omrežju za trgovce z električno energijo. Vse to seveda

ljivosti nujen.

zelo oteži nastop na trgu, ker gre za nepredvidene ukrepe, ker gre za visoke dodatne finančne obremenitve in ker gre v enem

Na slovenskem elektroenergetskem trgu, ki ga zelo dobro poz-

primeru celo za retrogradno veljavnost uredbe. Zaradi turškega

nate, je trenutno med aktualnimi temami predvsem reorgani-

ukrepa so bile prav tako praktično čez noč odpovedane pogodbe

zacija elektrodistribucij, kar zahtevajo evropske direktive. Predv-

in prišlo je do precejšnjega kaosa. Regija bi morala predvsem

idena reorganizacija, prvi korak je izločitev tržnega dela iz

nadaljevati pot, ki vodi k odpiranju trgov in k napredku, ne pa

matičnega podjetja v hčerinsko družbo, ki pa bo v 100-odstotni

obratno. Predvsem pa je potrebno predvidljivo in stabilno

lasti posamezne distribucije, naj bi prinesla večjo fleksibilnost

poslovno okolje.

elektrodistribucij in večjo konkurenčnost ponudbe. Eden od ključnih ciljev reorganizacije je torej v prvi vrsti povečati

Kaj se bo po vašem dogajalo s cenami električne energije? Kot

konkurenčnost ponudnikov električne energije na slovenskem

ste dejali, so lani nekatere države postale iz uvoznic izvoz-

trgu. Je torej konkurenca na maloprodajnem trgu z električno en-

nice električne energije. Veliko ima pri tem hidroenergija, pa

ergijo vsak dan večja?

vendar …

Menim, da reorganizacija ne bo bistveno vplivala na malopro-

Regija jugovzhodne Evrope, sploh Slovenija, je v veliki meri

dajni trg električne energije. Na njem je že danes sedem zelo ak-

vezana na borzo EEX, tako da so cene v največji meri odvisne

tivnih tržnih akterjev in vsak si išče svoj prostor na trgu, zato

od dogajanja na zahodnoevropskem trgu. Na cene v regiji pa

samo zaradi reorganizacije sprememb v naslednjih 2-3 letih ne

lahko vpliva tudi začetek komercialnega pretoka energije med

pričakujem.

Bolgarijo in Turčijo, toda če bo istočasno vzpostavljena tudi interkonekcija med Turčijo in Sirijo, bo vpliv interkonekcije med

Ali EFT zanima tudi maloprodaja?

Bolgarijo in Turčijo spet drugačen.

Te možnosti načeloma ne izključujemo, saj v nekaterih državah že sedaj prodajamo energijo večjim končnim porabnikom. V

Na Javni agenciji Republike Slovenije za energijo pravijo, da bi

Sloveniji pa se zaradi tržne anomalije in neenakopravnih tržnih

morale biti cene nižje in ne višje, in to predvsem na račun

razmer do nadaljnjega v maloprodajo ne bomo spuščali.

trgovcev … Je elektrika v Sloveniji po vašem še vedno pretežno socialna dobrina?

Za zdaj se je kot o zares konkurenčnih ponudnikih govorilo o

Cene v Sloveniji so tržne, nivo marž v maloprodaji pa je po mo-

EFT-ju in o GEN-I, deloma tudi o HSE, in to predvsem v luči

jem mnenju pod evropskim povprečjem. Omrežnina je stvar

dobave terciarne rezerve. Bodo sedaj stopile v ospredje tudi elek-

zase, drži pa, da se nekaj časa ni dvigovala in da ima SODO kar

trodistribucije?

nekaj zahtev na področju novih investicij in pri razvoju pamet-

Ni izključeno, odvisno pa je od tega, kako bo posamezna elek-

nih omrežij. Nekateri trgovci skušajo sicer zavajati odjemalce v

trodistribucija oziroma njeno tržno podjetje razvijalo trgovsko

smislu, da so distribucijska podjetja v vlogi dobaviteljev električ-

dejavnost. Če bodo elektrodistribucije želele ponujati terciarno

ne energije krivi za povišanje cen omrežnine, a pri tem gre bolj

rezervo, bodo vsekakor morale zelo okrepiti trgovski del in se

za izkazovanej poslovne kulture in javnomnenjske strategije.

morda tudi povezati s kakšnim močnim trgovcem. Nobenega

Ni pa stanje – če se vrnem k cenam – enako v vseh državah v

sodelovanja vnaprej ne odklanjamo, dokler gre za običajne tržne

regiji. Ponekod je dvig cen elektrike velik politični problem, bi

zakonitosti.

Energetika.NET - en.odmev

Intervju: Aleksander Mervar, ELES

Za slovenski elektroenergetski sistem ne skrbita ne HSE ne GEN energija, ampak Eles Alenka Žumbar

Poslovanje Elektra − Slovenije (Eles) je bilo v letu 2010 še boljše kot v letu poprej, saj so ustvarili 26 milijonov evrov dobička pred obdavčenjem. Za primerjavo: lani je bil dobiček pred obdavčenjem sistemskega operaterja prenosnega omrežja 16 milijonov evrov, predlani pa le 1,4 milijona evrov. Dosežen rezultat je, kot pojasnjuje namestnik direktorja družbe Aleksander Mervar, »pridelan« predvsem z avkcijami za čezmejne kapacitete, s prihodki od najemnin za proste kapacitete na optičnem omrežju, ki jih realizirajo prek Stelkoma, bistveno pa je k dobremu rezultatu prispevalo obvladovanje stroškov delovanja in vzdrževanja …

Kako bo Eles letos presegel dobiček preteklega leta? Že predlani in lani smo veliko naredili pri racionalizaciji poslovanja in s tem procesom bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Gre za to, da zaposleni sledijo usmeritvam vodstva, ki znižuje stroške. Je pa bilo leto 2009 zelo težko za Eles, saj smo bili zelo prizadeti zaradi manjših prihodkov iz omrežnine, kar je bila posledica upada porabe energije na prenosnem omrežju, omrežnina pa se tudi ni povečala. Kljub temu smo ustvarili dobiček, toda izključno iz naslova avkcijskih prihodkov, ki so leta 2009 dosegli skoraj 33 milijonov evrov, lani pa so bili manjši od 29 milijonov evrov. Ocenjujem, da se bo v prihodnje poraba energije povečevala, s 1. januarjem 2011 pa se je tudi že nekoliko zvišala omrežnina. Eles bo, tudi zahvaljujoč racionalizaciji, še naprej posloval sta-

Leto 2010 bo poslovno bolj uspešno kot leto 2009. Eles ust-

bilno, tudi ko govorimo o omrežninskem delu. V zadnjih dveh

varja prihodke na treh ključnih področjih, pravi Mervar. »Eno

letih, ko smo imeli realno nižje prihodke, so bile na srečo nižje

predstavlja omrežninski del, ki pa nam ne pokriva tekočih

tudi cene električne energije in cene zakupa terciarne rezerve v

stroškov obratovanja in vzdrževanja. Druga postavka so pri-

tujini. Eles namreč dobi približno 100 milijonov evrov iz om-

hodki iz avkcij za čezmejne kapacitete; z njimi ustvarjamo

režnine in dajatev za sistemske storitve, od tega za svojo de-

pravzaprav celotni dobiček pred obdavčenjem, ki bo letos pri-

javnost prejme le nekaj več kot 41 milijonov evrov, razlika pa

bližno 26 milijonov evrov. Problem tega dobička pa je Uredba

gre za sistemske storitve – za terciarno in sekundarno regu-

714/2009 EU, ki narekuje, da gredo prihodki namensko za

lacijo ter za nakup električne energije za pokrivanje izgub na

investicije v prenosno čezmejno omrežje. Lastnik si tega do-

prenosnem omrežju. Slednje nam v veliki meri povzročajo

bička ne bi smel izplačevati.« Pred Elesom, ki ima pred seboj

mednarodni tranziti; v preteklosti je to deloma reševal evropski

pomembne investicije, je namreč najpomembnejše vprašanje,

izravnalni ITC-mehanizem, po katerem se na evropski ravni

kako naj si zagotovi dolgoročno stabilno finančno situacijo,

pobotajo stroški tistih, katerih omrežje je izpostavljeno med-

pravi sogovornik, s katerim smo govorili tudi o gradnji bloka 6

narodnim tranzitom, toda primera, kot je v Sloveniji, v Evropi

v šoštanjski termoelektrarni (TEŠ 6) in o dvostebrni strukturi v

ni. Zakaj? Prek našega prenosnega omrežja gre namreč 50

proizvodnem delu slovenske energetike. Del prihodka ustvar-

odstotkov celotne električne energije za potrebe mednarodnega

jamo tudi iz naslova nereguliranih dejavnosti v višini med 4 in

trgovanja (podatek za leto 2009, op. p.). ITC-mehanizem nam

5 milijonov evrov, ki jih predstavljajo prihodki od oddaje prostih

letno ne pokrije proporcionalnega dela izgub na omrežju iz

kapacitet na optičnem omrežju, poslovanje s počitniškimi ka-

naslova tranzitov. Ocenjujemo, da je teh nepokritih stroškov

pacitetami ter prihodki iz naslova dolgoročnih finančnih naložb

za vsaj tri milijone evrov, zato razliko stroškov pokrivamo iz

v odvisnih in ostalih družbah. »Dobička pa nam ne izplačuje

omrežnine, ki jo plačuje slovenski končni odjemalec električne

Stelkom, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o najemu prostih

energije.

optičnih prenosnih kapacitet. Imamo pa z njim v prihodnje nekatere načrte in ocenjujemo, da lahko Stelkom uvede nove

Omrežnina

Plan prihodkov za 2010 (v EUR)

Plan prihodkov za 2011 (v EUR)

tržne produkte, ki naj bi povečevali tudi njegovo dobičkonos-

SODO

208.519.030

244.942.945

nost poslovanja,« je še pojasnil Mervar.

SOPO

60.032.603

63.778.781

Sistemske storitve

39.733.722

35.292.153

Skupaj

308.285.355

344.013.879

Načrtovani prihodki iz naslova omrežnine za leti 2010 in 2011. VIR: Javna agencija RS za energijo

Energetika.NET - en.odmev

»Država, ki je lastnica Elesa, ne bi smela pobirati ustvarjenega dobička, ker je ta strogo namenjen investicijam in pokrivanju izgub na omrežju. « Naj še povem, da smo septembra lani izvedli prvo strateško konferenco v 20-letnem obstoju Elesa, na kateri smo začrtali 5-letni razvojni načrt družbe; dokument o tem bo pripravljen marca 2011. Pri strateškem 10-letnem načrtovanju investicij bi morali po pravilu izhajati iz obstoječega Nacionalnega energetskega programa (NEP, op. p.). Konec leta 2010 smo izdelali in predali v presojo odgovornim na Ministrstvu za gospodarstvo 10-letni razvojni program prenosnega omrežja. Ker obstoječi NEP ni uporaben, smo morali sprejeti strategijo, kaj v naš program sploh vnesti. Odločili smo se tudi, da bomo aktivno sodelovali s pripravljavci novega NEP-a, saj je naš cilj, da bosta dokumenta Foto: Anže Petkovšek

čim bolj usklajena. Naše stališče je jasno: naš 10-letni razvojni program ne sme postatii skupek želja, ampak seznam realnih projektov z določenimi prioritetami. Na strateški konferenci smo delno spremenili definicijo poslanstva in vizije ter opredelili strateške cilje. Pričakujemo, da si bo Eles z realizacijo strateških ciljev izboril tisto vlogo Tako zelo hude napore terjajo dogovori z Javno agencijo Re-

oziroma mu bo priznana, ki mu pripada glede na dejavnost,

publike Slovenije za energijo, da nam vendarle prizna del pri-

ki jo opravlja, in je v pretežni meri določena tako v evropski

hodkov od avkcij za pokrivanje teh stroškov. Več kot tretjina

kot njej podrejeni domači zakonodaji. Povsem zgrešena je ob-

slovenskega omrežja je namreč namenjena mednarodnim

stoječa strokovna praksa, da se pri odločanju o investiciji v

tranzitom. Ocenjujemo, da dolgoročno obstaja tudi velika ne-

nov proizvodni objekt ne upošteva, kakšne bodo posledice na

varnost, da se nam bodo pri obstoječi metodologiji obračuna

prenosno omrežje oziroma na sistem prenosa − tako z vidika

omrežnine in ob upoštevanju vseh posrednih stroškov, ki jih bo

potrebnih investicij, zagotavljanja virov za njihovo finan-

povzročilo bodoče obratovanje novih proizvodnih enot (TEŠ 6,

ciranje, rokovne izvedbe kot tudi kakšne bodo posledice npr.

ČHE Kozjak, op. p.), začele odpirati "stroškovne škarje", ki jih

pri zagotavljanju vrste in obsega sistemskih storitev. Na Elesu

ne bo mogoče "zapreti" z omrežninskimi prihodki.

običajno to problematiko rešujemo "za nazaj"! Potrebno je

Glede dobička moram še enkrat poudariti, da država, ki je last-

vedeti, da za slovenski elektroenergetski sistem ne skrbita ne

nica Elesa, ne bi smela pobirati ustvarjenega dobička, ker je ta

Holding Slovenske elektrarne (HSE) in ne GEN energija,

strogo namenjen investicijam in pokrivanju izgub na omrežju.

ampak Eles.

Kako boste financirali investicije, ki jih načrtujete, med njimi

Kaj pa investicije v čezmejne prenosne kapacitete?

prečni transformator, daljnovod Beričevo-Krško ipd.?

Verjetno bom s povedanim izzval marsikatero reakcijo v Slo-

Lani smo dobili dolgoročni kredit Evropske investicijske banke

veniji, predvsem tistih ljudi, ki "brezglavo" zagovarjajo izgrad-

v višini 63 milijonov evrov, s katerim bomo financirali izgrad-

njo novih prenosnih kapacitet, ne da bi se zavedali posledic.

njo daljnovoda Beričevo-Krško in RTP Krško, poleg tega pa smo

Slovenija ima za zdaj za svojo preskrbo zadostne kapacitete,

tudi vrnili kratkoročne kredite, s katerimi smo financirali

bolj so problem usmeritve in določila EU, zapisana v direktivi

postavitev prečnega transformatorja v Divači. Druge investicije

in uredbi. Splošno znano je, da je strateška politika EU čim

smo in bomo v letih 2010 in 2011 pokrivali iz lastnih virov. Kot

večja povezljivost med posameznimi regulacijskimi območji.

dolgoročno "primerno vzvodje« za financiranje investicij smo

Do tu je vse v redu, problem nastane pri vprašanju, kdo bo kril

določili razmerje do 60 odstotkov dolžniški kapital in najmanj

prihodnje stroške vzdrževanja in zagotavljal sredstva za nakup

40-odstotno financiranje z lastniškim kapitalom.

električne energije za sistemske izgube na teh daljnovodih Energetika.NET - en.odmev

zaradi mednarodnih tranzitov. Omenil sem že, da je Slovenija

navamo po politični barvi ali po tem, kdo je komu všeč ali ni

z vidika razmerja med porabo za lastne potrebe in mednarod-

všeč. Problem pa je v tem, da nekateri akterji včasih pozabijo,

nimi pretoki nekaj posebnega. Mehanizem ITC za nas ni us-

kaj je zapisano v zakonu, zato se med drugim pri izdelavi

trezen, saj ne pokriva stroškov, ki jih povzroča tranzit. Edino,

investicijskih programov pozablja, da bo posamezna investicija

kar je delno urejeno, so prihodki od avkcij, ki pa naj bi bili na-

povzročila še niz dodatnih, posrednih investicijskih in obrato-

menjeni samo za izgradnjo čezmejnih kapacitet. Zaradi

valnih stroškov. Po obstoječi praksi naj bi ti stroški bremenili

geostrateške lege Slovenije so mednarodni tranziti usmerjeni v

slovenskega končnega uporabnika električne energije. Vendar

glavnem v Italijo, ki potrebuje okoli 7.000 megavatov moči. Od

so te predpostavke po moji oceni napačne! Menim, da bomo

tega je imela Slovenija do 15. 12. 2010 pravico komercialno izko-

morali v izogib dodatnim obremenitvam končnih porabnikov

riščati 430 megavatov (t. i. NTC), čeprav je fizično urna moč

uvesti tako imenovano G-komponento, po kateri proizvajalci,

krepko čez 1.000 megavatov. V eni izmed sosed Italije je slika

ki povzročajo nesorazmerne stroške v omrežju, te pokrivajo

obratna, ima namreč priznane višje NTC, kot znašajo fizični

sami.

pretoki. Kje je tu enakopravnost? In še naprej: zakaj ob istih

»Problem pa je v tem, da nekateri akterji včasih pozabijo, kaj je zapisano v zakonu.«

NTC oziroma prihodkih zgraditi na primer daljnovod Okroglo– Udine? Ključno je torej, da se to stanje uredi tudi za Slovenijo, saj bodo ta bremena za slovenske končne uporabnike v prihodnje pretežka! In kaj ste vi storili, da bi se ta problematika uredila? Dejstvo je, da je Eles z začetkom obratovanja prečnega transformatorja v Divači dobil možnost regulirati fizične pretoke, zato pričakujemo tudi precej pestro mednarodno dogajanje, saj

No, za TEŠ 6 smo se na Elesu zelo potrudili in izjemno hitro

bodo šli pretoki, če jih bomo proti Italiji omejili, po drugi poti,

izdali soglasje za ta blok, čeprav smo uradno dobili vlogo za iz-

verjetno čez Švico, in bo moral nekdo drug prevzeti s tem

dajo soglasja za priključitev na prenosno omrežje šele 21. aprila

povezane stroške. Rezultat več kot polletnih intenzivnih raz-

letos. Rad bi spomnil, da energetska dovoljenja izdaja Mi-

govorov, strokovnih utemeljitev direktorja Jevšenaka in ekipe iz

nistrstvo za gospodarstvo, ki je v času ministra Vizjaka izdalo

našega Sektorja za obratovanje je povečanje NTC na slovensko-

energetsko dovoljenje za 500-megavatni blok in nato še za 600-

italijanski meji za 150 MW, kar pomeni, da smo si na ta način

megavatni blok, toda v teh dovoljenjih ministrstvo ni zavzelo

zagotovili dodatnih 6 do 10 mio EUR letno iz naslova avkcij za

stališča do dodatne terciarne regulacije. Na to se je kar pozabilo,

čezmejne kapacitete! Lep uspeh, a ne?

čeprav je takratno vodstvo Elesa ministrstvo na to opozarjalo! Eles se je moral letos odločiti, ali soglasje izdati ali ne. Odločili

Vse večja težava je tudi dejstvo, da investitorji v proizvodne ob-

smo se, da soglasje izdamo, pri tem pa smo iskali kompromis

jekte niso razmišljali o rezervah za načrtovane objekte, recimo za

med željo investitorja in našimi možnostmi.

TEŠ 6.

Tako smo v soglasju, izdanem septembra lani, zapisali, da mora

Res je, a se lahko tudi vprašam, kaj je razmišljal investitor v

Javna agencija Republike Slovenije za energijo Elesu zagotoviti

črpalno hidroelektrarno Avče. Upam, da investitor v enako

potrebna denarna sredstva za pokrivanje stroškov dodatne ter-

hidroelektrarno Kozjak misli na to. Pravzaprav nihče v pretek-

ciarne minutne rezerve in da mora Eles pred priključitvijo TEŠ

losti ni resno razmišljal, katere posredne investicijske izdatke in

6 dobiti tehnično možnost dolgoročnega zakupa dodatne ter-

stroške lahko povzroči specifičen proizvodni objekt na speci-

ciarne rezerve na območju Republike Slovenije v velikosti 205

fični lokaciji. Gre za priključne daljnovode, rekonstrukcije

MW. Vir te rezerve mora biti nova regulacijska proizvodna enota

oziroma doinstalacije prenosnih daljnovodov, dodatne stroške

ali več tovrstnih enot, ki so primerno usposobljene in namen-

sistemskih storitev – konkretno negativne in pozitivne terciarne

jene zagotavljanju terciarne minutne rezerve. Zapisali smo tudi,

regulacije.

da mora biti, če novi viri rezerve nadomestijo obstoječe vire rezerve, njihova moč za 205 MW večja od moči obstoječih virov

Kaj pa sistemske rezerve za TEŠ 6? Janez Kopač je za Ener-

rezerve. Če ti pogoji ne bodo zagotovljeni, bo blok 6 lahko obra-

getiko.NET povedal, da bo pokrivanje stroškov dodatne terciarne

toval samo do moči 348 MW.

minutne rezerve terjalo 10 do 12 milijonov evrov letno oziroma

Kar pa zadeva terciarno regulacijo, smo na Elesu v dveh letih

okoli 400 milijonov evrov v celotni življenjski dobi bloka 6.

letni strošek zakupa znižali s 24 milijonov evrov na 9 milijonov

S stališča Elesa lahko v prvi vrsti rečem, da so vsi akterji v

evrov. To smo dosegli predvsem z avkcijami, nekaj pa je tudi

slovenskem elektroenergetskem sistemu enaki in jih ne obrav-

posledica trenutnih cen električne energije na trgu.

Energetika.NET - en.odmev

javno izpostavljeni pred konkurenco, so se pokazali tudi

»Ne bomo pa pristajali na preteklo prakso, ko je nekdo za eno enoto prodal dve sistemski storitvi in obenem upal, da bo to storitev še tržil.«

pričakovani učinki. Ne smemo pa se zavajati, da bo tako tudi v

60 milijonov evrov letno. Pri nuklearki je treba obvezno

prihodnje. Bolj ko bodo rasle cene električne energije, težje bo

razmišljati o tujem partnerju, take investicije nista sposobna

namreč dobiti terciarno regulacijo, zato je vendarle treba zgra-

ne HSE ne GEN energija – ne ločena ne združena. V primeru

diti sistemske elektrarne, kot so npr. enote v termoelektrarni

odločitve o izgradnji JEK 2 bo potrebno uvesti predhodno že

Brestanica. Ne bomo pa pristajali na preteklo prakso, ko je

omenjeno G-komponento za obračun omrežnine.

Je avkcija novembra lani povečala konkurenco? Mislim, da so zaradi lanske avkcije za sistemske storitve za letošnje leto ponudniki teh storitev – teh je le omejeno število – spoznali predvsem, da imajo vsi enake možnosti. Ko so bili

nekdo za eno enoto prodal dve sistemski storitvi in obenem upal, da bo to storitev še tržil.

Kaj pa menite o sedanji strukturi proizvodnega elektroener-

Večji problem nam predstavlja negativna terciarna regulacija,

getskega sistema? Je ta res znižala cene energije za končnega

ki se v slovenski stroki sploh ne omenja, pa je še kako pomem-

porabnika, kot se rado poudarja?

bna. V nočnem režimu črpalna elektrarna namreč uporablja

V zadnjih dveh letih so se cene električne energije občutno

črpalko na električno energijo in če se črpalka pokvari, je treba

znižale, poleg tega je bilo potrebno v preteklosti plačevati visoke

nekje v hipu znižati porabo, a take enote v Sloveniji ni. Za čr-

pristojbine za prenos elektrike iz Avstrije v Slovenijo, česar

palno hidroelektrarno Avče to prehodno rešujemo s Holdingom

danes ni več treba, zato je težko reči, ali je vzrok za nizke cene

Slovenske elektrarne, medtem ko se nam za črpalno hidroelek-

res taka struktura. Če govorimo o finančni moči, bi stebra zago-

trarno Kozjak sploh ne sanja, kako bomo rešili ta problem, na

tovo bolje delovala združeno, moti pa me, da si posamezne

to pa »pozablja« tudi investitor.

proizvodne enote »lastijo« posamezne lokalne skupnosti. To ne gre, saj smo vse enote postavljali Slovenci ali še širše.

Naj se še nekoliko vrneva k rezervi za TEŠ 6. Katere so po vašem

Res pa je, da je z drugim stebrom podjetje GEN-I postalo drugi

realne dodatne enote?

najmočnejši igralec na regionalnem trgu z električno energijo

Po mojem je realna možnost izkoristiti obe plinski enoti v šoš-

in po moji oceni najmočnejše podjetje za trgovanje z električno

tanjski elektrarni, a bi morali delovati na ELKO, možno rezervo

energijo v Sloveniji, ki večino svojih prihodkov ustvari s trgo-

predstavljajo obstoječi in novi bloki v Termoelektrarni Bresta-

vanjem zunaj države.

nica (TEB) in mogoče nov blok v Termoelektrarni Trbovlje

Ali stebra združiti ali ne, naj odloči njun lastnik, ki ga pred-

(TET) – govorim o klasičnih sistemskih elektrarnah, tehnologija

stavlja Vlada Republike Slovenije. Pred tem pa bi bilo nujno

je lahko tako zemeljski plin kot ELKO. Rezerve po mojem

treba urediti lastništvo posameznih proizvodnih enot. Ni nor-

mnenju ne bo težko zagotoviti, problem pa lahko predstavljajo

malno, da je na reki Savi mešano lastništvo proizvodnih enot.

cena te rezerve in naše finančne zmožnosti. Prav zato bomo

Po mojem mnenju bi bilo smotrno, da Holding Slovenske elek-

letos objavili javni poziv za dolgoročni zakup terciarne regu-

trarne ta del v celoti proda GEN energiji, vključno z deležem v

lacije v Republiki Sloveniji.

družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in v TET. Tudi

Po obstoječi zakonodaji je namreč terciarno regulacijo dolžan

koncesijo za izgradnjo srednjesavske verige bi bilo pametno

zagotoviti sistemski operater prenosnega omrežja, vendar pa

podeliti GEN energiji. Ta bi tako upravljala s celotno Savo in z

lahko ta po veljavni zakonodaji zavrne soglasje za priključitev,

objektoma, ki uporabljata Savo kot hladilni medij. S tem bi HSE

če bi nova enota povzročila nesorazmerne stroške v omrežju.

dobil denar, razbremenil bi se kreditov in dodatnih vlaganj v

Eles bi torej lahko soglasja za TEŠ 6 ne izdal, a tega ni storil,

hidroelektrarne na spodnji Savi. Ta sredstva bi lahko namenil za

temveč je našel kompromis; šoštanjski termoelektrarni je dal

TEŠ 6 in Črpalno hidroelektrarno Kozjak. Na drugi strani pa

soglasje za novi blok in dal obenem vedeti, da denarja za ter-

bi GEN energija lahko poskrbela ne le za elektrarne na Savi,

ciarno regulacijo ni na voljo.

ampak tudi za energetsko lokacijo v Trbovljah. Tako bi postala tudi edini igralec na področju terciarne regulacije, medtem ko

Kako pa bo z drugim blokom krške nuklearke JEK 2?

bi sekundarno regulacijo lahko zagotavljal HSE s šoštanjsko

Nova nuklearka naj bi imela več kot 1000 megavatov moči,

termoelektrarno.

vendar ob TEŠ 6 toliko energije Slovenija vsaj do leta 2030 niti

Nihče namreč ne ve, kaj se bo po letu 2013, ko bo treba kupo-

ne potrebuje niti tega ni sposobna financirati. Je pa to lahko

vati emisijske kupone, dogajalo s cenami električne energije.

izjemen izvozni produkt, če se poskrbi za finančne vire, za

Dejstvo pa je, da ima GEN energija sedaj brezogljične pro-

radioaktivne odpadke in za terciarno regulacijo. Na račun

izvodne vire, zato bo njen dobiček po vsej verjetnosti strmo na-

nuklearke bi bil dodaten strošek terciarne regulacije približno

rasel, medtem ko ga bo v HSE verjetno mnogo manj. Energetika.NET - en.odmev

Komentar

Končno pravi zagon borze za električno energijo v Sloveniji Dr. Mihael G. Tomšič, stalni zunanji sodelavec Energetike.NET

Od aprila 2010 se je trgovanje na slovenski borzi BSP SouthPool od bednega, skoraj ničnega prometa v začetku leta postopoma povečevalo. Po nekaj nihanjih se je v decembru obseg povečal na 35.366 MWh oziroma 47,5 MW povprečne urne moči. Januarja 2011 se je obseg kar podvojil na 69.856 MWh oziroma 93,9 MW v povprečju. Obseg trgovanja je s tem dosegel 6,5 % porabe v Sloveniji, kar bi bila na večjem trgu že primerna likvidnost. V naših razmerah bo zadovoljiv šele vsaj dvakrat tolikšen obseg, saj je smiselna ambicija da BSP SouthPool pritegne trgovanje iz širše regije. Povprečna urna moč vsaj 200 MW, bolje pa več, bo dajala zanesljiv cenovni signal ter omogočala udeležencem optimizacijo proizvodnje in porabe elektrike.

Zaradi omejene zmogljivosti za prodajo v Italijo so bile cene električne energije pri nas bliže srednjeevropskim kot italijanskim. Povprečna cena na slovenski borzi je bila januarja 51,23 €/MWh, na italijanski strani meje (območje GME Nord) pa 63,65 €/MWh oziroma 24 % višja. Vršna energija (Euro peak) je bila v Sloveniji povprečno po 59,48 €/MWh. Direktor ELES-a mag. Milan Jevšenak je za bilten borze BSP SouthPool izjavil, da je strateški cilj ELES-a povečanje prodaje z mehanizmom spajanja trgov, saj lahko s tem povečajo prihodek. Prizadevali si bodo za poenotenje pravil dodeljevanja čezmejnih zmogljivosti tudi na mejah s Hrvaško in Avstrijo oziroma v dveh alokacijskih pisarnah, v katerih ELES sodeluje. Pravila se še razlikujejo, vendar se z izmenjavo izkušenj približujejo. Spajanje trgov, kot velja sedaj z Italijo, je najnaprednejši način, vendar ga še ne morejo uveljaviti povsod; za to bi bila potrebna koordinacija več regionalnih borz.

BSP Regional Energy Exchange LL C je elektroenergetska borza s sedežem v Ljubljani in je od decembra 2010 v lasti Borzena in ELES-a; vsak ima 50-odstotni delež. Posluje na dveh območjih:

Slika: Dnevne cene in obseg trgovanja na borzi za električno energijo BSP SouthPool – Slovenija v januarju 2011.

K možnosti naprednega trgovanja in povečanja čezmejnih zmogljivosti, namenjenih trgovanju, je znatno prispeval zagon prečnega transformatorja v Divači decembra 2010.

v Sloveniji in Srbiji, v članku pa se omejujemo le na poslovanje v Sloveniji. K povečanju trgovanja na borzi je največ pri spevalo spajanje slovenskega trga z italijanskim oziroma implicitno dodeljevanje dela čezmejnih zmogljivosti na trgu. Del čezmejnih zmogljivosti je za zainteresirane prodajalce v Italijo dosegljiv samo s trgovanjem v okviru spajanja trgov. Opažamo korelacijo: trgovanje na BSP bi bilo brez spajanja trgov − razen izjemoma − le za okoli 20 MW. V januarju je bil obseg trgovanja povsem odvisen od dodeljene čezmejne zmogljivosti. Prvih devet dni je bila za spajanje trgov dodeljeno le 25 MW, preostali del meseca pa se je dodeljena zmogljivost precej povečala, saj se je gibala med 65 in 100 MW. Spodbudno je, da je bil obseg tržnih interesov nekajkrat višji od obsega transakcij.

Energetika.NET - en.odmev

Rezultate trgovanja in sliko povzemamo po biltenu borze BSP SouthPool za december 2010 in januar 2011.

Preteklost nas združuje, skupaj pa ustvarjamo prihodnost! Premogovnik Velenje je družba z več kot 135-letno preteklostjo, s trdno sedanjostjo in z energično usmeritvijo v prihodnost. Visoko tehnološko razvita odkopna oprema ter usposobljeni zaposleni, ki jo upravljajo, postavljajo naše podjetje med najsodobnejše podzemne premogovnike na svetu. Bogato rudarsko znanje uspešno plasiramo tudi na trge JV Evrope, letos tudi v Turčijo. V Premogovniku Velenje sledimo svetovnim trendom in smo že pred nekaj leti ustanovili projektno skupino, ki se razvojno ukvarja s problematiko Čistih premogovnih tehnologij (CCT). Projekt CCT obsega tri sklope: Razplinjevanje lignita, Zajem, transport in skladiščenje CO2 (CCS) ter Podzemno uplinjanje lignita (PUP). S CCS tehnologijo je možno sistemsko bistveno zmanjšati količine CO2 ob sprejemljivih stroških. Premog bo v prihodnosti služil tudi kot most v podporo pri prehodu na obnovljive vire energije. Zaradi stalnega naraščanja potreb bo premog tudi v prihodnje pomemben člen v preskrbi z električno energijo, zato je blok 6 še toliko bolj pomemben za celotni slovenski elektroenergetski prostor, ne le za

Šaleško dolino. Je ključnega pomena za zanesljivo in varno oskrbo Slovenije z električno energijo ob izpolnjevanju vseh ekoloških zahtev. Z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe domačega premoga v električno energijo je sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. V našem pridobivalnem prostoru je bilo odkopanega že več kot 220 milijonov ton lignita, razpolagamo še z več kot 127 milijoni ton odkopnih zalog, bilančnih zalog pa je celo še več. To zadošča za potrebe bloka 6 TEŠ do konca njegovega obratovanja, torej do leta 2054.

Premogovnik Velenje d.d., www.rlv.si, e-pošta: info@rlv.si

Energetska anketa

Ali lahko Slovenija postane paradni konj na poti v nizkoogljično družbo? Alenka Žumbar, Valerija Hozjan Kovač

O prehodu v nizkoogljično družbo pade beseda že na vsakem koraku, zato smo vprašanje »Ali lahko Slovenija postane paradni konj na poti v nizkoogljično družbo?« naslovili na različne sogovornike, ki se vsakodnevno soočajo z energetskimi vprašanji.

djetjih in množična raba med slovenskimi potrošniki, kar podpira tudi vlada. Drug izziv je množično uvajanje pametnih števcev, za kar morajo, hitreje kot do zdaj, poskrbeti v elektrodistribucijskih podjetjih. Tretja priložnost je učinkovita raba energije v stavbah, ki jo vlada intenzivno spodbuja, a veliko priložnosti je še neizkoriščenih, tako pri ravnanju vsakega posameznika, kot v podjetjih

Prof. Andrej Predin, dekan Fakultete za energetiko

in v javnem sektorju. Četrta priložnost so obnovljivi viri energije.

Po tehniškem znanju lahko Slovenija absolutno postane paradni

Intenzivno spodbujamo gradnjo malih elektrarn in verigo

konj na poti v nizkoogljično družbo, vprašanje pa je, ali je to

hidroelektrarn na srednji Savi. Odgovor na vaše vprašanje je

sposobna po ekonomski in politični plati. V Sloveniji je toliko

torej da in ne. Vse je odvisno od nas samih. Ne le od vlade,

znanja, da bi lahko premikali gore, a zaradi politike veliko

temveč od vsakega podjetja in državljana posebej.

izgubljamo, že z vidika nesposobnosti koriščenja evropskih na drugega, bomo resnično utrpeli veliko škodo, saj imajo tudi

Prof. Alojz Poredoš, vodja laboratorija za hladilno tehniko na Fakulteti za strojništvo

evropska sredstva rok za koriščenje. Cilj 25-odstotnega pokritja

Če je paradni konj nekaj, kar je vodilno na nekem področju, bo

z obnovljivimi viri do leta 2012 je žal že nedosegljiv cilj, ki bo

Slovenija v kratkoročnem obdobju težko dosegla vrh, kajti zdaj

Slovenijo bremenil tudi s finančnega vidika. Škoda, z resnejšim

močno zaostaja. Imamo sicer nekaj potencialov na področju ob-

delom na tem področju, seveda če bi ga začeli izvajati takoj, bi

novljivih virov energije, nimamo pa recimo večjih možnosti pri

se lahko temu izognili. Res velika škoda in žalost je, da se tudi

vetrni in geotermalni energiji. Govorim seveda o ekonomskem

že začeti projekti s področja hidroenergetike ustavljajo oz. se

izkoriščenju teh virov za proizvodnjo električne energije. Lahko

njih izgradnja ne dokonča. Slovenija tako samo še dodatno iz-

pa za ogrevanje izkoristimo nizkoenergijske potenciale, na tem

gublja na tem področju.

bi lahko gradili.

sredstev. Če bomo še dolgo odlašali in odločitve prelagali z enega

Imamo tudi zelo dobro strukturo oskrbe z energijo energije

Darja Radić, ministrica za gospodarstvo

– tretjina je iz jedrske, tretjina iz termo in tretjina iz hidro-

Možnost in priložnost vedno obstaja. Treba pa jo je pogumno

energije. Menim, da bi morali to razmerje ohranjati, oziroma

izkoristiti. Pretekla odločitev o gradnji bloka 6 v Šoštanju žal ne

ga previdno spreminjati z dodatnimi obnovljivimi viri energije.

sodi v ta okvir. Mnoge priložnosti pa so pred nami tu in zdaj.

Ker so razpršeni, so seveda vezani na omrežje in na razvoj

Ena takih je razvoj električnih avtomobilov v slovenskih po-

pametnih omrežij, ki pa so investicijski zalogaj, vreden stotine

V Sloveniji je toliko znanja, da bi lahko premikali gore.

Andrej Predin

Energetika.NET - en.odmev

Darja Radić

Prof. Alojz Poredoš

Irena Praček

Stane Merše

Dejan Savić

Jernej Stritih

milijonov evrov. Vprašanje je, ali si ga lahko v kratkem času pri-

čanje energetske učinkovitosti od zgradb do industrijskih pro-

voščimo. Biti moramo previdni, ne smemo si privoščiti ene ali

cesov ter rabe električne energije. Prednostna trajnostna raba

druge skrajnosti, previdno moramo razvijati vse, ne smemo kar

obnovljivih virov energije in razpršena proizvodnja električne

odsekati fosilnih goriv, kajti s tem lahko zmanjšamo zanesljivost

energije, podprta z lastnim tehnološkim razvojem in proizvod-

oskrbe, kar bi pa širša javnost težko sprejela. Pri obnovljivih

njo tehnologij, pa predstavlja drugi razvojni izziv, ki ga za-

virih moramo računati z njihovim spremenljivim potencialom,

okrožuje in omogoča izgradnja aktivnih energetskih omrežij.

zato so ti predvsem primerni za pokrivanje konic. energetski bilanci do leta 2020 za Slovenijo precej ambiciozen

Dejan Savić, zastopnik Greenpeace Slovenija za podnebno in energetsko politiko

cilj tudi zato, ker bi se ga morali, če naj bi ga dosegli, lotiti bolj

Slovenija ima izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo. Sta-

organizirano. Ne mislim, da tega nismo sposobni, manjka pa

bilna in jasna vizija hitrejšega prehoda v brezogljično družbo

nam jasen koncept, kako bomo do tega cilja prišli. Do zdaj je

bi gospodarstvu dala signal za pospešen razvoj zelenih tehno-

bil razvoj bolj kot ne naključen, sedaj pa potrebujemo res jasno

logij. Znanje in tehnološke rešitve, ki nastajajo pri nas, so

koordinacijo tako na področju izkoriščanja biomase kot pri

aplikabilne v mednarodnem okolju, saj se vedno večji del sveta

gradnji daljinskih sistemov in pri proizvodnih objektih. Samo

usmerja v nizkoogljično prihodnost. Domače izkušnje in

kurjenje lesne biomase ne prinaša najboljše energetske učinko-

tehnološke rešitve bi lahko slovensko gospodarstvo s pridom

vitosti; morali bi proizvajati primarno električno energijo, nato

izkoristilo za izvoz na mednarodne trge, še posebej v jugo-

pa izkoriščati še toploto, a za to so potrebne tudi resnično

vzhodno Evropo.

Po mojem mnenju je 25-odstotni delež obnovljivih virov v

ustrezne državne spodbude.

Irena Praček, direktorica Javne agencije RS za energijo

Jernej Stritih, direktor Službe vlade RS za podnebne spremembe Glede na moje enoinpolletne izkušnje kot direktor Službe za

Vlada je julija lani sprejela akcijski načrt za obnovljive vire

podnebne spremembe verjamem, da ima Slovenija vse možno-

energije in na Javni agenciji RS za energijo bomo spremljali

sti, da postane paradni konj na poti v nizkoogljično družbo.

odvijanje načrta oziroma doseganje ciljev. Če odgovorim še kon-

Imamo strokovno znanje in podjetja, ki so ta prehod sposobne

kretno na vprašanje, ali lahko Slovenija postane paradni konj na

speljati. Potrebujemo pa jasno strategijo, ki temelji na konsenzu

poti v nizkoogljično družbo, pa menim, da je to mogoče, vendar

med deležniki. Ključni elementi te strategije so zelena davčna

ob usklajenem pristopu vseh nosilcev uresničevanja ciljev.

reforma, inovacije in njihova uvedba v prakso, skrb za mini-

Odpraviti moramo prezapletene administrativne postopke, izde-

malne stroške ukrepov, program prilagajanja na podnebne spre-

lati ciljno strategijo vseh nosilcev ter predvsem že v samo pri-

membe, usposabljanje in ozaveščanje ter program pomoči

pravo strategije vključiti tudi gospodarstvo.

državam v razvoju, ki bo podprl internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Ta strategija pa lahko uspe le kot del širše gospo-

Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan

darske strategije, ki bo temeljila na učinkovitosti in višanju do-

Zagotovo. Pri tem pa se mora najprej usmeriti na področja, kjer

ceni delovne sile. Mislim, da je taka razvojna prihodnost v in-

že ima konkurenčne prednosti oziroma ji bo usmeritev to pri-

teresu vseh. Prehod v nizkoogljično družbo je eno od področij,

nesla. Najprej na razvoj in izvajanje storitev za aktivno uprav-

na katerem se lahko prebijemo med vodilne države v Evropi in s

ljanje z energijo v vseh sektorjih ter intenzivno vlaganje v pove-

tem v svetu.

dane vrednosti namesto na obsegu državnih investicij in nizki

Energetika.NET - en.odmev

Energetska reportaža

Samso – otok obnovljive energije, kjer "živeti zeleno" ni le floskula Besedilo in fotografije: Alenka Žumbar

Kako povezati občino, podjetja in lokalno prebivalstvo v partnerstvo, ki bo vzpostavilo trden koncept za proizvodnjo obnovljive energije, po katerem bodo imeli koristi prav vsi vključeni? Recept je sila enostaven, a če namesto sladkorja vmešamo sol, bomo jedli še kako neokusno torto!

»Projekt prehoda otoka Samso na obnovljive vire energije je uspel prav zato, ker smo si vzeli čas na začetku, ker smo vsakemu prebivalcu otoka podali informacije tako o projektu samem kot o možnostih, da je lahko udeležen v lastništvu pri proizvodnji obnovljive energije.« Je pa, pravi Jepser Kjems z energetske akademije na Samsu, komuniciranje z javnostjo vzelo približno dve leti, »in nabava vetrnih turbin, denimo, je bila "mačji kašelj" v primerjavi s tem«. Kjems je sicer prepričan, da

Zgodba o zmagi obnovljivih virov energije na otoku Samso

se primer Samsa ne more preslikati kamorkoli, »lahko se ga

sega v leto 1997, ko je otok zmagal na tekmovanju za »dan-

uporabi za idejo, prenesti pa se ga ne more, saj ima vsako okolje

ski otok obnovljive energije«. Kot nam je povedal župan občine

svoje specifike«.

Samso Carsten Bruun, so imeli v času prijave na natečaj le

Na vprašanje, ali vetrnice – teh je na otoku devet, skupaj pa

idejo, mnogo ljudi – na Samsu sicer živi približno 4.200 pre-

proizvedejo 27.900 megavatnih ur električne energije –

bivalcev – je menilo, da se »obnovljiva energija ne more ob-

ogrožajo ptice, pa župan Bruun odgovarja, da »ravno nasprotno

nesti«, a kaj hitro se je izkazalo, da je ekonomika močno na

– vetrnice pticam zagotavljajo čistejši življenjski prostor«. Na

strani prav obnovljivih virov energije. »Nekaj malega sredstev

Samsu so sicer izvedli tudi obsežno študijo o učinku vetrnih

smo pridobili tudi od države, a le za študije izvedljivosti, izvedbo

turbin na življenje, vendar ta po županovih besedah ni pokazala

projektov pa so financirali ljudje sami.«

nobenih negativnih vplivov.

Vetrne elektrarne na morju so v lasti občine Samso in otočanov.

Energetika.NET - en.odmev

Energetska reportaža

Foto: arhiv turistične agencije na otoku Samso

Glavni cilj je bil ustvariti energetsko samozadosten otok

tov, ki jih zanima prav energetika. Samo v letošnjem letu so gos-

Neposredna vpletenost ljudi v finančno plat projektov na otoku

sveta pa so vsakodnevna stalnica, o čemer smo se prepričali ob

je tudi glavni pogoj za to, da so projekti dejansko izvedeni. Pre-

obisku energetske akademije na Samsu, ko je naš pogovor z

bivalci otoka imajo lastniške deleže v sistemih daljinskega ogre-

Jasperjem Kjemsom snemala tudi kitajska televizijska ekipa,

vanja ter v vetrnih elektrarnah tako na obali kot na morju. Pet

bližnji sistem daljinskega ogrevanja na slamo pa smo si ogle-

od desetih vetrnih elektrarn na morju (off-shore), ki proizvedejo

dali z nemško televizijko.

77.500 megavatnih ur električne energije letno, je financirala

V omenjen sistem daljinskega ogrevanja so uspešno vključili

občina, ostalih pet pa je v lastništvu prebivalcev otoka. Ena

celotno verigo, od kmetov, ki zagotavljajo slamo, odjemalci – na

izmed teh elektrarn je v lasti le treh malih vlagateljev.

omenjen sistem jih je priključenih 232 – pa so tudi lastniki sis-

Ko bodo odplačali posojilo za off-shore vetrne elektrarne, bodo

tema. Na vprašanje glede investicije v tak objekt Jasper Kjems

imeli dobiček 1,4 milijona evrov letno, ta denar pa bodo usmerili

odgovarja, da so po pridobljeni energiji trije kilogrami slame

v nove investicije na energetskem področju, nam je pojasnil

enaki litru kurilnega olja, zato je res potrebnega več prostora,

župan Bruun. Po danski regulativi morajo namreč občine do-

potrebna pa je tudi infrastruktura za oskrbo s toplotno energijo.

biček, ki ga prinaša določena dejavnost, nameniti v nadaljevanje

»Pa vendar je smotrneje, da dobijo denar iz poravnave stroškov

oziroma nadaljnji razvoj te dejavnosti, v nasprotnem primeru je

otoški kmetje (za slamo) in lokalna banka (za odplačilo posojila),

obdavčitev tako visoka, da se preusmerjanje sredstev ne izplača.

ne pa neka tuja naftna družba.« Kljub vsemu imajo odjemalci

Po Bruunovih besedah je bil glavni namen projekta doseči

priključeni na sistem približno 10 do 15 odstotkov nižje stroške

energetsko samozadostnost. Pa vendar so morali ljudem, da so

ogrevanja kot bi jih imeli pri ogrevanju na kurilno olje.

se odločili ne le za načelno, ampak tudi za finančno podporo

Kljub temu, da jim je na Samsu uspelo doseči, da glede na dan-

projektom gradnje proizvodnih kapacitet na obnovljive vire, pre-

sko povprečje vsak otočan pravzaprav proizvede -3 % emisij

tili približno pet tisoč energetikov, obiski novinarjev s celega

dočiti, kakšne bodo njihove konkretne koristi. »Drži,« pritrjuje župan in dodaja, da se je, denimo, investicija v enega izmed treh sistemov daljinskega ogrevanja izkazala za dolgoročno naložbo (investicija se bo povrnila šele 20 ali več letih), ki pa že omogoča uporabnikom, ki so tudi vlagatelji, nižje cene ogrevanja.

Ni otočana, ki ne bi bil vpleten v proizvodnjo obnovljive energije! Četudi so morda ljudje na otoku sprva menili, da vetrnice lahko kvarijo sliko narave in celo vplivajo na upad turizma, se je na Samsu zgodilo ravno obratno. Kot pravi Eva Kloch Norlyk iz edine turistične agencije na otoku, »gresta turizem in energetika na Samsu z roko v roki«. Letno otok obišče tisoče turis-

Samso ima 2500 m2 veliko sončno elektrarno, panele pa imajo na strehi tudi mnoge individualne hiše.

Energetika.NET - en.odmev

Energetska reportaža ogljikovega dioksida letno, pa jim še ni uspelo »ozeleniti« prometa. Pred leti so preizkusili električne avtomobile, a so bili še tako »slabotni«, da so se jim ljudje odrekli. Preizkusili so tudi rabo 100odstotnega biodizla, a se prav tako ni obnesla. Tako ostaja prometni sektor izziv za energetsko strategijo naslednjega 10-letnega obdobja. Kot pravi Jasper Kjems, bodo zopet preizkusili električne avtomobile, »ki so danes že bolj kakovostni«. V električnih avtomobilih pa prepoznavajo tudi priložnost, da se v energetiko vključijo tudi tisti otočani, ki morda danes nimajo deležev v, recimo, vetrnih elektrarnah. Poleg prometnega sektorja se bodo lotili tudi prenove stavbnega fonda, sprva občinskih stavb, nato pa bodo k energetski prenovi hiš spodbudili tudi prebivalce, medtem ko bo v bližini energetske akademije zraslo naselje približno dvajsetih pasivnih hiš, ki bodo služile kot modelske hiše, v katerih bodo lahko prenočili radovedni

O zadovoljstvu nad investicijo v vetrnice priča nasmeh Jorgena Tranberga-na vrhu vetrnice.

strokovnjaki, zadolženi za vzdrževanje, z otoka, tako da ni nobene odvisnosti od "zunanjih faktorjev". Naslednje pomembno vprašanje, s katerim so se srečali, je zavarovanje investicij. Kot pojas-

turisti. Pri tem velja omeniti še, da ima sicer otok

njuje Jasper Kjems, tako, denimo, kabla, ki pove-

Samso bolj striktne zahteve na področju gradnje hiš;

zuje off-shore vetrne elektrarne z elektroenerget-

te morajo biti vsaj en razred bolj energetsko učin-

skim omrežjem, niso zavarovali, ker bi bilo to pre-

kovite od hiš v preostalih predelih Danske.

drago, so pa nabavili 30 metrov dodatnega kabla, s katerim lahko kadarkoli zamenjajo morebiti ok-

Nekateri so za denar, drugi za dobro počutje

varjen del kablovoda.

Na otoku, ki se ne ponaša s pomembnim poten-

tovalec Jorgen Tranberg, ki ne skriva zadovoljstva

cialom na področju sončne energije, pa so šli tudi

nad svojo odločitvijo pred devetimi leti, da inve-

v postavitev 2.500 kvadratnih metrov sončnih pa-

stira v lastno vetrno turbino (1 MW) na otoku in

nelov, ki skupaj s sežigom lesne biomase (skupaj

nad odločitvijo pred šestimi leti, da se pridruži in-

Je pa v celoti zavaroval svojo vetrno turbino kme-

1,6 MW) zagotavljajo ogrevanje 178 porabnikom. Koncept otoka pa zajema tudi vključenost domače proizvodnje in delovne sile, tako da so uporabili pretežno dansko tehnologijo, obenem pa so tudi

vestitorjem v off-shore vetrne elektrarne (2,3 MW). Erik Koch Andersen dokazuje, da je njegovo gorivo mogoče tudi zaužiti.

Približno polovico "Tranbergove energije" tako proizvede off-shore vetrna elektrarna, polovico pa elektrarna na otoku. Večji pa je zaslužek pozimi, ko je močnejši veter, pojasnjuje Tranberg, ki dodaja, da sicer še vedno nekoliko več zasluži s kmetovanjem - 150 krav mu proizvede 1,4 milijonov litrov mleka letno, prodaja pa tudi pridelke. Na drugi strani pa pridelovalec ekološko pridelane hrane Erik Koch Andersen ne želi govoriti o ekonomiki in zaslužkih. »Več kot 30 let se ukvarjam z ekološko pridelano hrano in povsem logično je, da skušam ekološki način življenja prenesti tudi na ostale segmente delovanja kmetije.« Andersen ima tako poleg kotla na lesno biomaso in solarnih panelov, ki so na njegovi strehi že od leta 1996, tudi lastno pridelavo biodizla iz oljne ogrščice – proizvede ga 4.000 litrov letno -, ki ga porablja tako za vožnjo s traktorjem kot za vožnjo z osebnim avtomobilom.

Energetika.NET - en.odmev

Trajnostna gradnja

Prihranki energije le s sistematično izvedbo energetsko učinkovitih ukrepov Valerija Hozjan Kovač

Foto: SKAI CENTER

Možni prihranki končne rabe energije leta 2030 s sistematično izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v vseh sektorjih bi bili do 8 TWh, od tega 2 TWh električne energije. Skupno pa bi lahko v tem obdobju prihranili skoraj 100 TWh energije, ocenjujeta mag. Stane Merše in mag. Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan. Do leta 2030 bi lahko Slovenija zmanjšala rabo končne energije v primerjavi s sedanjim stanjem za 10 odstotkov. Da bi dosegli ta cilj, bi morali vsako leto energetsko sanirati 4 odstotke stavb-

Največji potenciali učinkovite rabe energije v Sloveniji so v

Kristalna palača – zgled energetsko učinkovite gradnje

široki potrošnji z energetsko sanacijo stavb ter pri ogrevalnih

Valerija Hozjan Kovač

nega fonda in pospešiti prodor energetsko učinkovitih tehnologij v vseh sektorjih. A je zaradi dejavnikov, ki vplivajo na povečanje obsega prometnega dela, negotov zlasti razvoj rabe energije v prometu. Podobno je v industriji, čeprav so potenciali za zmanjšanje rabe energije tako v industriji kot prometu znatni.

sistemih v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih. Nizkoenergijske novogradnje so nujnost, vendar lahko

Poslovna stolpnica Kristalna palača, ki raste pri ljubljanskem

dosežemo bistveni premik in energetsko-podnebne cilje le z en-

Blagovno trgovinskem centru (BTC), bo zgrajena v skladu z na-

ergijsko prenovo obstoječih stavb, opozarja tudi dr. Marjana Ši-

jvišjimi okoljevarstvenimi standardi, saj sta bila pri načrtovanju

janec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK. Po neuradnih oce-

posebej poudarjena skrb za okolje in varčevanje z energijo.

nah bodo novogradnje do leta 2030 ob predvideni energijski

Kristalna palača bo tako zgled energetsko učinkovite gradnje,

kakovosti in dinamiki gradnje v Sloveniji prispevale k rasti rabe

poudarjajo njeni snovalci. Poleg sistemov za proizvodnjo elek-

energije le 1,94-odstotni delež. Scenarij intenzivne prenove

trike iz sončne energije, ki bodo vgrajeni v južno fasado

stavbnega fonda ob skoraj ničenergijskih novogradnjah pa je

Kristalne palače – predvidena moč sončne elektrarne bo 100

pokazal, da postopno naraščanje vsakoletne energijske prenove

kWp –, bo objekt priključen tudi na daljinski sistem oskrbe s

obstoječih stavb z začetnih 4 odstotkov na 6 odstotkov do leta

toploto, za njegovo hlajenje so predvidene ledene banke, man-

2030 vodi do želenega zmanjšanja rabe energije v stanovan-

jše potrebe po hladu pa bodo zagotovila tudi okna, ki imajo na-

jskem sektorju za 26 odstotkov, poudarja dr. Šijanec Zavrlova.

jnižje faktorje prepuščanja sončnega sevanja. Za delovanje

Evropska komisija ocenjuje, da je mogoče do leta 2020 samo s

hladilnih stolpov bodo namesto pitne vode iz vodovodnega om-

prihranki na področju energijske obnove stavb rabo končne en-

režja uporabili deževnico, ki bo shranjena v posebnem bazenu

ergije v Evropski uniji zmanjšati za 11 odstotkov.

Energetika.NET - en.odmev

v kleti.

Trajnostna gradnja

Športni park Stožice – primer trajnostne in racionalne gradnje Valerija Hozjan Kovač

Športni park Stožice, ki združuje nogometni stadion in večnamensko športno dvorano z nakupovalnim središčem, je zaradi svoje velikosti, saj se razteza na 182.600 kvadratnih metrih površine nekdanje industrijske gramoznice, in namembnosti vsekakor velik porabnik energije. Toda kompaktna zasnova, uporaba kakovostnih izolativnih materialov, centralna hladilna strojnica, in zelena streha kot del parkovne površine ga uvrščajo med trajnostno in racionalno gradnjo, poudarja Jurij Sadar iz arhitekturnega podjetja SADAR+VUGA, ki je zaslužno za zasnovo celotnega projekta.

sistemu »park and ride«, ki prispeva k zmanjšanju prometa v mestnem središču.

Drugi ključni elementi trajnostne gradnje Sogovornik pojasnjuje, da je vsa novo grajena struktura v prostor umeščena tako, da ohranja in poudarja horizontalni in ploskovni značaj odprtega prostora. »Objekta nogometnega stadiona in športne dvorane okvirjata poglede na Alpe proti severu ter na grajski hrib in stolpe mestnega središča proti jugu.« Obenem je nogometni stadion za 16.038 gledalcev v večjem delu poglobljen v površino parka, kar zmanjša površino fasade in s tem rabo energije. Medtem ko se streha stadiona »kot monolitni krater dviguje nad njegovo ravnino, predstavlja drugi del strehe na zahodni, severni in Foto: SADAR+VUGA

južni strani zeleno, deloma pohodno nadaljevanje Z izpostavljanjem okoljskih dejstev in zasledovanjem energetskih ciljev postaja pojem tako imenovane trajnostne gradnje vedno bolj prepoznaven, toda trajnostni pristop v arhitekturi ni nov, vključuje ga že vsa tradicionalna arhitektura in sega od gradnje z lokalnimi materiali do upoštevanja klimatskih pogojev in lokacije, pravi Jurij Sadar iz arhitekturnega podjetja SADAR+VUGA. Čeprav je bilo mesto gradnje pri Športnem parku Stožice dano, je »pravo« iz več razlogov, pojasnjuje Sadar. Športni park stoji na lokaciji bivše industrijske gramoznice, ki je bila dolgo divje

ravnine parka.« V prostorski zasnovi je namreč predvideno, da sta trgovsko središče s parkirišči in delno tudi stadion pokrita z zeleno streho, ki je del javne parkovne površine. Tudi večnamenska športna dvorana, ki lahko spre-

Pri gradnji Športnega parka Stožice je bilo porabljenih 160.820 m3 betona, 8.470 ton armatur in 3.137 ton jeklenih konstrukcij.

odlagališče odpadnega gradbenega materiala. »Šlo

jme 12.484 gledalcev, in je na severozahodnem delu parka, je delno vkopana. »Kompakten objekt« pa po Sadarjevih besedah ne porabi le manj energije, temveč je tudi cenejši. Obenem so zaradi školjkaste oblike večnamenske športne dvorane, ki je zasnovana kot kupola, porabili 30 do 40 odstotkov manj materiala, kar je po Sadarjevih besedah prvi kriterij trajnostne gradnje.

je za območje, ki je bilo degradirano in zato za mesto na nek način izgubljeno. Z gradnjo pa smo

Hlajenje s toploto

sanirali opuščeno industrijsko cono, izkoristili

Pri projektu je sodelovala tudi Energetika Ljublja-

depresijo ter jo spremenili v športne in javne po-

na, ki je s postavitvijo lokalnega sistema daljin-

vršine parka.«

skega hlajenja poskrbela tako za gretje kot tudi za

Nadaljnja razloga, ki potrjujeta pravilnost izbire

hlajenje vseh prostorov na tem območju. Skupna

lokacije, je že razvita prometna infrastruktura in oddaljenost od mestnega središča, ki dopušča, da se do športnega parka lahko sprehodimo, prikolesarimo ali uporabimo javni prevoz. Poleg tega so

Odprtje nakupovalnega središča je predvideno konec novembra 2011.

klimatizirana površina športno-trgovskega parka Stožice znaša več kot 140.000 m2, skupna hladilna moč vseh objektov pa 10 MW, večino proizvedenega hladu in s tem predvidene moči pa bo

parkirišča, ki so namenjena obiskovalcem šport-

porabil trgovsko-zabaviščni del, so nam povedali.

nih dvoran in trgovskega središča namenjena tudi

Poraba hladu za potrebe Športnega parka Stožice Energetika.NET - en.odmev

Foto: arhiv SADAR+VUGA

Talno gretje omogoča temperaturo športne dvorane 12 stopinj Celzija, dogrejejo jo samo med prireditvami; poleg tega je dvorana zasnovana tako, Foto: arhiv SADAR+VUGA

da je ogrevalna dvorana s pripadajočimi garderobami, vhodom, pisarnami energijsko ločena od velike dvorane, kar omogoča, da je ta del ogrevan oz. hlajen vsak dan.

Prednost naj ima kakovostna gradnja Pri tem hibridnem projektu, ki združuje nogoje ocenjena na 7434 MWh/leto – ker je bila

metni stadion in večnamensko športno dvorano z

hladilna strojnica v sistem priključena šele sep-

nakupovalnim središčem, prekritim s krajino re-

tembra 2010, ko je sistem hlajenja objektov že

kreativnega parka, gre za primer trajnostne in

lahko deloval z zunanjim zrakom, registrirane

racionalne gradnje, je mnenja naš sogovornik. Kot

porabe še ni bilo; poraba toplote za ogrevanje, od

pravi, je bila investitorjeva želja zgraditi najsodob-

začetka poskusnega obratovanja do konca novem-

nejši športni objekt, kar ne zajema le udobnih

bra, pa je bila 311 MWh, so nam povedali v Mestni

sedišč, temveč da je objekt zgrajen tudi kakovo-

občini Ljubljana (MOL).

stno. »Če gradiš kakovostno, gradiš tudi racional-

Oskrbo s hladom zagotavljajo iz skupne hladilne

no in trajnostno, s tem bistveno podaljšaš čas upo-

strojnice nazivne moči 7 MW, kjer hlad proizvajajo

rabe.« Obenem dodaja, da moramo v Sloveniji

z uporabo kombiniranega absorpcijsko-kompre-

težiti k temu, da z gradnjo ohranimo, a hkrati

sorskega hladilnega sistema; za obratovanje ab-

razvijamo in stopnjujemo raznoliko identiteto po-

sorpcijskih hladilnikov pa uporabljajo toploto iz

samezne slovenske regije. »Graditi moramo kako-

ljubljanskega vročevodnega omrežja, proizvedeno

vostno, kompaktno in tradicionalno gradnjo in

v soproizvodnji v Termoelektrarni-toplarni Ljub-

uporabo lokalnih materialov kombinirati s sodob-

ljana.

no, visokotehnološko.«

Energetika.NET - en.odmev

Energija doma

Ekološki krediti tudi pri nas vse bolj zanimiva tržna niša bank Martin Kerin

Energetsko področje je tržno vse bolj zanimivo tudi v portfelju posameznih bank, ki v Sloveniji tako pravnim kot fizičnim osebam ponujajo kredite za investicije v energetiko. Na področju energetike so na voljo predvsem stanovanjski krediti za gradnjo in obnovo, z vse večjo ekološko ozaveščenostjo in prodorom novih tehnologij pa se plemeniti tudi širša bančna ponudba na področju obnovljivih virov energije. Ekološke kredite ob tem praviloma zaznamujejo tudi ugodnejše obrestne mere.

ljanje okolju prijaznih nepremičnin, nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov ter okolju prijaznih motornih vozil nudijo ekološke kredite. Pri stanovanjskem ekološkem kreditu se namensko koriščenje med drugim nanaša na nakup in namestitev naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra, nakup ali gradnjo ekoloških varčnih hiš in nakup ter vgradnjo naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oz. pripravo sanitarne tople vode. Sem sodijo kondenzacijski kotli, toplotne črpalke, solarni sistemi, kurilne naprave na lesno biomaso in naprave za rekuperacijo toplote. od redne ponudbe stanovanjskih kreditov, njihova

jskih kreditov odobrili za gradnjo in adaptacije, kar

odplačilna doba pa je do vključno 30 let. Za finan-

pri njih sodi na področje energetike. V primeru

ciranje ekoloških projektov s strani pravnih oseb

manjših investicij, kamor med drugim sodijo za-

pa Abanka uporablja vire, ki jih je za ta namen

menjava oken, peči in postavitev sončnih kolek-

najela pri SID banki. Končni namen kreditov je

torjev, pa se veliko njihovih strank odloči kar za go-

financiranje naložb s področja okoljevarstva, vključ-

tovinski potrošniški kredit.

no z ukrepi za učinkovito rabo energije in obnov-

Svojim strankam ponujajo gotovinske kredite z

ljivih virov energije, ki prispevajo k okoljskemu tra-

odplačilno dobo do osem let in stanovanjske do 25

jnostnemu razvoju države, navajajo v Abanki.

Ilustracija: Marta Bartolj

Obrestna mera pri teh kreditih je sicer ugodnejša V banki SKB so lani okrog 25 odstotkov stanovan-

let, odločajo pa se lahko med fiksno obrestno mero nih kreditov za financiranje energetike ali za fi-

Na Gorenjskem aktualna predvsem sonce in bioplin

nanciranje zelene energije nimajo, ker sama po-

Tudi v Gorenjski banki podpirajo področje ener-

nudba kreditov za podjetja v SKB ni oblikovana po

getike in nasploh učinkovito rabo energije, trenut-

različnih namenih kreditov.

no pa največje povpraševanje beležijo na področju

»Ker je struktura naših strank raznolika, je takšna

financiranja sončnih elektrarn, kogeneracij in bio-

tudi raznolikost konkretnih namenov kreditiranja.

plinskih elektrarn. Pogoji financiranja za podjetja

Kreditiramo namreč različne vrste projektov, za

se pri njih razlikujejo predvsem glede na boniteto

katere se izkaže, da so dobri. Bistveni pogoj, ki ga

posojilojemalca, delež lastne udeležbe v projektu,

mora podjetje izpolnjevati, je kreditna sposobnost,

ročnost financiranja in kakovost zavarovanja. Za

torej zagotovitev, da lahko s svojim preteklim

okolju prijazne naložbe pa imajo na voljo tudi več

poslovanjem in načrti za prihodnost zagotovi, da je

virov financiranja, ki posojilojemalcem zagotav-

sposobno poravnavati svoje sedanje in bodoče ob-

ljajo ugodnejše obrestne mere od klasičnega kre-

veznosti,« pojasnjujejo v SKB. Individualna obrav-

ditiranja.

nava strank pa pri njih velja tudi pri določanju

Za fizične osebe ima Gorenjska banka posebno

obrestnih mer in cen kreditov.

ponudbo kreditov kot članica Konzorcija pasivna

do 25 let in spremenljivo obrestno mero. Poseb-

hiša. Ponudba velja za vse, ki nameravajo graditi

Ekološki krediti ugodnejši

pasivno, zelo dobro nizko energijsko hišo ali pa

V Abanki svojim strankam za gradnjo ali prenav-

prenavljati s pomočjo izdelkov in storitev članov Energetika.NET - en.odmev

konzorcija. Obrestna mera je odvisna od odpla-

katerih je odvisna uspešnost projekta. Glede na

čilne dobe kredita, ki je lahko do 30 let. Obrestna

predstavljeno strukturo projekta določijo tudi ob -

mera se lahko še zniža, v primeru da njen del sub-

restno mero, višino lastnih sredstev in zavarova-

vencionira član konzorcija.

nje. Za fizične osebe so pri njih na voljo namenski potrošniški krediti, medtem ko pravnim osebam

Vse bolj ekološki tudi na Štajerskem

nudijo projektno ali investicijsko financiranje

Povečano povpraševanje po ekoloških kreditih

podjetja.

beležijo tudi v banki Nova KBM, obenem pa že ekološke naložbe v prihodnje še povečevalo.

Spodbujanje okoljskih projektov v SID banki kot nacionalni razvojni banki

V Novi KBM namreč zaznavajo precejšen interes

Večino svojih virov SID banka gospodarstvu posre-

za njihovo posebno ponudbo kreditov za izgrad-

duje prek poslovnih bank, kar naj bi podjetjem ter

njo sončnih elektrarn. Krediti so namenjeni mikro

ostalim omogočilo hitrejši dostop do sredstev.

in malim podjetjem ter zasebnikom, njihova pred-

Trenutno je razpoložljivih dolgoročnih sredstev

nost pa je ugodnejša obrestna mera. Banka ima

SID banke za financiranje okoljskih projektov pri-

sicer v ponudbi za pravne osebe in zasebnike tudi

bližno 100 milijonov evrov. Sredstva namenjajo fi-

kredite Eko sklada, SID banke ter drugih institucij,

nanciranju okoljevarstva, obnovljivih virov en-

ki so namenjeni spodbujanju investicij v obnov-

ergije, učinkovite rabe energije in okolju prijazne

ljive vire energije.

proizvodnje ali proizvoda.

V banki so ob tem pripravili tudi posebno ponudbo

Sredstva SID banke lahko pridobijo podjetja vseh

kreditov za pravne osebe in zasebnike za finan-

velikosti, samostojni podjetniki in drugi zasebniki,

ciranje izgradnje sončne elektrarne Elektra Mari-

ki kot poklic opravljajo določeno dejavnost,

bor, posameznikom in družinam pa v banki nudijo

raziskovalne in izobraževalne ustanove, občine ter

tudi osebne in stanovanjske kredite za ekološke

druge pravne osebe zasebnega ali javnega prava s

naložbe. Pri pravnih osebah zaznavajo največ

sedežem v naši državi. Poleg teh pa so do njihovih

povpraševanja po kreditih, ki so namenjeni inves-

sredstev upravičena tudi podjetja in druge pravne

ticijam v obnovljive vire energije, kot so sončne

osebe s sedežem zunaj države, ki nastopajo kot

elektrarne, povečano zanimanje pa opažajo tudi

kupec slovenskega blaga oz. storitev ali so v večin-

pri fizičnih osebah.

ski lasti podjetja iz Slovenije.

ocenjujejo, da se bo povpraševanje po kreditih za

Financiranje SID banke je dolgoročno, večinoma

V UniCredit aktualna predvsem fotovoltaika in bioplin

do 15 let za okoljske projekte, s praviloma večme-

Energetsko področje zavzema pomembno mesto

drugimi individualnimi pogoji v skladu z nameni,

tudi v ponudbi banke UniCredit. Navajajo, da so v

z njenimi sredstvi pa se lahko financira do 85

zadnjem letu usmerjeno pristopili k financiranju

odstotkov stroškov, ki so neposredno povezani s

projektov v obnovljive vire energije. Na področju

projektom.

energetike ponujajo projektno financiranje za

Lani je SID banka za financiranje okoljskih pro-

namen obnovljivih virov energije, kot so fotovol-

jektov slovenskemu gospodarstvu namenila 296

taika, bioplin, vetrne elektrarne in kogeneracija,

milijonov evrov. Večina teh sredstev je bila podjet-

kjer je vračilo kredita odvisno od prihodnjih denar-

jem posredovana prek poslovnih bank, nekaj pa je

nih tokov projekta.

bilo tudi neposrednega financiranja, npr. za

Največje povpraševanje trenutno zaznavajo ravno

postavitev 13 sončnih elektrarn družbe Bisol na na-

na področju fotovoltaike in bioplinskih naprav,

jetih strehah osnovnih šol in drugih občinskih

pojavljajo pa se tudi povpraševanja po financiranju

stavb po vsej Sloveniji ter ene sončne elektrarne

kogeneracije. Pogoji financiranja so odvisni od

družbe Solera na proizvodni hali v Kopru. Letos

finančne slike kreditojemalca v primeru investi-

namerava SID banka za dolgoročno financiranje

cijskega financiranja, v primeru projektnega fi-

okoljskih projektov gospodarstvu nameniti še do-

nanciranja pa morajo biti pokrita vsa tveganja, od

datnih 180 milijonov evrov.

Energetika.NET - en.odmev

sečnim moratorijem na odplačilo glavnice ter

Energija doma

Občanom letos na voljo 12 milijonov evrov nepovratnih finančnih spodbud Valerija Hozjan Kovač

Deset milijonov evrov, ki jih v javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude 6SUB-OB11 za leto 2011 razpisuje Eko sklad, je namenjenih spodbujanju izvedbe različnih ukrepov za učinkovito rabo in obnovljive vire energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih; dva milijona evrov v okviru javnega poziva 7SUB-OB11 pa bodo občani lahko izkoristili za naložbe za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost pri obnovi tri- ali večstanovanjskih stavb. Enako kot v preteklih letih bodo tudi tokrat spodbude dodeljene le za nove naložbe, ki bodo izvedene po vložitvi vloge za pridobitev nepovratnih sredstev, poudarjajo na Eko skladu.

Na podlagi omenjenega javnega poziva bodo občani, podobno kot leta 2010, lahko dobili nepovratna sredstva za načrtovano obnovo večstanovanjske stavbe, kot so: • toplotna izolacija fasade, • toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja, • vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, • vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov, • vgradnja sistema delitve stroškov za toploto. Na Eko skladu pojasnjujejo, da bodo vlogo v imenu upravičencev lahko vložili upravnik stavbe, skupnost lastnikov ali pooblaščeni predstavnik; upravičene osebe bodo ob izpolnjevanju pogojev, ki jih zahteva poziv, pridobile pravico do

Eko sklad je letos iz sredstev, ki se zbirajo na podlagi Uredbe o

nepovratnih sredstev v višini 25 odstotkov priznanih stroškov

zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih,

naložbe, višine spodbud pa so s pozivom omejene tudi nomi-

občanom zagotovil nepovratne finančne spodbude v višini 12

nalno. Za socialno šibke upravičence pa bo spodbuda višja in bo

milijonov evrov. Od tega je 10 milijonov evrov namenjenih spod-

kar 100 odstotkov priznanih stroškov naložbe, še dodajajo.

bujanju izvedbe različnih ukrepov za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih. Ukrepi, za katere občani lahko dobijo nepovratne finančne spodbude: • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, • vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso, • vgradnja toplotne črpalke, • prva vgradnja centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,

»Letos bo večina dobaviteljev električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv, ki so veliki zavezanci, začela izvajati programe, ki bodo končnim odjemalcem zagotovili prihranke energije. Zato bo obseg sredstev, s katerimi bo Eko sklad namesto malih zavezancev spodbujal ukrepe za prihranke energije, pri končnih odjemalcih bistveno manjši kot leta 2010, načrtujemo najmanj 12 milijonov evrov. Po naših ocenah bo ta vsota glede na spremembe, ki smo jih vključili v javna poziva, ki sta začela veljati z novim letom, dovolj in da bomo z njo lahko zadovoljili interes občanov,« poudarja direktor Eko sklada Franc Beravs.

• vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe,

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odje-

• toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe,

malcih – Uredba o prihrankih – določa, da se sredstva za fi-

• toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi stavbe,

nanciranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti

• vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,

zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci plaču-

• gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske

jejo dobaviteljem; najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji

stavbe, • nakup stanovanjske enote v tri- ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.

pa za kurilno olje. Kot poudarjajo na Ministrstvu za gospodarstvo, se bo višina prispevka in dodatkov vsako leto povečevala – za zdaj je predvideno letno povečevanje dodatkov k ceni

Dva milijona evrov pa sta po javnem pozivu 7SUB-OB11 na-

utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Gre za na-

menjena za izvedbo določenih ukrepov za učinkovito rabo en-

menski denar, iz katerega Eko sklad dodeljuje nepovratne fi-

ergije in rabo obnovljivih virov energije pri obnovi tri- ali večs-

nančne spodbude za učinkovito rabo energije in obnovljive vire

tanovanjskih stavb.

energije za gospodinjstva. Energetika.NET - en.odmev

Višine spodbud omejene

»Prav tako javni poziv za nepovratne finančne spodbude obča-

Kot je bilo že omenjeno, je za večino ukrepov določena ome-

nom za nove naložbe za rabo obnovljivih virov energije in večjo

jitev v višini 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, pri vseh

energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb 7SUB-OB11 ne

ukrepih pa veljajo tudi omejitve višine priznanih stroškov

vključuje več dodelitve nepovratnih sredstev za zamenjavo zu-

oziroma nominalne višine spodbud in/ali obsega naložbe. Za

nanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih, saj se uprav-

vgradnjo sončnih sprejemnikov spodbuda ne more preseči

ičenci v večstanovanjskih stavbah ne odločajo za vgradnjo oken

4.000 evrov, za sistem prezračevanja je lahko največ 2.800

in fiksnih zasteklitev, izdelanih iz lesa,« dodaja sogovornik.

evrov, za toplotno izolacijo fasade 2.400 evrov, strehe ali podstrešja 1.500 evrov, za vgradnjo kurilne naprave na lesno bio-

Mogoča tudi kombinacija kredita in subvencije

maso, priključitev na ustrezno daljinsko ogrevanje ali vgradnjo

Tudi letos bo Eko sklad občanom za celovito obnovo starejših

toplotne črpalke 2.000 evrov in za vgradnjo lesenega zuna-

stanovanjskih stavb ali hkratno izvedbo več ukrepov, katerih

njega stavbnega pohištva največ 3.000

skupna vrednost presega 20.000 evrov,

evrov. Za gradnjo ali nakup ustrezne

ter za gradnjo ali nakup nizkoenergijske

pasivne stanovanjske stavbe lahko up-

in pasivne stanovanjske stavbe omogočil

ravičenec dobi do 25.000 evrov in še

tako nepovratne finančne spodbude kot

dodatnih 1.500 evrov, če vgradi us-

tudi najem ugodnega kredita, če bodo

trezno leseno zunanje stavbno pohi-

naložba oziroma ukrepi izpolnili po-

štvo, za nakup stanovanjske enote v

goje, ki so zapisani v veljavnem javnem

pasivni večstanovanjski stavbi pa je spod-

pozivu za kreditiranje in javnem pozivu

buda lahko do 25.000 evrov, pojasnju-

za nepovratna sredstva 6SUB-OB11.

jejo na Eko skladu.

Do 31. marca 2011 je Eko sklad podaljšal veljavnost javnega poziva 44PO10 (raz-

Nepovratne finančne spodbude le za vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva iz lesa

pisanih 20 milijonov evrov) za krediti-

»V javni poziv za nepovratne finančne

in 43OB10 (razpisanih 12 milijonov

spodbude občanom za nove naložbe za

evrov) za kreditiranje okoljskih naložb

večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 6SUB-OB11 smo vključili le vgradnjo lesenega stavbnega pohištva

samostojnih podjetnikov in zasebnikov

Ilustracija: iStockphoto

rabo obnovljivih virov energije in za

ranje okoljskih naložb pravnih oseb,

občanov; poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2011 pa predvideva tudi objavo javnih pozivov za kreditiranje okoljskih naložb v skupni višini 28 mi-

pri obnovi stanovanjskih stavb, saj je število vlog za vgradnjo

lijonov evrov; od tega bo za občane predvidoma razpisanih 8

stavbnega pohištva iz umetnih materialov lani tako naraslo, da

milijonov evrov.

glede na stroškovno učinkovitost in razširjenost tega ukrepa

Več informacij o obeh javnih pozivih za kreditiranje naložb

med občani ta spodbuda ni več potrebna. Poleg tega na trgu

varstva okolja in pozivih za dodeljevanje nepovratnih sredstev

skoraj ni več tovrstnega stavbnega pohištva, ki ne bi izpolnjeval

je na voljo na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si).

z javnim pozivom predpisanih tehničnih karakteristik,« komentira spremembo direktor Eko sklada Franc Beravs. Odločitev o spodbujanju zgolj lesenega zunanjega stavbnega pohištva je tudi v skladu s sprejeto nacionalno politiko rabe lesa.

Leta 2008 in 2009 je Eko sklad po pooblastilu Ministrstva za okolje in prostor izvajal javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za rabo obnovljivih virov energije in za večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 1SUB-OB08. Do objave konca javnega razpisa so na Eko skladu dobili pravočasno skupaj 9.297 vlog, od tega leta 2009 6.602 vlog. Vsa razpisana sredstva v znesku 11,5 milijonov evrov so bila dodeljena, povprečna nepovratna finančna spodbuda pa je bila 1.240 evrov.

Energetika.NET - en.odmev

Analiza naložb, za katere so bile nepovratne finančne spodbude na podlagi omenjenega javnega razpisa doslej izplačane v skupnem znesku 10.194.529 evrov, kaže, da je bilo vgrajenih 23.439 m2 sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode in za 19.509 kW kurilnih naprav na lesno biomaso, zamenjanih je bilo 34.772 m2 zunanjega stavbnega pohištva in izoliranih 95.520 m2 fasad. Poleg tega je bilo zgrajenih za 20.677 m2 nizkoenergijskih in pasivnih hiš, obnovljenih pa za 30.852m2.

So alternativne energije edina alternativa?

Naš okoljski portfelj rešitev za proizvodnjo, prenos in porabo energije prispeva k nižjim emisijam CO2. Od uporabe obnovljive energije do visoko učinkovitih elektrarn, od prenosov energije na dolge razdalje z nizkimi izgubami do energijsko učinkovite prenove stavb: z največjim zelenim portfeljem pomagamo zmanjševati izpuste in stroške. Zahvaljujoč našim inovativnim rešitvam so naši kupci do leta 2008 že zmanjšali emisije CO2 za 148 milijonov ton letno.

siemens.com/answers

Energetika.NET - en.odmev