Ergonomija - priložnost za ustvarjanje humanih delovnih mest

Ergonomija  priloŞnost za ustvarjanje humanih delovnih mest

Uredila Jarosław S. Kardas, Marzena Wójcik-Augustyniak

Ergonomija – priložnost za ustvarjanje humanih delovnih mest

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Siedlce 2015

Znanstveni odbor: prof. UPH dr. hab. Jarosław S. Kardas, dr Marzena Wójcik-Augustyniak Pregled: prof. UW dr hab. Tadeusz Waściński Jezikovni pregled: Nataša Rebernik, univ. dipl. arheol.

Copyright © Univerza naravoslovnih in humanističnih znanosti v Siedlcah

Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

ISBN: 978-83-7051-778-6

Več informacij je na voljo pri: Založniška hiša Univerze naravoslovnih in humanističnih znanosti v Siedlcah 17/19 Żytnia Street 08-110 Siedlce Tel. +48 25 643 15 20 www.wydawnictwo.uph.edu.pl Tisk: TOTEM, Inowrocław

Vsebina Beseda koordinatorja .................................................................................................. 9 Uvod ............................................................................................................................. 11 POGLAVJE 1. Ergonomija v Evropi: Prvi pregled situacije z vidika treh stališč (Sylvain Leduc) ...................................................................................... 15 1.1. Analiza stanja na področju ergonomije v Evropi ............................................ 15 1.2. Projekt združenja FEES & aktivnosti od leta 2012 .......................................... 18 1.3. Ilustracija praktične vrednosti ergonomije ...................................................... 19 POGLAVJE 2. Humanizacija dela in spodbude za delodajalce pri zaposlovanju invalidov (slovenska perspektiva) (Miodrag Petrovič, Nataša Rebernik)............................................................. 23 2.1. Invalidnost in razumevanije invalidnosti v Sloveniji ..................................... 23 2.2. Zaposlovanje invalidov v Sloveniji – kje smo? ................................................ 30 2.3. Državne usmeritve in direktive za zaposlovanje invalidov v Sloveniji ............................................................................................................ 32 2.4. Področje zdravja in z zdravjem povezana področja za razumevanje invalidnosti in potreb prilagoditev delovnega mesta (pomen, izobraževanje, kompetentnost) ........................................................................ 35 POGLAVJE 3. Izobraževanje in podpora pri zaposlovanju invalidov (poljska perspektiva) (Marzena Wójcik-Augustyniak) .............................. 45 3.1. Razumevanje invalidnosti na Poljskem ............................................................ 45 3.2. Trenutno poznavanje zaposlovanja invalidov na Poljskem .......................... 49 3.3. Vladna politika in ukrepi za namene zaposlovanja invalidov na Poljskem .............................................................................................................. 51 3.4. Izobraževanje na področju ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu ................................................................................................................... 55 POGLAVJE 4. Razumevanje vključevanja in potreb zaposlenih na delovnem mestu v Evropi – Ali lahko ergonomija doprinese k spremembam? (Louise Moody, Janet Saunders) ....................................... 59 4.1. Metode .................................................................................................................. 60 4.2. Rezultati ................................................................................................................ 61 4.3. Potrebe delodajalcev ........................................................................................... 63 4.4. Analiza učnih vsebin s področja ergonomije ................................................... 64 4.5. Razprava ............................................................................................................... 65

POGLAVJE 5. Ergonomija za invalide v realnem delovnem okolju – Implementacija pilotnih projektov v Sloveniji (Nataša Rebernik) ........ 67 5.1. ERGO WORK PILOTNI PROJEKTI – splošna predstavitev .......................... 68 5.2. Pilotni projekti v Sloveniji .................................................................................. 71 5.3. Zaključek............................................................................................................... 91 POGLAVJE 6. ERGO WORK Pilotni projekti na Poljskem (Marzena Wójcik-Augustyniak, Marek Szajczyk, Mariusz Cielemęcki)..................... 95 6.1. Uvod v pilotne projekte na Poljskem ................................................................ 96 6.2. Delovni plan za izvedbo pilotnih projektov na Poljskem ............................ 103 6.3. Podrobnosti implementacije pilotnih projektov............................................ 104 6.4. Rezultati pilotnih projektov ............................................................................. 110 POGLAVJE 7. Priporočila oblikovalcem sistemov in politik za zagotavljanje ergonomskih delovnih mest za invalide (Asel Kadyrbaeva) ........................................................................................... 113 7.1. Pregled projekta ERGO WORK ....................................................................... 115 7.2. Ključne ugotovitve ERGO WORK poglobljene analize za izboljšanje učnega načrta na področju ergonomije ............................................................ 116 7.3. Inkluzivno zaposlovanje v Evropski uniji ...................................................... 117 7.4. Ključni dejavniki, ki invalidom omogočajo enake zaposlitvene možnosti ter kvalitetno delovno okolje ........................................................... 117 7.5. Priporočila .......................................................................................................... 119 POGLAVJE 8. Prilagoditev medicinsko-diagnostičnega centra “Centrum Medyczno-Diagnostyczne Sp. z o.o.” potrebam invalidov (Martyna Chudzicka, Tomasz Włodarczyk)................................................ 125 8.1. Centrum Medyczno-Diagnostyczne – Ozadje ............................................... 125 8.2. Inkluzivno delovno mesto in oblikovanje zgradb ........................................ 130 8.3. Prilagoditev izpostav za potrebe invalidov ................................................... 137 POGLAVJE 9. Evalvacija funkcionalnih sposobnosti invalidov za trg delovne sile v Pomeranskem kompetenčnem centru (Katarzyna Jach) ..... 147 9.1. Evalvacija funkcionalne sposobnosti .............................................................. 147 9.2. Evalvacija funkcionalne sposobnosti in invalidi ........................................... 149 9.3. Invalidi v Pomeranskem kompetenčnem centru .......................................... 150 9.4. Samoocena klientov v POK .............................................................................. 153

ZakljuÄ?ek .................................................................................................................. 157 Literatura ................................................................................................................... 159 Spletni viri ................................................................................................................ 163 Seznam tabel ............................................................................................................ 167 Seznam slik............................................................................................................... 169 Seznam fotografij .................................................................................................... 170

Beseda koordinatorja Spoštovani bralci, Dobrodošli k prebiranju zaključnih misli ob uspešno izvedenem projektu ERGO WORK! Pravica do dela in aktivne participacije je postala ena temeljnih pravic moderne družbe. Poleg tega morajo biti delo, delovno okolje in delovni procesi oblikovani na način, ki omogoča njihovo varno, učinkovito in enostavno uporabo. Na tej točki je bistvenega pomena prav ergonomija. V zadnjem času pa smo priča tudi mnogim modernim konceptom oblikovanja, ki iščejo rešitve za uporabniku prijazno, povsem dostopno delo, ne glede na posameznikove sposobnosti ali omejitve. Univerzalno oblikovanje, oblikovanje za VSE in inkluzivno oziroma vključujoče oblikovanje so koncepti, ki se danes najpogosteje uporabljajo. Ti koncepti so visoko komplementarni, skupaj pa množijo učinke in koristi, zato smo jih prepoznali kot pomembne discipline za oblikovanje vključujočih delovnih okolij za vse.

Projekt ERGO WORK je dvoletni projekt, financiran iz Evropske unije, iz Programa vseživljenjskega učenja, podprograma Erasmus – Koalicije znanj (www.ergo-work.eu). Ukvarja se s problemom, kako oblikovati delovna mesta in organizirati delo in delovne procese, ki ne bodo dostopni samo zaposlenim brez invalidnosti, temveč tudi zaposlenim invalidom. S projektom ERGO WORK smo strokovna izhodišča ergonomije, univerzalnega ter inkluzivnega oblikovanja uporabili za to, da bi dosegli vključevanje, ki temelji na delu.

Z močno koalicijo podjetij, akademskih in raziskovalnih organizacij je projekt vključenim akterjem doprinesel globlji vpogled v metode, pristope in rešitve pri oblikovanju ergonomskih delovnih mest za osebe s fizičnimi omejitvami, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, kakor tudi za osebe s težavami v duševnem zdravju in/ali z intelektualnimi težavami.

V času implementacije projekta je partnerstvo izvedlo poglobljeno analizo situacije v Evropi (analizo odnosa ključnih 9

deležnikov ter analizo obstoječih učnih načrtov na področjih sorodnih ergonomiji), nadalje smo posodobili obstoječe učne vsebine na področju ergonomije v partnerskih visokošolskih organizacijah, nato pa preizkusili učne vsebine in njihov vpliv v okviru šestih pilotnih projektov v slovenskih in poljskih podjetjih, kamor so se vključevale štiri multidisciplinarne skupine študentov, profesorjev, zaposlenih v podjetjih ter zaposlenih invalidov. Skozi intenzivno diseminacijsko kampanijo in aktivnosti za zagotavljanje trajnosti rezultatov smo tekom projekta promovirali trajnostno naravnano sodelovanje med akademsko sfero, gospodarstvom in drugimi ključnimi deležniki s področja ergonomskega oblikovanja delovnih mest za invalide, da bi tako spodbudili uresničevanje koncepta »primernih prilagoditev« na delovnem mestu. Eden pomembnejših korakov je bil tudi ta, da smo oblikovalce sistemov in politik na regionalni, nacionalni in evropski ravni naslovili z dvema nizoma priporočil: s Priporočili za multidisciplinarni učni načrt na področju ergonomije ter s Priporočili oblikovalcem sistemov in politik.

S pričujočim zbornikom boste dobili vpogled ne le v rezultate projekta ERGO WORK, temveč tudi v razvoj ergonomije v Evropi (kot discipline in poklica), v terminologijo invalidnosti v Sloveniji in na Poljskem, zbornik pa podaja tudi pomemben pregled ukrepov in priporočil za integracijo ergonomije, univerzalnega in inkluzivnega oblikovanja v evropsko družbo z namenom uresničevanja enakih pravic do dela za vse. Četudi se projekt zaključuje, naše delo ni končano. Cilji projekta so že bili integrirani v delo vseh desetih partnerjev, odsevali pa bodo tudi v prihodnjih aktivnostih drugih akterjev, vključenih v projekt ali motiviranih s strani projekta k uvedbi pozitivnih sprememb na področju vključujočega dela in zaposlitve za vse ljudi.

Pridružite se naši rastoči mreži, da skupaj zgradimo boljšo družbo!

Nataša Rebernik, Koordinatorka projekta ERGO WORK

10

Uvod Spremembe, ki se odvijajo na področju zaposlovanja invalidov, so odvisne od številnih dejavnikov, od pravnih predpisov in politik za ustvarjanje enakih možnosti, preko financiranja za prilagoditve ljudi in delovnih mest potrebam trga dela, pa vse do krepitve ozaveščenosti družbe. Sodobne organizacije v politike zaposlovanja vključujejo odprt pristop za VSE, tako za polno funkcionalne osebe kot tudi za invalide.

Poleg tega diverzificirajo svoj pristop in usposobljenost osebja ter usmerjajo svoje aktivnosti v to, da tudi strokovno ne izključujejo invalidnih oseb.

Namen pričujoče raziskave oziroma zbornika, ki nosi spodbuden naslov “Ergonomija – priložnost za ustvarjanje humanih delovnih mest”, je predstaviti teoretične in praktične vidike ergonomije, nekaj njenih determinant ter senzibilizirati bralce v zvezi z vprašanji ustvarjanja in razširjanja ergonomskih delovnih mest. Avtorji so posvetili posebno pozornost sledečim temam:  Ergonomija v Evropi ter predstavitev analize stanja, projektov in aktivnosti, katerih namen je popularizacija ergonomije in povečanje zaposlenosti ergonomistov. V tem prispevku je predstavljena tudi vloga, ki jo ima ergonomist na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter oblikovanja delovnih mest;  Humanizacija dela ter državne podpore za delodajalce in zaposlovanje invalidov. Predstavljene so politike in vladni ukrepi na področju zaposlovanja invalidov na primeru Slovenije;  Poznavanje zaposlovanja invalidov na Poljskem, usmeritve, aktivnosti in ukrepi poljske vlade, poudarjena pa je tudi vloga izobraževanja na področju upravljanja z invalidnostjo na delovnem mestu;  Dostopnost delovnih mest za invalide ter predstavitev načinov za povečanje števila ergonomskih delovnih mest;  Pilotni projekti, implementirani v Sloveniji in na Poljskem ter predstavitev ciljev, izvedbenega načrta, postopka selekcije ter

11

oblikovanja multidisciplinarnih skupin. Predstavljeni so tudi rezultati izvedenih pilotnih aktivnosti;  Priporočila oblikovalcem sistemov in politik na ravni Evropske unije ter držav članic z namenom zagotoviti vključujoče zaposlitvene možnosti za invalide skozi ergonomijo delovnih mest.

Kot dodatek je v zborniku predstavljena tudi prilagoditev zdravstvene klinike oz. zdravstvene postaje potrebam invalidov, in sicer na primeru Medicinsko-diagnostičnega centra sp. zo.o.

Predstavljen je proces oblikovanja objektov in delovnih mest po meri potreb invalidov s specifičnimi primanjkljaji.

V študiji je osvetljena tudi evalvacija funkcionalnih sposobnosti invalidov za trg dela v Pomeranskem kompetenčnem centru, kjer dajejo velik poudarek samoocenjevanju strank Centra.

Sestavni del vsebine so zaključki, v katerih avtorji predstavijo svoje glavne misli, ki izhajajo iz njihovih raziskav.

Predstavljen zbornik je rezultat aktivnosti, izvedenih v okviru projekta »ERGO WORK - Povezovanje visokega šolstva s podjetji za nove možnosti ustvarjanja ergonomsko oblikovanih delovnih mest«, financiranega iz programa Vseživljenjsko učenje, akcije Erasmus – Koalicije znanj (št. projekta 539892-LLP-1-2013-1-SI-ERASMUS-EKA, št. pogodbe: 2013-3750/001-001). V projektu pa so sodelujoče sledeče organizacije: 1. OZARA d.o.o. – Slovenija; 2. Univerza v Mariboru – Slovenija; 3. Kovinarstvo Bučar, Drago Bučar s.p. – Slovenija; 4. Univerza naravoslovnih in humanističnih znanosti Siedlce – Poljska; 5. Łuksja sp. zo.o., Łuków – Poljska; 6. Medicinsko-diagnostični center zo.o., Siedlce – Poland; 7. Univerza Coventry – Velika Britanija; 8. Tender – Italija; 9. INFAD – Španija; 10. EASPD – Belgija.

12

Avtorji se zavedajo, da ima vsak bralec svojo izkušnjo, vezano na ergonomijo in trg dela, ta izkušnja pa se lahko razlikuje od predstavljenega v pričujočem zborniku. Zato je pomembno poudariti, da bistvo tega dela ni oblikovanje novih teorij ali zavračanje starih, temveč želimo bralcu ponuditi material za razmislek o tem, da je ergonomijo možno osvetliti iz različnih vidikov.

Delo je namenjeno tistim, ki se v organizacijah ukvarjajo z upravljanjem človeških virov ter osebam, ki so že seznanjeni ali se seznanjajo z ustvarjanjem enakih možnosti na trgu dela. Prispevki so lahko uporabni tudi za študente iz različnih področij, kot so: management, ekonomija in številne druge vede, ki vključujejo elemente ergonomije, upravljanja s človeškimi viri ali upravljanja s kompetencami.

Jarosław Stanisław Kardas

13

14

POGLAVJE 1.

Ergonomija v Evropi: Prvi pregled situacije z vidika treh stališč (Sylvain Leduc) Sylvain Leduc1

Ta prispevek se osredotoča na razvoj ergonomije kot discipline in ergonomista kot poklica v Evropi.

V prvem delu analiziramo dejansko situacijo razvoja ergonomije z uporabo podatkov članstva v nacionalnih ergonomskih društvih ter sprejetje naslova Evropski ergonomist (European Ergonomist ®) v 23 evropskih državah. Uporabili smo nekaj podatkov, ki so jih podali člani združenja FEES, podatke iz Centra za registracijo ergonomije v Evropi (CREE) ter Eurostat podatke.

Drugi del podaja kratek pregled projekta, ki ga združenje vodi od leta 2012 z namenom prispevati k promociji discipline ter k uvajanju poklica ergonomist.

Tretji del podaja ilustracijo praktične vrednosti, ki jo ima ergonomija na specifičnem področju opreme za osebno zaščito (OOZ).

1.1. Analiza stanja na področju ergonomije v Evropi Analiza podatkov iz Tabele 1 prikazuje veliko razliko med številom članov v različnih nacionalnih društvih (ND). Le-to se v 50% koncentrira na tri države; Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.

V vsakem izmed teh društev je več kot 400 članov. Takšno stanje lahko razložimo z dejstvom, da imajo ta nacionalna društva dolgo Aix Marseille University, LPS EA 849, 13621, Aix en Provence, France, tel. +33 (0) 677 448 239, e-mail: sylvain.leduc@univ-amu.fr, Federation of European Ergonomics Societies (FEES).

1

15

zgodovino, hkrati pa je podatek vezan na število celotne populacije.

Vendar to ne more biti edini argument.

Tabela 1. Podatki o članstvu ergonomistov v nacionalnih društvih (ND) ter European Ergonomists ® (Eur. Erg.) v Evropi (2014) Država

Št. članov

Članstvo v ND v Evropi

Število Eur. Erg.

Stopnja Eur. Erg. v Evropi

Avstrija

25

1%

0

0%

Belgija

90

2%

24

6%

Hrvaška

53

1%

0

0%

Republika Češka

18

0%

0

0%

Finska

146

4%

5

1%

Francija

606

15%

122

28%

Nemčija

446

11%

19

4%

Velika Britanija

1185

30%

43

10%

Grčija

25

1%

3

1%

Madžarska

53

1%

6

1%

Irska

43

1%

2

0%

Italija

220

5%

51

12%

Latvija

25

1%

3

1%

Nizozemska

255

6%

73

17%

Norveška

120

3%

1

0%

Poljska

125

3%

9

2%

Portugalska

32

1%

7

2%

Rusija

40

1%

1

0%

Španija

90

2%

2

0%

Švedska

261

7%

37

8%

Švica

157

4%

28

6%

Total

4015

100%

436

100%

Vir: Združenje evropskih društev za ergonomijo FEES ter Center za Registracijo evropskih ergonomistov (CREE).

Na primer hrvaško združenje ergonomistov postavlja nekaj vprašanj v zvezi z razvojem ergonomije v tej državi, kjer je bilo društvo ustanovljeno že leta 1974, vendar pa ima danes le okrog 50 članov. Ta 16

pregled sugerira, da obstaja kar nekaj dejavnikov, ki vplivajo na razvoj članstva. Postavili bi lahko nekaj hipotez, vezanih na evolucijo in prepoznavo discipline v gospodarskem okolju ali pa na socialni dialog o delovnih pogojih. V Franciji je identificiranih kar nekaj dejavnikov, kot npr. integracija ergonomije v Delovni kodeks, promocija prednosti s strani ergonomistov med predstavniki zaposlenih, visok nivo razvoja usposabljanj za ergonomiste ipd.

Situacija, vezana na sprejetje certificiranja European Ergonomists ®, je precej drugačna in opazimo lahko, da je v treh državah certificiranje bolje sprejeto; v Franciji, na Nizozemskem in v Italiji. V vsaki državi je promocija strokovnega certificiranja delno vezana na strokovno in socialno nujnost po prepoznavi, da bi lahko prakticirali poklic ergonomista, četudi za to ni uradnih zahtev. Še več, analiza podatkov zaposlenosti in brezposelnosti (Tabela 2) kaže, da povezava s sprejetjem certificiranja European Ergonomist ® ne obstaja. Torej se lahko vprašamo, kaj je tisto, kar žene ljudi, da ga sprejmejo.

V štirih državah, na Nizozemskem, v Belgiji, Italiji in Franciji, je zaznati nasprotno situacijo in stopnja zaposlenosti/brezposelnosti ne namiguje na povezavo z gospodarsko situacijo. Zatorej je potrebno razlago iskati drugje.

Z raziskavo konkretnih aktivnosti, ki jih vodi Nacionalni odbor za ocenjevanje, lahko zaznamo dva dejavnika; na eni strani aktivno spodbujanje certificiranja med člani nacionalnih društev in na drugi strani nacionalno gibanje družbene normalizacije.

Lahko predpostavimo, da je v teh državah sprejem naslova European Ergonomist ® postal “normalnost” in tako strokovnjakom ponuja identiteto, ki je bolj ali manj zahtevana v različnih kontekstih ob pojavu besede “ergonomist”.

Identificirane razlike je potrebno dodatno analizirati, da bi lahko opredelili ključne dejavnike, ki prispevajo k razvoju stroke in poklica.

Poleg tega bi ti rezultati lahko bili osnova za opredelitev evropske strategije za spodbujanje in priznavanje certificiranja.

17

Tabela 2. Podatki o zaposlenosti ergonomistov z nazivom European Ergonomists ® v primerjavi s stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti v Evropi E.E stopnja v primerjavi s članstvom v ND (2014)

Stopnja zaposlenosti v 2013 (% delovne sile)

Stopnja brezposelnosti v 2013 (% delovne sile)

Avstrija

0%

72%

5%

Belgija

27%

62%

8%

Hrvaška

0%

49%

15%

Republika Češka

0%

68%

8%

Finska

3%

69%

8%

Francija

20%

64%

11%

Nemčija

4%

73%

6%

Velika Britanija

4%

71%

8%

Grčija

12%

49%

27%

Madžarska

11%

58%

10%

Irska

5%

61%

14%

Italija

23%

56%

12%

Latvija

12%

65%

13%

Nizozemska

29%

74%

6%

Norveška

1%

75%

3%

Poljska

7%

60%

11%

Portugalska

22%

61%

18%

Rusija

3%

69%

6%

Španija

2%

55%

27%

Švedska

14%

74%

8%

Država

18% 80% Švica Vir: Center za Registracijo evropskih ergonomistov (CREE) in Eurostat.

3%

1.2. Projekt združenja FEES & aktivnosti od leta 2012 Avgusta 2012 je bil v Stockholmu izvoljen nov odbor združenja FEES. S tem se je pojavila priložnost za razmislek o prioritetah za oblikovanje in implementacijo aktivnosti z maksimalnim učinkom v smislu promocije ergonomije. V zvezi s tem so bili opredeljeni trije nivoji: interni, eksterni in partnerski nivo.

18

Na internem nivoju je promocija ergonomije vezana na zbiranje in implementacijo podatkov preko spletne strani združenja (www.ergonomics-fees.eu), kjer je možno najti material za podporo nacionalnim društvom in njihovi misiji (npr. predstavitve Evropskega meseca ergonomije na temo preventivnih ukrepov za zdravje in varstvo pri delu).

Na eksternem nivoju FEES organizira simpozije v okviru nacionalnih konferenc:  Konferenca o uporabni ergonomiji (Junij 2013, Budimpešta);  Skupen IEA / FEES simpozij o problematiki “ergonomije in trajnostnega razvoja” (SELF Conference, Avgust 2013, Paris);  Simpozij o varjenju in ergonomiji (Januar 2014, Budimpešta);  Tri delavnice so bile organizirane v sklopu GfA kongresa v Munchenu (Februar 2014, Munchen);  Več simpozijev na temo kreativnosti in ergonomije je bilo organiziranih v Lizboni (Portugalska), Melbournu (Avstralija) in v Parisu (Francija).

Da bi delili znanstvene izsledke, je na mega iskalniku podatkovne zbirke EBSCO Host na voljo tudi zbornik konference Bruges.

Na partnerskem nivoju je vzpostavljenih več povezav z evropskimi organi, kot na primer:  Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu,  Evropski komite za standardizacijo (CEN TC 122 in CEN BT WG Udobje & Ergonomija),  Združenje za evropsko varnost,  Evropski sindikalni inštitut.

Strategija združenja je okrepiti povezave s temi organi, ki so v poziciji odločevalcev in imajo tako vpliv na evropski ravni.

1.3. Ilustracija praktične vrednosti ergonomije 19. novembra 2014 je bilo združenje FEES povabljeno k udeležbi na Evropski konferenci za varnost. Ta je bila že tretja zapovrstjo. Prvi dve sta se odvili leta 2008 in 2011. Dogodek je organiziralo pet

19

združenj, ki pokrivajo interese na področju zaščitnih materialov in obleke.

Udeležilo se ga je okrog 200 udeležencev, od tega največ iz Belgije, na prvem mestu s 25%, iz Nemčije, na drugem mestu s 17% in iz Nizozemske, na tretjem mestu z 8%.

    

Prisotnih je bilo veliko raznolikih profilov: Proizvajalci (73 %), Raziskovalci iz univerze ali tehničnega inštituta (8 %), Predstavniki združenja, zveze ali zbornice (7 %), Posredniki (izključno iz javnega sektorja policije in gasilcev), ter Evropski organi (5%), v večini organi Evropske komisije in predstavniki Varnosti in zdravja pri delu (VZD).

Med predstavitvami je bilo 25 individualnih predstavitev z različnih tematskih področij (tehnični vidiki (70%), znanstveni vidiki (20 %), regulatorni vidiki (10%)).

Predstavitev združenja FEES je gradila na treh stebrih.

O koristih, ki jih prinaša ergonomija problematiki na področju opreme za osebno zaščito in na področju preventive v varnosti in zdravju pri delu (VZD), smo izpostavili tri točke:  Prvič, Center za humano oblikovanje ter Center za oblikovanje nalog ponujata način za elaboracijo in prilagoditev opreme za osebno zaščito uporabniku ter pogoje uporabe.  Drugič, v zvezi z integracijo opreme za osebno zaščito na delovno mesto bi lahko ergonomija doprinesla k vplivu te opreme na izvajanje nalog pri delu oz. še bolj specifično na uspešnost, učinkovitost in dobro počutje.  Tretjič, z raziskavo sprejetja opreme za osebno varovalno zaščito med delavci je možno razumeti dejavnike, ki vplivajo na implementacijo te opreme v realna delovna okolja.

Ta predstavitev je bila iz dveh razlogov izvirna: prvič zato, ker se noben ergonomist ne udeležuje tovrstnih dogodkov, tako da večji del udeležencev ni imel natančne ideje ali poznavanja ergonomije in njene uporabe. Drugič, predstavitev je imela določeno stališče, ki ni bilo nujno v korist opreme za osebno zaščito: več vprašanj je bilo

20

izpostavljenih o izvedbi in prilagoditvi tovrstnih ukrepov pri preventivi v varnosti in zdravju pri delu (VZD). Torej predstavitev ni bila podana na enak in primerljiv način kot druge predstavitve, ki v večini menijo, da lahko oprema za osebno zaščito prispeva k preventivi v varnosti in zdravju pri delu (VZD).

Ob tej predstavitvi lahko povzamemo več lekcij:  O razvoju ergonomije v Evropi: gre za zelo raznolike situacije, ki kažejo na neenotnost in individualnost.  O projektih in aktivnostih združenja FEES: nekaj korakov je že doseženih, vendar se je potrebno soočiti še z veliko izzivi, da bi združenje FEES lahko postalo nepogrešljiv partner za evropske organe in Evropsko komisijo v zvezi s temami vezanimi na ergonomijo.  O ergonomiji in opremi za osebno zaščito: gre za konkreten primer vloge ergonomske prakse v preventivi na področju varstva in zdravja pri delu in še več na področju oblikovanja delovnih mest.

21

22

POGLAVJE 2.

Humanizacija dela in spodbude za delodajalce pri zaposlovanju invalidov (slovenska perspektiva)

Miodrag Petrovič2 Nataša Rebernik3

Glede na kompleksnost invalidne problematike, ki se lahko kot drugod v svetu, odraža tudi v Sloveniji, smo želeli predstaviti razumevanje pomena invalidnosti, ki vpliva na sam razvoj slovenskih politik ter zakonskih predpisov s področja invalidskega varstva.

Ker sta invalidnost in posledično socialna izključenost fenomena sodobne družbe, še posebej na področju zaposlovanja, smo želeli dobiti vpogled v:  stopnjo/število brezposelnih oseb ter delež brezposelnih invalidov oziroma zaposlenih invalidov, kot tudi vpogled v;  razvoj ukrepov s področja usposabljanja, zaposlovanja, prilagoditev dela in delovnega okolja, ki invalidom zagotavlja, kot vsem ostalim, enakovredno vključevanje, sodelovanje in delovanje v delovnem in drugem socialnem okolju.

2.1. Invalidnost in razumevanije invalidnosti v Sloveniji Invalidnost lahko pomeni telesno prizadetost, prizadetost čutil, umsko ali psihično prizadetost ali težavo v duševnem zdravju. Oseba

2 3

OZARA, storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., Maribor, Slovenija.

OZARA, storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., Maribor, Slovenija.

23

je lahko invalid od rojstva ali pa je invalidnost nastala v otroštvu, najstniških letih ali kasneje v življenju, med izobraževanjem ali v času zaposlitve4.

V Sloveniji je po letu 1991 na področju definiranja pojma oseb z zdravstvenimi in telesnimi težavami, ki vplivajo na njihove znižane sposobnosti, vladala velika zmeda. Uporabljali so se različni termini, npr.: funkcionalno ovirane osebe, invalidne osebe, telesno prizadeti ljudje, hendikepirane osebe, osebe s posebnimi potrebami in podobno, vendar sta se v obdobju po letu 2000 uveljavila pojma invalid in invalidnost.

Sam pojem invalid in invalidnost je prvotno izhajal iz definicije telesne okvare, vendar imata v slovenskem prostoru pojma invalid in invalidnost veliko širši pomen. Označujeta telesno prizadetost, obenem pa poudarjata še družbeno prikrajšanost, ki ljudi s stalnimi/dolgotrajnimi gibalnimi, zdravstvenimi, senzornimi, intelektualnimi in duševnimi težavami/ovirami diskriminirajo v vsakdanjem življenju.

Omenjeno je vplivalo na uporabo in oblikovanje različnih definicij pojma invalidnosti posameznikov. Tako kot drugod v svetu, je tudi v slovenskem prostoru, razumevanje pojma vedno bolj prehajalo iz medicinskega k družbenemu pojmovanju. Zato so razumljive tudi precejšnje spremembe v definicijah invalidnosti v mednarodnih dokumentih in nacionalni literaturi za to področje.

V brošuri Statističnega urada Republike Slovenije, zasledimo naslednje definicije pojma invalid in invalidnost5:  Definicija invalida: o Konvencija o pravicah invalidov pravi, da so invalidi »ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami

Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu: tripartitno strokovno srečanje o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mest, Uredila: Cveto Uršič, Marjan Kroflič; Translation by Andreja Švajger - 1. izdaja, 2. ponatis, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Ljubljana 2011: http://www.zdis.si/files/zdis_kodeks2011.pdf, (10.05.2015).

5 Statistični urad Republike Slovenije: Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami: https://www.stat.si/doc/pub/invalidi-2007-SLO.pdf, (10.05.2015).

4

24



lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi«6. o Po definiciji Americans with Disabilities Act je »invalid oseba s fizično ali psihično motnjo, ki znatno omeji eno ali več življenjskih dejavnosti.« Kot glavne življenjske dejavnosti zakon navaja sposobnost skrbeti zase, opravljati ročna dela, hoditi, videti, slišati, govoriti, dihati, se učiti in delati7. o Po Zakonu o invalidskih organizacijah (ZInvO) je invalid »posameznik, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živi, v skladu z mednarodno klasifikacijo«8. o Po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je invalid oziroma invalidka »oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje«9.

Definicija invalidnosti: o V Letnem poročilu o človekovih pravicah je o invalidnosti zapisano, da se šteje za invalida »vsaka oseba, ki ima upoštevajoč starost ter socialno okolje, v katerem živi, zaradi trajne ali dolgotrajne funkcionalne telesne ali duševne okvare resne težave pri svojem vključevanju v družino, družbo, izobraževanje in poklic oziroma pri uveljavljanju svojih človekovih pravic« 10. o Po 60. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS16 (ZPIZ-2) pa »je invalidnost podana, če se

CRPD: http://www.un.org/disabilities/convention/conventionfull.shtml (25.05.2015).

ADA: http://www.ada.gov/pubs/adastatute08.htm#12102 (25.5.2015); Denbo, 2003, 145-203.

8 ZInvO: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1460 (06.07.2015).

9 ZZRZI: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3841 (25.05.2015).

10 L. Despouy, Human Rights and Disability. OZN, Economic and Social Council, E/CN.4/ Sub.2/1991, 31.

6 7

25

zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje« 11. o V MKF pa z izrazom »zmanjšana zmožnost/invalidnost« poimenujejo večdimenzionalni pojav, ki je posledica odnosa med osebami in njihovim fizičnim in družbenim okoljem.

V slovenskem prostoru se vedno bolj uveljavila definicija, ki opredeljuje, da so »invalidi osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi« 12.

Definicija diskriminacije Za lažje razumevanje pojma invalidnosti posameznika in reševanja tovrstne problematike, še posebej, ker so invalidi skupina, ki je v delovnem in socialnem okolju izpostavljena diskriminaciji, je v slovenski zakonodaji opredeljena definicija diskriminacije, ki opredeljuje, da je »diskriminacija zaradi invalidnosti lahko posredna ali neposredna in pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zardi drugačnosti, katere namen ali posledica je zmanjševanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja vseh pravic in obveznosti na vseh ključnih področjih življenja«13.

Kriteriji za definiranje pojma invalid v Sloveniji Na podlagi definicij pojma invalidnosti posameznika, lahko upravičeno sklepamo, da so invalidi najbolj heterogena populacija.

ZPIZ-2: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 (25.05.2015).

ZIMI, 2010: http://www.ilo.org/dyn/natlex/docs/ELECTRONIC/86366/97429/F1836037095/SVN2010-L-86366.pdf, (26.05.2015).

13 Ibidem.

11 12

26

Zaradi heterogenosti invalidne populacije, tako po vrsti kot stopnji invalidnosti, je možnih več kriterijev in meril za definiranje pojma invalid. To vodi v pestrost in raznolikost definicij.

Kot je opredeljeno v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji (ZZRZI), da se za invalida šteje tisti, ki ima priznan status invalida, je iz Navodil za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide razvidno, da ima status invalida v Sloveniji tista oseba, ki:  »je pridobil(a) status po 10. členu ZZRZI;  mu je bila priznana lastnost invalidne osebe po 6. členu Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov;  je pridobil status delovnega invalida II. oz. III. kategorije po 34. členu prejšnjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992 oz. po predpisih, ki veljajo pred uveljavitvijo tega zakona;  je pridobil status delovnega invalida II. oz. III. kategorije po 60. členu veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ – 1);  mu je ugotovljena telesna okvara po prvem in tretjem odstavku 143. člena Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju – uradno prečiščeno besedilo (ZPIZ – 1 – UPB4) oziroma po predpisih, ki so veljavni pred uveljavitvijo zadnje spremembe tega zakona (le določene kategorije, navedene v 4. členu tega navodila – najmanj 90% telesne okvare zaradi izgube vida; 70% telesne okvare zaradi izgube sluha; najmanj 80% telesne okvare, s tem, da je najnižji odstotek posamične telesne okvare, ki se sešteva, vsaj 70%)14;  je pridobil status vojaškega vojnega invalida po 2. členu, status mirnodobnega invalida po 3. členu oziroma status civilnega invalida po 4. členu Zakona o vojnih invalidih;  je pridobil pravice po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;  je bil razvrščen na podlagi izvida in mnenja strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Instructions for completing the application form for security for the disabled): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO744 (10.05.2015).

14

27

duševnem razvoju po 11. členu prej veljavnega Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (le določene kategorije, navedene v 5. členu tega navodila);  je bil usmerjen v program vzgoje in izobraževanja po 21. členu Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (le določene kategorije, navedene v 6. členu) in;  je pridobil status invalida po predpisih držav članic EU. Tako slovenski predpisi ločijo naslednje skupine invalidov: vojni invalidi; delovni invalidi; invalidi po ZZRZI; invalidi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in; otroci s posebnimi potrebami« 15.

Več vrst invalidov pomeni tudi različno pravno ureditev in različnost pravic za posamezno vrsto invalidov.

Zakonodaja Pokazalo se je, da je zakonodaja ključ za ureditev invalidske problematike, pri tem je pomembno zavedanje, da so invalidi enakopravni člani družbe.

V samostojni Sloveniji je bila sprejeta vrsta predpisov s področja izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, odpravljanja komunikacijskih ovir in ovir v okolju, samoorganiziranja invalidov ter zagotavljanja denarnih pomoči za posebne potrebe invalidov.

Ključni zakonski predpisi in programi, s katerimi se zagotavljajo enake možnosti in se odpravlja diskriminacija na podlagi invalidnosti so:  Ustava Republike Slovenije, kjer je v 14. členu izrecno opredeljeno, da so v Sloveniji »zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino16«;  Zakon o uresničevanju načela enake obravnave; Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Instructions for completing the application form for security for the disabled): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO744, (10.05.2015).

16 Ustava Republike Slovenije, 14. člen.

15

28

         

Zakon o delovnih razmerjih; Zakon o socialnem podjetništvu; Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov; Zakon o preprečevanju nasilja v družini; Zakon o izenačevanju možnosti invalidov; Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb; Zakon o graditvi objektov; Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika; Zakon o invalidskih organizacijah idr.

Pri tem lahko omenimo, da je v Sloveniji okrog 60 zakonov in podzakonskih aktov za vzpostavitev celotnega sistema razreševanja problematike invalidov, kjer je poudarek na:  ustvarjanju pravnih podlag za celostno reševanje vseh ključnih vprašanj, povezanih z diskriminacijo in izenačevanjem možnosti invalidov;  preprečevanju in odpravi diskriminacije invalidov, še posebej, ker so invalidi skupina, ki je tradicionalno izpostavljena diskriminaciji;  ustvarjanju enakih možnosti za invalide na vseh področjih življenja;  spodbujanju, varovanju in zagotavljanju invalidom polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujanju spoštovanja njihovega prirojenega dostojanstva, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno uresničevanje temeljnega namena Konvencije o pravicah invalidov 17.

Omembe vredno je še, da je:  Republika Slovenija že 30. novembra 2006 sprejela prvi Akcijski program za invalide 2007–201318, ki je bil namenjen vsem invalidom, ne glede na vrsto invalidnosti ali njihovo starost;  Državni zbor Republike Slovenije na 37. seji 2. aprila 2008 sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije Organizacije združenih narodov

Konvencije o pravicah invalidov (1. člen). http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__ pdf/api_07_13.pdf, (10.05.2015).

17 18

29

o pravicah invalidov, s čimer je bilo nedvomno potrjeno zavzemanje Slovenije za človekove pravice;  9. januarja 2014 Vlada Republike Slovenije sprejela novi Akcijski program za invalide 2014–202119.

V Sloveniji imamo torej sodobno politiko invalidskega varstva, ki temelji na človekovih pravicah in je primerljiva z razvitimi evropskimi državami.

2.2. Zaposlovanje invalidov v Sloveniji – kje smo?

V Sloveniji je približno 12 do 13 odstotkov prebivalstva invalidov. Glede na število prebivalstva, predvidevamo, da je v Sloveniji okrog 250.000 invalidov (delovnih invalidov, otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vojaških in vojnih invalidov ter zmerno, težje in težko duševno in najtežje telesno prizadetih oseb). Od tega ima približno 8 % invalidov odločbo o invalidnosti glede na različne zakone, preostalih 5 % (po ocenah invalidskih organizacij oziroma članstva v njih) pa so osebe z večjo telesno okvaro20. To pomeni, da je že vsak osmi državljan invalid. Če k tej številki prištejemo še po dva družinska člana, lahko z vso gotovostjo sklepamo, da se dobra tretjina državljanov Slovenije neposredno srečuje z invalidnostjo.

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije, je bilo februarja 2015 registriranih: 797.356 zaposlenih oseb ter, 122.552 brezposelnih oseb21.

Najvišja stopnja brezposelnosti je bila januarja 2014, saj je v tem obdobju bilo registriranih 129.843 brezposelnih oseb22.

Zanimivo je, da je v letih od 2011 do 2014 najvišjo stopnjo brezposelnosti možno zaznati januarja, nato je sledil nihajoč padec, ko je najnižjo stopnjo brezposelnosti možno zaslediti meseca avgusta ali http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7326/, (10.05.2015).

20 http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7326/, (10.05.2015).

21 http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5140, (10.05.2015).

22 http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezposelnost, (10.05.2015).

19

30

septembra, nato sledi skokovit porast brezposelnosti, ko se število skoraj izenači ali celo preseže januarsko število brezposelnih oseb.

Tabela 3. Stopnja registrirane brezposelnosti v letih od 2011 do 2015 leto 2011

2012

2013

2014

2015

mesec

število brezposelnih oseb

januar

115.132

avgust

106.996

december

112.754

januar

115.965

september

105.441

december

118.061

januar

124.258

avgust

116.600

december

124.015

januar

129.843

september

112.460

december

119.458

januar

124.278

april

114.923

Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezposelnost, (10.05.2015).

Močan padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji v času gospodarske krize je močno vplival na gibanja na trgu dela. V tem času se je najbolj poslabšal položaj mladih, starejših oseb in oseb z nižjo izobrazbo.

Iz podatkov, ki jih je na dan invalidov, 3. december 2014, objavil Statistični urad Republike Slovenije23, lahko razberemo, da je v Sloveniji okrog 4% zaposlenih invalidov. Število zaposlenih invalidov je v običajnih delovnih okoljih približno enako kot prejšnja leta; običajna delovna okolja obsegajo vse zaposlitve v javnem in zasebnem sektorju v sistemu obveznega kvotnega sistema zaposlovanja invalidov (to pomeni obveznost delodajalcev, da od skupnega števila zaposlenih delavcev zaposlujejo tudi predpisani odstotek invalidov). V tem času je bil delež brezposelnih invalidov 15,7% oziroma je bilo med 23

www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=6662, (10. 5.2015).

31

registriranimi brezposelnimi osebami več kot 17.500 invalidov. Med vsemi brezposelnimi invalidi je bilo približno 80% dolgotrajno brezposelnih oseb.

Zanimivo je, da je bil delež 4% zaposlenih invalidov v letih od 2011 do 2014 ves čas enak. Kljub dejstvu, da v Sloveniji intenzivno potekajo programi zaposlovanja invalidov. Iz prikazanega lahko sklepamo, da letno ostane brez zaposlitve približno toliko invalidov kot se jih tudi zaposli.

Tabela 4. Število zaposlitev brezposelnih invalidnih oseb v obdobju 2011-2014 Leto

Število zaposlitev brezposelnih invalidov

2011

2.107

2012

2.694

2013

2.937

2014

2.929

Vir: http://www.ess.gov.si/_files/6909/letno_poslovno_porocilo_2014.pdf, (11.05.2015).

2.3. Državne usmeritve in direktive za zaposlovanje invalidov v Sloveniji Problem zaposlovanja invalidov lahko strnemo v naslednjih ugotovitvah:  so najbolj heterogena družbena skupina;  imajo manj ugoden položaj na trgu dela;  se v manjši meri vključujejo na trg dela;  stopnja brezposelnosti je višja od splošne stopnje brezposelnosti;  trajanje brezposelnosti je daljše kot pri ne-invalidnem prebivalstvu;  nizka izobrazbena raven;  višja starost;  nenaklonjenost delodajalcev pri zaposlovanju invalidov.

Ker sta invalidnost in posledično socialna izključenost dinamičen fenomen, je potrebno oblikovati politike, ki na eni strani preprečujejo invalidnost (skrbijo za zdravje zaposlenih, vzpostavljajo primerne

32

delovne pogoje itd.) in na drugi strani poskrbijo za invalidne osebe s tem, ko jih ščitijo pred ekonomskimi in socialnimi težavami24.

Slovenija je že leta 1991 sprejela koncept razvojne strategije invalidskega varstva, ki je zlasti pomembna s petih vidikov25.  v njej je prvič navedena sodobna opredelitev invalidnosti, ki temelji na filozofiji človekovih pravic in ne le na medicinskem modelu;  celostno je oblikovala način reševanja vprašanj, povezanih z invalidnostjo. Tako so v tem dokumentu predstavljene usmeritve po področjih: zdravstvenega varstva, vzgoje, usposabljanja in izobraževanja, zaposlovanja, rehabilitacije, denarnih prejemkov in olajšav, pravnega varstva, delovanja državne uprave, statusa, financiranja in delovanja invalidskih organizacij ipd.;  v dokumentu je izrecno poudarjeno, da imajo invalidi pravico do neodvisnega življenja;  strategija opredeljuje status in financiranje invalidskih organizacij;  pri nastajanju dokumenta so sodelovali invalidi, predstavniki države in strokovnjaki.

Leta 1999 je Vlada Republike Slovenije sprejela Program usposabljanja in zaposlovanja invalidov za obdobje 1999 – 2002. Zaradi vpliva tranzicijskih procesov, ki so povzročili segmentacijo na trgu dela in s tem slabši dostop nekaterih skupin do dela, je leta 2001 državni zbor sprejel Nacionalni program razvoja trga dela in zaposlovanja, katerega osnovni cilj je zagotavljanje enakih možnostih in aktiviranja ljudi, v katerem so opredeljeni naslednji ukrepi pospeševanja in vključevanja invalidov na trg dela26:

M. Gosak, Socialna vključenost invalidnih oseb, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2008, p. 24.

25 http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:dSmp2gNcjSMJ: www.mddsz.gov.si/ fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/invalidi_vzv/API_20142021.doc+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si, (11.05.2015).

26 T. Jerman, Analiza zaposlovanja invalidov v slovenski Istri, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2005, p. 21.

24

33

 uvajanje sodobne metodologije ugotavljanja sposobnosti in invalidnosti;  razvoj standardov za varno delo in preprečevanje invalidnosti;  pravočasno in kvalitetno usposabljanje invalidov;  uvajanje kvotnega sistema;  izvajanje integracije na vseh nivojih izobraževanja in usposabljanja invalidov;  uvajanje novih oblik podpornih in zavarovanih delovnih mest (vmesne delavnice, učna podjetja, socialna podjetja, invalidska podjetja);  razvoj novih oblik usposabljanja za delo pri delodajalcu ali v posebnih učnih delavnicah;  razvoj novih oblik svetovanja in finančne pomoči delodajalcem.

Na podlagi obstoječe zakonodaje, Vlada Republike Slovenije sprejema Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki izhajajo iz prioritet opredeljenih v evropskih in nacionalnih razvojnih dokumentih ter iz razmer na trgu dela v Sloveniji. Na trgu dela so invalidi, zaradi fleksibilne politike trga dela, postavljeni v slabši položaj pri vključevanju na trg delovne sile.

Pri reševanju zaposlitvene problematike invalidov je ključnega pomena zavedanje, da sta delo in zaposlitev pomembna dejavnika za uresničevanje človekovih pravic invalidov, kot tudi ekonomski, kulturni, socialni, politični in drugi dejavniki.

Na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je vlada Republike Slovenije julija 2004 sprejela Akt o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov27, ki odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev, predvsem pri:  nadzoru nad izpolnitvijo obveznosti zaposlovanja določenega števila invalidov;  subvencije plač invalidom;  plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov;  plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju; 27

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zaposlovanje_invalidov (10.05.2015).

34

 oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov,  nagrade za preseganje kvote;  letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov;  druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide in  druge razvojne vzpodbude.

Spodbude sklada za delodajalce so vezane predvsem na:  možnost izbire zavezanca za izpolnjevanje kvote: o izpolnjevanje kvote z zaposlovanjem invalidov; o nadomestna izpolnitev kvote; o plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.  finančne spodbude pri zaposlovanju invalidov: o nagrada za preseganje kvote ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer so lahko upravičenci 1.) delodajalci z najmanj 20 zaposlenimi in presegajo kvoto, 2.) delodajalci z manj kot 20 zaposlenimi in zaposlujejo invalide ter 3.) samozaposleni invalidi. o plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo; o plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju.

2.4. Področje zdravja in z zdravjem povezana področja za razumevanje invalidnosti in potreb prilagoditev delovnega mesta (pomen, izobraževanje, kompetentnost) Na področju zdravja in z zdravjem povezanih področjih za razumevanje invalidnosti ter razumevanje potreb prilagoditev (delovnega mesta, bivalnega okolja…) je leta 1980 velik prispevek naredila Svetovna zdravstvena organizacija s poskusno izdajo priročnika Mednarodne klasifikacije okvar, prizadetosti in oviranosti28 ter z

ICF - International Classification of Impairments, Disabilities, and Handicap, WHO, Geneva 1980.

28

35

izdajo novega priročnika Mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšane možnosti in zdravja, leta 200129.

Klasifikacija iz leta 1980, loči med:  okvaro, kot motnjo v strukturi in procesu telesa (rojstvo, nesreča, bolezen);  prizadetostjo, kot omejitve, ki zadevajo pričakovane funkcionalne dejavnosti ali omejitve zaradi telesne okvare;  oviranostjo, kot težavo, ki se nanaša na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti30.

V novi klasifikaciji iz leta 2001 so zgoraj omenjeni izrazi zamenjani z izrazi:  funkcioniranje, ki zajema telesne funkcije, strukturo telesa, dejavnosti in sodelovanje;  zmanjšane zmožnosti / invalidnost31, kar zajema telesno okvaro, omejitve dejavnosti ali omejitve sodelovanja;  zdravje, ki izhaja iz posameznikovega telesa, njegovega zdravja / bolezni in z zdravjem povezanih stanj ali je povezano z motnjami funkcioniranja ali s prvinami blaginje (izobraževanje, zaposlitev, šport, kultura).

Novi trije izrazi klasifikacije imajo širši pomen, opredeljujejo prvine zdravja in z zdravjem povezanih področij, izhajajo iz vidika posameznika, njegovega telesa in družbe, kjer je osnovni namen ustvarjanje sinteze različnih pogledov na zdravje z biološkega, individualnega in družbenega vidika.

ICF - International Classification of Functioning, Disability and Health, WHO, Geneva 2001: http://www.who.int/classifications/icf/en/ (27.05.2015).

30 Ibidem, 14.

31 Ker je v Sloveniji na področju zakonodaje in politike invalidskega varstva najpogosteje v uporabi izraz invalidnost, je Svetovna zdravstvena organizacija odobrila predlog, da se v besedilu uporabljata oba izraza kot sopomenki za angleški izraz »disability«.

29

36

Uporaba mednarodne klasifikacije funkcioniranja, zmanjšanje zmožnosti in zdravja (MKF) Za nas je izredno pomembno spoznanje, da je klasifikacijo »možno uporabljati tudi na drugih področjih kot so zavarovanje, socialna varnost, zaposlovanje, izobraževanje, gospodarstvo, razvijanje socialne politike in splošne zakonodaje ter za prilagajanje okolja.«32 Uporabnik MKF tabele/priročnika, lahko z neposrednim opazovanjem invalida ali sklepanjem na podlagi opazovanja:  telesnih funkcij, telesne zgradbe, okvare;  dejavnosti oziroma omejitev posameznikove izvedbe opravil ali dejanja;  njegovega sodelovanja oziroma omejitev sodelovanja pri vključevanju v delovno in socialno okolje ter;  drugih osebnih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na njegov način življenja in dela oceni zdravje posameznika in z zdravjem povezanih stanj, ki vplivajo na njegove delovne in življenjske možnosti pri vključevanju v delovno in socialno okolje.

Slika 1. Medsebojno vplivanje dejavnikov funkcioniranja Vir: ICF - Towards a Common Language for Functioning, Disability and Health, WHO, Geneva 2002, p. 9; MKF; prevod: Jecelj J., Kovačič I.; Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana, 2006, str. 18.

MKF; prevod: Jecelj J., Kovačič I.; Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana, 2006, str. 6.

32

37

»Posameznikovo funkcioniranje na določenem področju je rezultat medsebojnega vplivanja ali zapletenih odnosov med zdravstvenim stanjem in spremljajočimi dejavniki (to je med osebnimi in okoljskimi dejavniki)«33, ki bi jih moral upoštevat vsak oblikovalec ali načrtovalec pri razvoju novega izdelka, delovnega mesta, delovnega okolja, dostopa do delovnega mesta ter metod in tehnik dela.

Oblikovanje po meri človeka O zametkih oblikovanja po meri človeka bi lahko govorili vse od trenutka, ko je pračlovek ugotovil, da lahko z uporabo orodja premosti nekatere omejitve lastnega telesa. Ker je bilo potrebno orodja in pripomočke oblikovati lastnostim uporabnikovega telesa in njegovim zmožnostim, je bila skladnost orodja z uporabnikom precej odvisna od tega, kako dobro je načrtovalec poznal uporabnika. Kjer je bil načrtovalec hkrati tudi uporabnik, so bila orodja in pripomočki izrazito individualizirani34.

Z razvojem obrtništva ter kasneje z industrijsko revolucijo in uvedbo masovne proizvodnje, se je načrtovanje orodij in pripomočkov ločilo od njihove izdelave. Ciljna populacija načrtovalca je močno narasla, tako je načrtovalec izgubil stik z uporabnikom in je dimenzije izdelkov pričel intuitivno prilagajati »povprečnemu« uporabniku35.

Ker se je med drugo svetovno vojno prvič pojavilo sistematsko proučevanje človeških dejavnikov za potrebe učinkovitejšega oblikovanja, izdelave in uporabe vojne opreme, štejemo obdobje druge svetovne vojne za začetek ergonomije kot znanstvene discipline, kot vede, ki proučuje lastnosti človeka in ugotovitve uporablja pri načrtovanju orodja, naprav, nalog dela in okolja z namenom, da bi zagotovila produktivno, varno, udobno in učinkovito delo36.

MKF. Jecelj J., Kovačič I.; Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana, 2006, p. 19.

34 T. Kermavnar, M. Dodič-Fikfak, Oblikovanje po meri človeka, ilustriran učbenik iz ergonomije, 1. del: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana 2013, str. 2.

35 Ibidem, str. 2-3.

36 Ibidem, str. 4.

33

38

Ergonomija v ospredje svojega proučevanja postavlja človeka, ki je bodisi izkušen strokovnjak za uporabo nekega orodja bodisi laik, ki orodje uporablja v prostem času, zdrav mlad športnik ali kronično bolan človek, otrok v šolski učilnici ali starostnik v domu za ostarele, pa tudi gibalno ovirana, slepa ali gluha oseba. S tem, ko človeka postavlja v ospredje, predpostavlja, da morajo vsi od človeka ustvarjeni elementi okolja in tehnologija služiti uporabniku in obratno37.

Kljub omenjenemu, večina načrtovalcev in oblikovalce nima ustreznih kompetenc na področju načrtovanja in oblikovanja primerno prilagojenih delovnih mest, delovnega in bivalnega okolja, strojev, orodij in pripomočkov za delo in življenje invalidov, ki bi jim na enaki podlagi kot vsem ostalim omogočalo polno in enakopravno vključevanje v delovno in socialno okolje.

Tovrstno pomanjkljivost industrijskih oblikovalcev, načrtovalcev je zaznal že ameriški industrijski oblikovalec Henry Dreyfuss, ki je v svoji knjigi Wheelchair users: Handicapped and Elderly, prvi opozoril, da lahko telesa posameznikov od norm odstopajo tako po dimenzijah, kot tudi po odzivu na okolje. V omenjeni knjigi je opisal telesne lastnosti uporabnika invalidskega vozička: starostnika in/ali gibalno ovirane osebe38.

Mnenje kritikov je bilo, da ima njegova napredna ideja kljub vsemu pomanjkljivosti, saj je poskušal kategorizirati telesno ovirane osebe, torej postaviti normo na področju, ki od norme že v svojem bistvu odstopa. Pri tem pozabljajo, da večina oblikovalcev in načrtovalcev razvija proizvode ter pogoje delovnega, bivalnega in drugega življenjskega okolja za povprečnega/zdravega človeka. Še vedno je razvoj ustreznih prilagoditev v večinski domeni oseb, ki so neposredno prizadete z invalidnostjo, bodisi z lastno invalidnostjo ali invalidnostjo svojih najbližjih. Pri tem se pozablja, da se število invalidov, starejših oseb in oseb z dolgotrajno zdravstveno težavo, katerih potrebe so podobne kot potrebe invalidnih oseb, iz leta v leto povečuje, da ergonomija v osnovi teži k zmanjševanju stroškov in večanju dobička in le v manjši meri ali celo nič k zagotavljanju 37 38

Ibidem, str. 6.

Ibidem, str. 5.

39

pogojev, ki invalidnim in vsem drugim osebam s posebnimi potrebami omogočajo, enako kot drugim, polno in učinkovito sodelovati v družbi.

Zasnove načrtovanja, oblikovanja in prilagoditev orodij, naprav, nalog dela in okolja, potrebam in zmožnostim posameznega invalida V petem odstavku 2. člena Konvencije o pravicah invalidov je opredeljen pomen »univerzalnega oblikovanja« proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo treba prilagajati ali posebej načrtovati, vendar univerzalno oblikovanje ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar je to potrebno39.

Za tovrstni pristop razvoja ustrezno prilagojenih proizvodov ter pogojev delovnega, bivalnega in drugega življenjskega okolja, je potrebno imeti veliko več motivacije, znanja in izkušenj, še posebej, ker ergonomsko načrtovanje in oblikovanje temelji na interdisciplinarnem sodelovanju medicine, psihologije, ekologije in tehnologije, kot tudi na načelih ergonomskega oblikovanja dela in delovnih mest in okolja. »Spoznavna ergonomija ugotavlja obremenjenost pri delu s pomočjo znanstvenih spoznanj teh ved, izvajalska ergonomija pa ugotovitve spoznavne ergonomije uporablja pri načrtovanju dela in izdelkov po meri človeka«40.

Delo (delovne naloge in dejanski delovni pogoji), tako kot je oblikovano ali kot so predvidene prilagoditve v planskem stadiju, postavlja zahteve, za katere je invalid resnično usposobljen.

Pristop k oblikovanju dela in delovnega mesta delavcu invalidu zajema prilagoditev delovnega mesta, izdelkov, delovnih sredstev in delovnih postopkov obliki in gradnji njegovega telesa, telesnim meram ter njegovim pomanjkljivostim, psihičnim obremenitvam in sposobnostim. Povezuje koncept primernih prilagoditev z vsemi pomembnimi življenjskimi področji na osnovi nediskriminacije, zato ni vezana samo na tehnične prilagoditve, je širša in pomeni tudi delo s

Konvencija o pravicah invalidov, 2008; CRPD: http://www.un.org/disabilities/convention/ conventionfull.shtml (01.06.2015).

40 T. Kermavnar, M. Dodič-Fikfak, Oblikovanje po meri človeka…, op. cit., str. 7.

39

40

skrajšanim delovnim časom, prilagoditev metod komuniciranja, osebno asistenco, mentorstvo in podobno.

To pomeni, da je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe glede na potrebe v konkretni situaciji, da se delavcu invalidu omogoči neoviran dostop do delovnega mesta, enakopravno sodelovanje pri oblikovanju in uresničevanju politike delovne organizacije ter dejavnosti na področju izvajanja delovnih nalog in drugo.

INVALID

DELO

Lastnosti, sposobnosti, zmožnosti, motivacija

Delovni pogoji, naloga in okolje, spodbuda

PREIZKUS

Sposobnost človeka

Je možno izboljšati delovne zmožnosti invalida?

ne

zahteve dela

Je bila dana prilagoditev invalid – delo?

ne

Je možna izboljšava delovnih pogojev? da

da

Je možno izboljšati delovne zmožnosti invalida?

Je možna izboljšava delovnih pogojev?

Učinkovitejši vložek zaposlenega invalida

Slika 2. Pristop k oblikovanju dela in delovnega mesta invalidu Vir: S. Šteiner, Ergonomija in varstvo pri delu: Doba epis, Maribor 2009.

Izobraževanje V mednarodnih konvencijah in deklaracijah, kot tudi v določilih zakonskih in podzakonskih aktov Republike Slovenije, je opredeljeno, da imajo invalidi enako kot drugi pravico do kakovostnega izobraževanja. Opredeljeni so tudi ukrepi usposabljanja in

41

izobraževanja strokovnjakov in drugih oseb, da bi lahko aktivno in učinkovito prispevali k zagotavljanju pravic do enakih možnosti in enake obravnave invalidov.

V okviru projekta ERGO WORK, ki je financiran s strani Evropske komisije, in katerega nosilec je invalidsko podjetje OZARA d.o.o., je bila izvedena analiza izobraževalnih programov in obstoječe literature za tovrstno izobraževanje. Ugotovitve analize so pokazale, da v Sloveniji še vedno obstajajo pomanjkljivosti na področju uvajanja ustreznih programov izobraževanja in strokovne literature, kar dejansko vpliva na pridobivanje ustreznih kompetenc za kvalitetno in učinkovito delo z invalidi ter za razvoj okolja za uresničevanje njihovih potreb.

Za invalide delo in zaposlitev nista le vir preživetja, pomenita tudi ekonomsko in socialno varnost, z velikim poudarkom na psiholoških in fizioloških vrednotah, kjer se delo pojmuje kot eden najpomembnejših pogojev za vključitev v družbo in za zdravo življenje.

Kljub temu ostajajo invalidi ena izmed skupin (poleg žensk in starejših delavcev), ki je v delovnem in socialnem okolju najbolj izpostavljena diskriminaciji. Vzroke za tovrstno obravnavo invalidov zasledimo tudi ob spoznanju, da ključne konvencije in deklaracije Organizacije Združenih Narodov invalidov sprva niso omenjale kot posebej zaščiteno skupino državljanov. Tudi v konvencijah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne organizacije dela (MOD) so bili invalidi obravnavani zgolj kot objekti rehabilitacije in ne kot subjekti, se pravi polnopravna človeška bitja z vsemi pravicami.

Interesi in potrebe invalidov so bili prezrti zaradi ekonomske, politične in družbene marginalizacije, kar pa se počasi spreminja, še posebej s sprejetjem Konvencije o pravicah invalidov, ki je pravno zavezujoč dokument Združenih narodov s področja invalidskega varstva.

Slovenija je že leta 1991 sprejela koncept razvojne strategije invalidskega varstva, kjer je prvič navedena sodobna opredelitev invalidnosti, ki temelji na filozofiji človekovih pravic in ne le na medicinskem modelu, medtem ko je za uveljavljanje načela enakih

42

možnostih in enake obravnave ter preprečevanja diskriminacije leta 2010 sprejela Zakon o izenačevanju možnosti invalidov.

Ne glede na omenjeno, pa bo potrebno še veliko postoriti na področju usposabljanja in izobraževanja strokovnih delavcev za pridobitev ustreznih kompetenc na področju oblikovanja in načrtovanja razvoja ustrezno prilagojenih proizvodov, pogojev delovnega, bivalnega in drugega življenjskega okolja, kot tudi za neposredno delo z invalidi.

43

44

POGLAVJE 3.

Izobraževanje in podpora pri zaposlovanju invalidov (poljska perspektiva) (Marzena Wójcik-Augustyniak) Marzena Wójcik-Augustyniak41

V današnjem času, ko smo priča industrijskemu in tehnološkemu napredku, se problem invalidnosti vse bolj dotika vseh segmentov družbe. Povečanje povprečne pričakovane življenjske dobe, zmanjšanje umrljivosti dojenčkov, pogosto tistih s prirojenimi napakami, izginotje mnogih bolezni in pojav novih ter višja intenzivnost življenja prispevajo k dejstvu, da večino populacije naše družbe ne moremo definirati kot polno funkcionalne.

Kot rezultat opisanega politike, znanstvenike in podjetnike vse bolj in bolj skrbi vprašanje invalidnosti. Oblikujejo se različne strategije, programi in smernice, ki težijo ne le k temu, da pomagajo invalidom, temveč tudi k temu, da se invalidi vključijo v družbeno in gospodarsko življenje.

Strategija Evropa 2020 jasno poudarja zamisel o vključevanju oseb iz marginaliziranih družbenih skupin – med drugimi tudi invalidov. Številne države so tako zasnovale svoje „akte o raznolikosti”, ki se osredotočajo na različnost (vključno z invalidnostjo) in enake možnosti pri zaposlovanju.

3.1. Razumevanje invalidnosti na Poljskem Definicija WHO opredeljuje, da so invalidi osebe z dolgotrajno zmanjšano fizično, mentalno, intelektualno in senzorno sposobnostjo, ki lahko ob soočanju z različnimi ovirami omeji njihovo polno in 41

Dr, Uniwersytet Przyrodniczo-Humanistyczny v Siedlcah.

45

učinkovito vključenost v družbeno življenje42. Kljub temu pa ne obstaja enotna definicija invalidnosti, ki bi bila zavezujoča v vseh državah.

Posledica te neenotnosti pa lahko pomeni, da nekdo, ki je na Poljskem invalid, npr. po zakonodaji v Nemčiji tega statusa nima.

Na Poljskem se uporabljata vsaj dve pogosto uporabljeni definiciji: biološka in pravna.

Prva in širša opredelitev invalidnosti se uporablja za statistične namene Osrednjega statističnega urada Poljske (GUS). Ta izraz zajame vse tiste, ki imajo omejitve pri opravljanju določene aktivnosti (tako imenovana biološka invalidnost), vendar nimajo uradnega potrdila o invalidnosti.

Opredelitev izhaja iz zakonskih predpisov in ustreza pravni podlagi kvalificiranja posameznika kot invalida. V skladu z določbami Zakona o strokovni in socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je invalidnost „stalna ali občasna nezmožnost za vživljanje v socialne vloge, ki je posledica stalne ali dolgotrajne omejitve telesa, še zlasti, če posameznika vodi do nezmožnosti za delo”43.

Pri določanju natančnejših karakteristik invalida, ki se prijavlja za pridobitev invalidske pokojnine, zakon določa naslednje: „invalid je posameznik, katerega fizične, psihične ali mentalne funkcije dolgotrajno ali periodično ovirajo, zmanjšujejo ali preprečujejo opravljanje socialnih vlog, in še posebej omejujejo sposobnost za delo – ob predpostavki, da je že pridobil potrdilo o statusu invalida, ki ga kategorizira (razporedi) v enega izmed treh nivojev invalidnosti, ali potrdilo o popolni ali delni nezmožnosti za delo, ali – za tiste, ki še niso dopolnili 16 let – potrdilo o tipu in stopnji invalidnosti”44.

Ob koncu leta 2009 je bilo na Poljskem 8,1 milijona invalidov, torej oseb, ki so imele zaradi zdravstvenih razlogov omejene sposobnosti pri izvedbi aktivnosti, ki jih zahteva povprečno življenje "International Classification of Impairments Disabilities and Handicaps” World Health Organisation, Geneva 1980 r., str. 143: http://whqlibdoc.who.int/publications/1980/9241541261_eng.pdf (05.05.2015).

43 Čl. 2 Zakona o socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ustawa z o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudnieniu osób niepełnosprawnych), 27. avgust 1997 (Dz.U. of 2011 No. 127, Item 721 as amended).

44 Zakona o socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 27. avgust 1997 (Dz.U. No. 1213, 776 s spremembami).

42

46

posameznika (upoštevale so se tako težje kot tudi lažje omejitve).

Ocena biološke invalidnosti med odraslimi Poljaki (starimi 15 let in več) ob koncu leta 2009 kaže, da je na nekoliko nižji ravni (25%) od povprečja Evropske skupnosti (skoraj 26%). Številne države srednje in vzhodne Evrope beležijo veliko večje število bioloških invalidov, npr.

Estonija in Madžarska imata skoraj 29%, Latvija 31% in Slovaška skoraj 33%45 invalidov celotne populacije.

Razpon biološke invalidnosti na Poljskem je prikazan s podatki, ki vključujejo različne vrste invalidnosti (tabela 5). Na podlagi prikazane vsebine lahko rečemo, da so bili največja skupina bioloških invalidov tisti v pokoju in tisti v delovno aktivnem obdobju, ki so imeli gibalno oviranost. Gibalna oviranost je bila najpogostejša pri vseh starostnih skupinah.

Tabela 5. Biološki invalidi razvrščeni po starosti, številu in vrsti invalidnosti v letu 2011 Porazdelitev

Skupaj

Eno stanje/ Oviranosti

Dve stanji/ Oviranosti

Tri stanja/ Oviranosti

SKUPAJ Gospodarske starostne skupine: Pred zaposlitvijo Med zaposlitvijo Mobilni Nemobilni Po zaposlitvi/pokoj

4217596

2733979

788326

417155

187026 1997171 547139 1450033 2033399

149636 1410829 419402 991427 1173514 Eno stanje/omejitev

18195 312914 62096 250818 457217

7508 116784 17698 99085 292863

Porazdelitev

Skupaj

Vključuj e gibanje

Vključuj e sluh

Vključuj e vid

Vključuje žilni sistem

Vključuje nevrološki sistem

Ostalo

SKUPAJ Gospodarske starostne skupine: Pred zaposlitvijo Med zaposlitvijo Mobilni Nemobilni Po zaposlitvi/pokoj

2733979

1101781

98981

155433

399298

375299

603188

149636 1410829 419402 991427 1173514

21689 551447 139650 411797 528646

8856 43978 18479 25499 46147

11541 84336 31860 52475 59556

8232 173130 19848 153282 217936

31699 225353 88549 136805 118246

67619 332585 121016 211569 202983

Vir: Lastna raziskava na podlagi: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/niepelnosprawnosc-wliczbach-/dane-demograficzne/informacje-i-dane-demograficzne/ (05.05.2015).

Zdravstveno stanje poljske populacije v letu 2009 (Stan Zdrowia Ludności Polski w 2009 r.) (GUS 2011): http://www.stat.gov.pl/gus/5840_658_PLK_HTML.htm file:///C:/Documents%20and%20Settings/PC/Moje%20dokumenty/Downloads/definicj e_niepelnosprawnosci_prawnej_i_biologicznej.pdf (10.05.2015).

45

47

Poglobljena diagnoza števila invalidov na Poljskem bi morala vsebovati število uradnih invalidov, starih 16 let in več (sl. 3). Razlog je predvsem v tem, da bodo predstavniki te skupine postali (ali pa so že) potencialni delavci ali lastniki podjetij. Gledano iz perspektive tega prispevka, je omenjena ciljna skupina za nas najbolj zanimiva.

Na podlagi podatkov iz slike 3, lahko rečemo, da število uradnih invalidov iz leta v leto pada. V letu 2012 je število uradnih invalidov doseglo 18% padec v primerjavi z izhodiščno točko iz leta 1993. Kljub splošnemu trendu padanja, ki se je pričelo v letu 1997, je mogoče v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 opaziti rahel vzpon (0,6%).

5000 4500

4463 4327 4440

4608 4573 4464

4324 4294 4298

4079

4175 4167 4085 3806 3753 3708

4000

3506

3500

3359 3341 3361

3000 2500 2000 1500 1000 500 0 1993

1995

1997

1999

2001

2003

2005

2007

2009

2011

Slika 3. Število uradnih invalidov, starih 16 in več let (v tisoč) Vir: BAEL GUS; podatki za obdobje 2003-2009 – na podlagi NSP 2002, podatki za obdobje 20102012 – na podlagi NSP 2011; V: Informacja Rządu Rzeczypospolitej Polskiej o działaniach podejmowanych w 2012 roku na rzecz realizacji postanowień uchwały Sejmu Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 1 sierpnia 1997 r., „Karta praw osób niepełnosprawnych”, Warszawa 2013.

Izpostavljene opredelitve invalidnosti bi bilo treba dopolniti z idejo o stopnji invalidnosti, kar je zlasti pomembno v primeru zaposlovanja in določanja različnih pravic invalidov. Zakon opredeljuje 3 različne invalidnosti: težje, zmerne in lažje46. Če izhajamo iz podatkov, ki so predstavljeni na sliki 4, lahko zaključimo, da je najmanj številna skupina invalidov, ki so stari 16 ali I. Żabińska, Zatrudnianie osób niepełnosprawnych w Polsce, 2013, p. 5; V: Zakona o socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 27. avgust 1997 (Dz.U. 2011 No. 127, 721, s spremembami).

46

48

več, skupina težjih invalidov, vendar pa število v analiziranem obdobju raste. Po drugi strani pa se je število oseb z lažjo invalidnosti v letih 2001-2013 znatno zmanjšalo.

Slika 4. Struktura invalidov, starih 16 in več po stopnji invalidnosti v letih 2001-2013 [(zeleno) – lažja invalidnost ali podobno, (rdeče) – zmerna invalidnost ali podobno, (modro) – težja invalidnost ali podobno] Vir: Informacja Rządu Rzeczypospolitej Polskiej o działaniach podejmowanych w 2013 roku na rzecz realizacji postanowień uchwały Sejmu Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 1 sierpnia 1997 r., „Karta praw osób niepełnosprawnych”, Warszawa 2014: http://orka.sejm.gov.pl/Druki7ka.nsf/0/910DDFBD8C0A74B0C1257D1700366185/%24File/2 611.pdf

3.2. Trenutno poznavanje zaposlovanja invalidov na Poljskem Položaj invalidov na Poljskem je možno predstaviti s pomočjo številnih indikatorjev. Če si ogledamo podatke iz sredine leta 2014, je stopnja delovne aktivnosti delovno sposobnih invalidnih oseb dosegala 27,2% (to je ob stopnji 74,1% delovno aktivnih ljudi v 1. četrtini leta 2014), stopnja zaposlenih invalidov je bila 22,8% (v primerjavi s 67,2%), stopnja nezaposlenih pa 16,00% (9,3%). Glede na pozitivne rezultate zadnje četrtine leta 2014, lahko rečemo, da se je

49

stanje invalidov na trgu delovne sile stabiliziralo po rahlem zmanjšanju delovne aktivnosti, ki je bila zabeležena v letu 201347..

Med letoma 2001 in 2014 lahko opazimo stalen upad števila delovno aktivnih invalidov (Tabela 6). V letu 2014 je bil padec skoraj 26% v primerjavi z letom 2001. Pozitivno pa je, da je prišlo do zmanjšanja števila brezposelnih (37,1%) in delovno pasivnih (26,9%).

Negativni učinek je padec števila zaposlenih invalidov (18,9%), kar pa ni posledica zmanjšanja skupnega števila delovno sposobnih invalidov.

Tabela 6. Delovna aktivnost invalidov v delovnih letih med leti 2001 in 2014 (v tisoč) Delovno aktivni

Delovno

Leto

Skupaj

Skupaj

Zaposlenih

Nezaposlenih

pasivni

2001

2563

668

535

132

1895

2002

2555

658

523

135

1897

2003

2462

584

471

112

1878

2004

2458

576

446

130

1882

2005

2386

570

444

125

1816

2006

2280

503

416

87

1777

2007

2259

511

439

72

1748

2008

2213

528

460

69

1685

2009

2068

508

443

65

1560

2010

2023

521

441

80

1503

2011

1991

523

442

81

1467

2012

1953

537

450

87

1416

2013

1918

524

430

94

1394

2014

1901

516

434

83

1385

1) Ni podatkov za leta 1993-2000 Vir: Lastna raziskava na podlagi: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/niepelnosprawnosc-w-liczbach-/bael/; V: GUS BAEL – sredina leta 2014, podatki o delovno aktivnih invalidih.

Procent invalidov v primerjavi s celotno populacijo, ki je bila registrirana v okrajnih centrih za zaposlovanje v decembru 2014 je bil Trg dela: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/niepelnosprawnosc-w-liczbach/rynek-pracy/ (10.05.2015).

47

50

6,5%: 5,6% med osebami, ki so bili registrirani kot brezposelni in 47,7% registrirani kot iskalci zaposlitve. V letu 2014 so imeli delodajalci v okrajnih centrih za zaposlovanje 56.000 razpisanih delovnih mest za invalide, 14% (7.800) zaposlitev je bilo subvencioniranih48.

Podatki, ki so prikazani na sliki 5 jasno kažejo, da so med delovno aktivnimi invalidi večinoma najeti delavci. Število invalidov, ki imajo svoje poslovne dejavnosti, je bila skopa in je bila v analiziranem obdobju (2006 - 2014) od 4,09% v letu 2006 in do 2,53% v letu 201449.

Slika 5. Število invalidov, zaposlenih v delovnih letih (v tisoč) Vir: Lastna raziskava na podlagi: http://www.niepelnosprawni.gov.pl /niepelnosprawnosc-w-liczbach-/bael/; V: GUS BAEL – sredina leta 2014, podatki o delovno aktivnih invalidih.

3.3. Vladna politika in ukrepi za namene zaposlovanja invalidov na Poljskem Evropska komisija je postavila osem področij oz. prioritet v strategiji Evropa 2020, vezanih na aktivnosti EU držav članic v korist Ibidem.

Lastna raziskava na podlagi: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/niepelnosprawnosc-w-liczbach-/bael/; V: GUS BAEL – sredina leta 2014, podatki o delovno aktivnih invalidih.

48 49

51

podpore socialni vključenosti invalidov. Prioritete so bile izbrane na podlagi analize rezultatov Načrta Evropske unije za invalide za obdobje 2003-2010 ter ugotovitev Svetov držav članic. Med temi prioritetami so bile naslednje: dostopnost, participacija, enakost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, socialno varstvo, zdravje, zunanji ukrepi50.

Enakost vseh državljanov na Poljskem je zagotovljena z ustavo Republike Poljske. Ustavna ureditev določa, da so vsi državljani enaki pred zakonom, vsi imajo pravico do enake obravnave s strani javnih organov in da nihče ne sme biti diskriminiran v političnem, družbenem ali gospodarskem življenju iz katerega koli razloga51.

Načelo enakopravne obravnave in iz tega izhajajoča prepoved diskriminacije mora veljati tudi za invalide. 30. člen poljske ustave pravi, da mora biti prirojeno in neodtujljivo dostojanstvo vsakega človeškega bitja, ne glede na posameznikove individualne fizične in psihološke značilnosti, izvor vseh svoboščin in pravic. Ustava zavezuje javne organe, da zagotovijo posebno zdravstveno varstvo za invalide (Člen 68 (3)) in določijo, s pomočjo pravnega statuta, vso pomoč za invalide, da se zagotovi njihovo preživetje, prilagoditev za delo in socialna komunikacija (Člen 69) 52.

Listina o pravicah invalidov, med drugim opredeljuje pravico invalidov53:  do dela na odprtem trgu dela glede na posameznikove kompetence, izobrazbo in zmožnosti do dela, ter do uporabe kariernega svetovanja ter usmerjanja, in kadarkoli to zahteva invalidnost ali zdravstveno stanje, da se invalidu omogoči delo v takšnem okolju, ki je prilagojeno njegovim potrebam; Communication From The Commission To The European Parliament, The Council, The European Economic And Social Committee And The Committee Of The Regions European Disability Strategy 2010-2020: A Renewed Commitment to a Barrier-Free Europe: http://eur-lex.europa.eu/legalcontent/PL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52010DC0636&from=PL (10.05.2015).

51 Člen 32, Ustava Republike Poljske, (Dz.U. 1997 No. 78, 483 s spremembami).

52 http://www.tpsw.pl/aktualnosci-tpsw/osoba-niepelnosprawna/formalnie/ (10.05.2015).

53 Resolucija Sejm Republike Poljske z dne 01.08.1997 Karta Praw Osób Niepełnosprawnych (Listina o pravicah invalidov), §1.

50

52

 živeti v okolju, kjer ni funkcionalnih ovir, vključno z, pa vendar ne omejeno zgolj na dostopnost do uradov, volišč, javnih objektov, do proste komunikacije, splošne rabe javnih prevoznih sredstev, dostop do informacij, medsebojne komunikacija ipd.

Pristojne oblasti, npr. samoupravne skupnosti na regionalni, državni ali lokalni ravni pa morajo biti tiste, ki izvajajo ukrepe z namenom realizacije teh zakonskih določil.

Glede različnih kazalnikov (navedenih zgoraj), lahko sklepamo, da imajo takšni ukrepi učinke. V zadnjem času smo lahko priča pozitivnim spremembam na področju podpore invalidom.

Samoupravne skupnosti so pričele udejanjati različne naloge na področju socialne in poklicne rehabilitacije, tako da se doseže celovito prizadevanje za zadovoljevanje potreb različnih skupin invalidov.

Oblasti imajo pripravljene strategije in programe ukrepov z namenom zagotavljanja enakih možnosti za invalide ter za njihovo vključevanje.

Ti programi med drugim vsebujejo naslednje54:  Invalidom omogočiti enake življenjske priložnosti za izobrazbo, delo, dostop do storitev in ugodnosti.  Zagotavljanje enake ravni socialnih in zdravstvenih storitev in drugih oblik podpore.  Pomoč družinam, ki imajo invalidne družinske člane.  Ustvarjanje sistema integrirane rehabilitacije in aktivacije invalidov.

Kot del podpore omenjenih ukrepov poljska zakonodaja določa vrsto pravil, ki omogočajo socialno vključenost invalidov skozi različne pravice in bonitete za delodajalce, ki zaposlujejo invalide. Med najpomembnejše ukrepe štejemo:  Mesečne subvencije za zaposlenega invalida.

Program wyrównywania szans osób niepełnosprawnych i przeciwdziałania ich wykluczeniu społecznemu oraz pomocy w realizacji zadań na rzecz zatrudniania osób niepełnosprawnych na lata 2014–2020 (Program za zagotavljanje enakih možnosti za invalide, preprečevanje njihove socialne izključenosti ter za podporo pri uresničevanju ciljev v korist invalidov za obdobje 2014-2020), pp. 6-7: http://niepelnosprawni.lublin.pl (10.05.2015).

54

53

 Povračilo stroškov prilagoditve delovnega mesta za potrebe invalidov.  Povračilo stroškov opreme za prilagoditev delovnega mesta.  Povračilo stroškov za usposabljanje invalidnih oseb.  Povračilo stroškov za zaposlitev spremljevalcev invalidov.  Oprostitev PFRON plačil.

Poleg tega se lahko invalidom, ki se odločijo za ustanovitev podjetja ali pa že izvajajo gospodarsko (ali kmetijsko) dejavnost, dodeli subvencija za ustanovitev podjetja ali kmetijsko dejavnost, ali se jim lahko ponudi prispevek za socialno kooperativo, lahko pa tudi kandidirajo za financiranje do 50% obresti pri najemu posojila.

Invalidi, ki opravljajo svojo gospodarsko dejavnost, kmetjeinvalidi in kmetje, ki imajo člana gospodinjstva invalida, so upravičeni do povračila prispevkov za socialno zavarovanje 55.

Na Poljskem lahko vsak delodajalec, ki izpolnjuje pogoje, zaprosi za pridobitev statusa organizacije za zaposlitev invalidov (Zaklad pracy chronionej)56. Od 30. junija 2010 je bilo ustanovljenih 1969 tovrstnih organizacij, ki so skupaj zaposlovale 197.156 invalidov s težje, zmerno ali blago invalidnostjo.

Poleg tega na Poljskem obstajajo tudi Centri za poklicni razvoj (Zakład aktywności zawodowej)57, ki so organizacijsko in finančno Zaposlovanje invalidov: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osob-niepelnosprawn/ (15.05.2015).

56 Zaposlovanje invalidov; http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osobniepelnospraw-/zaklady-pracy-chronionej/; V: Čl. 28, 30, 31 ter 33 Zakona o socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov , 27. avgust 1997 (Dz.U. 2011, No. 127, 721 s spremembami); Zakon o spremembah Zakona o socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, z dne 29. oktober 2010 (Dz.U. No. 226, 1475); Predpis Ministrstva za delo in socialno politiko z dne 19. december 2007 (Dz.U. 2013.1300).

57Zaposlovanje invalidov: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osobniepelnospraw-/zaklady-aktywnosci-zawodowej/; in: Čl. 29 in 68 c(2) Zakona o socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov , 27. avgust 1997 ((Dz.U. 2011, No. 127, 721 Zakon o spremembah Zakona o socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, z dne 29. oktober 2010 (Dz.U. No. 226, 1475); Čl.. 38(2.2) Natural Persons Income Tax Act, 26. julij 1991 (Dz.U. 2010 No. 51, 307, s spremembami); Predpis Ministrstva za delo in socialno politiko z dne 17. julij 2012 v zvezi s centri za poklicni razvoj (Dz.U. 24. julij 2012, 850).

55

54

samostojne enote, ustanovljene z namenom zaposlovanja težje invalidnih oseb ter zmerno invalidnih oseb z diagnozo avtizma, duševne oviranosti ali mentalnega stanja. Centri za poklicni razvoj se lahko ustanovijo s strani: občin, skupnosti, različnih ustanov, združenj in drugih družbenih organizacij z glavnim ciljem ohranjati poklicno in socialno rehabilitacijo invalidov.

Podatki Nacionalnega sklada za rehabilitacijo invalidov (PFRON) s konca decembra 2014, ki opredeljujejo sistem subvencij in povračil (SODiR) pričajo, da je bilo registriranih skupno 242.600 invalidov, od tega 103.300 zaposlenih na odprtem trgu dela in 139.300 zaposlenih v sklopu organizacij za zaposlitev invalidov. V primerjavi s podatki iz decembra 2013 je bilo opaziti zmanjšanje nesorazmerja med zaposlenimi invalidi na običajnem trgu dela in v organizacijah za zaposlovanje invalidov, registriranih pri SODiR PFRON. V decembru 2013 je bil odstotek zaposlenih v organizacijah za zaposlovanje invalidov glede na skupno število zaposlenih invalidov, registriranih pri SODiR, 66,2%, v decembru 2014 pa le 57,4%58.

Kljub temu pa moramo omeniti, da poleg (vedno manj privlačnih) koristi, ki jih delodajalci iz prostega trga dela prejmejo za zaposlitev invalida, obstaja veliko zahtev, ki jih morajo delodajalci izpolnjevati, da bi zadostili posebnim potrebam invalidov. Gre torej za zahteve, ki jih jamči zakonodaja, in ki vključujejo59: pravico do dodatnega počitka med delom, pravico do dodatnega dopusta, pravica do odsotnosti z dela, primerne izboljšave, krajši delovni čas.

Zakonodaja, ki daje tovrstne pravice invalidom na delovnih mestih, velikokrat delodajalce le odvrne.

3.4. Izobraževanje na področju ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu Težave z invalidi je potrebno reševati, ne le na načelni ravni, s prilagoditvijo zakonodajnih rešitev, vladne podpore ali finančne Trg dela: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/niepelnosprawnosc-w-liczbach-/rynekpracy/ (05.05.2015).

59 Zaposlovanje invalidov: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osob-niepelnosprawn/ (05.05.2015).

58

55

pomoči za vključene upravičence, temveč tudi za bodoče in sedanje delodajalce.

Pomembno je, da se vzpostavi primerno organizacijsko kulturo, polno sprejemanje, razumevanje in podporo, ter dajanje prednosti invalidom. Na žalost do tega ne bo prišlo, vse dokler vodilni v različnih organizacijah ne bodo odprti za različnost ter ne bodo spoznali, da lahko gre tukaj tudi za metodo za dosego boljših poslovnih rezultatov.

V teoriji (in v nekaterih državah tudi v praksi) pomen upravljanja raznolikosti postaja vse bolj očiten. Spodbuja: „spoštovanje do raznolikosti in specifičnosti različnih skupin delavcev, kot so: ženske, zaposleni iz različnih držav in različnih kultur, invalidi, starejši, posamezniki drugačne spolne orientiranosti. Namen tovrstnega upravljanja je določitev specifičnosti omenjenih skupin in obravnava zaposlenih kot dragocenih pripadnikov okoliških skupin”60.

Sestavni del upravljanja z raznolikostjo je upravljanje z invalidnostjo. V Kodeksu postopkov upravljanja z invalidnostjo na delovnem mestu (Code of Procedure – Disability Management in the Workplace61), je ideja upravljanje z vprašanji invalidnosti definirana kot „proces na delovnem mestu, katerega namen je omogočiti zaposlitev invalidov z usklajevanjem prizadevanj za zadovoljitev posameznikovih potreb, delovnega okolja, potreb podjetij in zakonske odgovornosti.

Proces upravljanja z invalidnostjo na delovnem mestu se prične s strategijo, ki dopolnjuje strategijo razvoja človeških virov znotraj organizacije (podjetja). Strategija mora izpostaviti vprašanja primerne komunikacije med zaposlenimi, s ciljem dviga ozaveščenosti o

M. Kostera, M. Śliwa, Zarządzanie w XXI wieku. Jakość. Twórczość. Kultura, Wyd. Akademickie I Profesjonalne, Warszawa 2010, str. 309-310; citirano v: M. Csikszentmihalyi, Flow: The psychology of optima experience, Harper and Row, New York 1990; G. Kirton, A.M. Greene, The dynamics of managing diversity: A critical approach, Elseviere 2000/2007.

61 Zarządzanie niepełnosprawnością w miejscu pracy, Ministerstwo Pracy i Polityki Społecznej Biuro Pełnomocnika Rządu do Spraw Osób Niepełnosprawnych, Warszawa 2013: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osob-niepelnosprawn/ (21.05.2015).

60

56

invalidnosti in o potrebah invalidov. Nadalje, kar je zares pomembno, je sistematična evalvacija učinkov strategije, ki ji sledimo.

Za zmanjševanje posledic zaradi pomanjkljivih znanj o invalidnosti bi morale organizacije izvesti prilagoditveno usposabljanje za vsakega novega zaposlenega in mu (med drugim) predstaviti pravila sodelovanja z invalidi, kar vključuje tudi potencialne težave med sodelavci, vezane na invalidnost. Še več, da bi povečali udobje na delovnem mestu, tako med zaposlenimi invalidi, kot tudi polno funkcionalnimi sodelavci, bi se morali tudi vodje usposobiti na področju ravnanja z invalidnostjo na delovnem mestu, ki bi ozaveščalo glede raznolikosti in opredeljevalo individualen pristop do zaposlenih62.

Kot kaže, bi moral biti naslednji korak k boljšemu razumevanju in ustrezni uporabi potencialov invalidov ta, da se razširi ponudba izobraževanj v smislu vključevanja usposabljanj, tečajev ali univerzitetnih modulov, ki vključujejo tudi področje raznolikosti in upravljanja z invalidnostjo.

Dejstvo je, da upravljanje z invalidnostjo vključuje vprašanja, kot so: upravljanje človeškega potenciala, upravljanje talentov, organizacijska kultura, družbena odgovornost podjetij, univerzalno oblikovanje, ergonomsko oblikovanje, invalidnost ali duševno in telesno zdravje. Zato bi visokošolske ustanove na področju tako družboslovnih ved, ekonomije, tehnologije ali medicine lahko prispevale k popularizaciji rešitev in boljšega razumevanja problematike invalidnosti.

Skladno z definicijo invalidnosti Evropske skupnosti je vsak peti Poljak obravnavan kot invalid. Tretjina populacije so osebe z resnimi omejitvami. Po kriterijih, ki jih uporablja Evropska unija je vsak tretji posameznik v svojih petdesetih letih ter dve tretjini od sedemdesetletnikov vodenih kot invalidi. Še več, dve tretjini populacije ima zmerne ali blage omejitve pri opravljanju nekih dejavnosti. Ob koncu leta 2009 je bila izdana odločba o invalidnosti vsakemu devetemu Poljaku, neodvisno od spola. Glede Przystosowanie obiektów, pomieszczeń i stanowisk pracy dla osób niepełnosprawnych o specyficznych potrzebach – dobre praktyki. Centralny Instytut Ochrony Pracy – Państwowy Instytut Badawczy, Warszawa 2014, p. 208.

62

57

na sprejete biološke kriterije (ali natančneje, glede na raven omejitve) je na Poljskem od 5,3 milijona do 9 milijonov invalidov 63 Glede na zgoraj navedene podatke, lahko zaključimo, da bodo na invalidnost vezana vprašanja predstavljala resen izziv, tako za tiste, ki zakon vzpostavljajo, kot tudi tiste, ki zakon izvajajo. Tako se lahko upravičeno pripravimo na število naraščajočih težav. Zdi se, da bi morale aktivnosti s ciljem predstavljati, osveščati, oblikovati in podpirati ustrezno vedenje ter veščine bodočih delavcev in delodajalcev, vezane na delo z invalidi, postati prioriteta ne le na zakonodajni ravni, temveč tudi na delovnem mestu samem.

Stan Zdrowia Ludności Polski w 2009 r. (GUS 2011): http://www.stat.gov.pl/gus/5840_658_PLK_HTML.htm file:///C:/Documents%20and%20Settings/PC/Moje%20dokumenty/Downloads/definicj e_niepelnosprawnosci_prawnej_i_biologicznej.pdf (10.05.2015).

63

58

POGLAVJE 4.

Razumevanje vključevanja in potreb zaposlenih na delovnem mestu v Evropi – Ali lahko ergonomija doprinese k spremembam?

(Louise Moody, Janet Saunders) Louise Moody, Janet Saunders64

Osem milijonov evropskih državljanov, oziroma eden od šestih, je zaznamovanih z invalidnostjo65. Invalidi so po vsej Evropi zaposleni v veliko nižjem deležu kot polno funkcionalni posamezniki, kar vodi do njihove večje socialne prikrajšanosti. Delež zaposlenih posameznikov z najnižjo izobrazbo ter z višjo stopnjo oviranosti ali intelektualnih težav je v splošnem najnižji izmed vseh. Direktiva Evropske unije iz leta 1989 in 2000 je tako predstavila koncept „primerne prilagoditve” ter princip prilagoditve delovnega mesta oz. zaposlitve skladno s potrebami posameznika.

Zelo verjetno je, da bodo oboja, tako delovna mesta v običajnem delovnem okolju, kot invalidom namenjena zaščitna delovna mesta, potrebovala veliko večjo prilagoditev in dostopnost, da bi več invalidom omogočili delo, s tem pa bi se približali Evropski strategiji o invalidnosti 202066, ki cilja na 75% zaposlenost celotne populacije v običajnem delovnem okolju. Odločilno vlogo pri doseganju tega cilja pa bi lahko imeli prav strokovnjaki za ergonomijo.

Dept of Industrial Design, Coventry School of Art and Design, Priory Street, Coventry, CV1 5FB, UK. Tel. +44 2476 795601, e-mail: L.moody@coventry.ac.uk 65 European Disability Forum: http://www.edf-feph.org/Page_Generale.asp%3FDocID%3D13855 (05.2015) 66 European Disability Strategy 2010–2020 Guide: http://www.eubusiness.com/topics/social/disability-2010-20/) (11.12.2014).

64

59

Projekt ERGO WORK se osredotoča na razumevanje ovir za vključevanje invalidov na delovno mesto ter obravnava te ovire v okviru izobraževanja in sodelovanja med akademsko sfero in gospodarstvom.

Začetna faza projekta ERGO WORK je bila raziskava:  Potreb akterjev (vključno s posamezniki invalidi in ne-invalidi, podjetji ter visokošolskimi organizacijami) v kontekstu znanja in izboljšav delovnih mest, z namenom vključevanja invalidov na delovno mesto;  Trenutne situacije v vsaki partnerski organizaciji v kontekstu poučevanja ergonomije za potrebe oblikovanja delovnih mest za invalide.

4.1. Metode Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnih vprašalnikov v vseh šestih partnerskih državah (Slovenija, Poljska, Velika Britanija, Italija, Španija in Belgija) ter v obliki poglobljene analize učnih načrtov, ki zajemajo vsebine ergonomije. Pri tem smo se osredotočili na učne vsebine, ki obstajajo v Veliki Britaniji, Sloveniji in na Poljskem, dodatne informacije pa so prispevale tudi ostale tri države.

Analiza potreb akterjev Podatki za analizo so bili zbrani preko spletnih vprašalnikov, ki smo jih razposlali po mrežah v šestih partnerskih državah. V celoti rešenih in vrnjenih je bilo 480 vprašalnikov. Število izpolnjenih vprašalnikov se je med posameznimi državami razlikovalo, pri čemer je prišlo iz Slovenije največje število. V izogib raznolikostim ob povzemanju podatkov kot celote, so bili vprašalniki analizirani za vsako državo posebej. Vprašalnike so izpolnili tako invalidi kot neinvalidi, precejšen delež pa so predstavljali tudi anketiranci na vodstvenih položajih, s čimer smo pridobili delodajalčev vidik.

Pregled vsebin v učnih načrtih V okviru raziskave smo izvedli tudi poglobljeno analizo učnih načrtov z vsebinami s področja ergonomije, ki obstajajo v partnerskih

60

državah. Pri tem smo se osredotočili na učne načrte, ki obstajajo na partnerskih univerzah v Veliki Britaniji, Sloveniji in na Poljskem, dodatne informacije pa smo dobili tudi iz ostalih treh držav in ostalih organizacij. V raziskavi smo povzeli programe s področja ergonomije iz 13 visokošolskih organizacij, 17 fakultet in 6 držav. Vsebino programov v teh organizacijah smo raziskali skozi osebne in telefonske intervjuje. Želeli smo pridobiti razumevanje, kaj je potrebno, da bi izboljšali izobraževanje na področju ergonomije in se pri tem dotaknili potreb invalidov na delovnem mestu.

4.2. Rezultati Prilagoditve delovnih mest Vse udeležence smo vprašali, kaj menijo glede tega, kako dobro je njihovo delovno mesto prilagojeno njihovim potrebam. V Veliki Britaniji je 69% udeležencev menilo, da je njihovo delovno mesto »precej dobro« ali »zelo dobro« prilagojeno. Enakega mnenja je bilo na Poljskem 53%, v Sloveniji 51%, v Belgiji 39%, Španiji 38% in v Italiji 37% vprašanih. Najpogostejša omenjena prilagoditev je v vseh državah bila fizična prilagoditev objektov, največ fizičnih prilagoditev pa je, kot kažejo podatki, bilo izvedenih v Veliki Britaniji.

V vseh državah so bile izvedene tudi prilagoditve delovnih mest ter dela samega. Anketiranci iz Velike Britanije so navajali spremembe v delovnih nalogah, vlogi, delovnem tempu in delovnem času v veliko večji meri kot udeleženci iz drugih držav. Zanimivo je, da so slovenski anketiranci kot prilagoditev potrebam invalidov najpogosteje navajali spremembo vloge ter delovnega časa, medtem ko so poljski anketiranci kot prilagoditev prepoznavali predvsem spremembe v delovnem tempu. Da bi razumeli te razlike in videli, ali je mogoče prakse med državami primerjati, je potrebno podatke raziskati podrobneje in v širšem kontekstu.

Ni presenetljivo, da se je v zvezi s prilagoditvami za različne tipe oviranosti največ znanja med anketiranci pokazalo na področju fizičnih oviranosti, najmanj pa na področju okvare vida in sluha

61

oziroma še manj na področju potreb oseb s težavami v duševnem zdravju ter oseb z intelektualno oviranostjo.

Potrebe invalidov Vendar pa sami anketirani invalidi menijo, da zanje na delovnem mestu ni dovolj poskrbljeno. Ko smo jih vprašali, ali se strinjajo z izjavo, da »Za invalide NI dobro poskrbljeno v smislu oblikovanja delovnega mesta«, se jih je več kot polovica strinjala v vseh partnerskih državah, razen v Veliki Britaniji (Tabela 7).

Tabela 7. Mnenje anketiranih invalidov »Za invalide NI dobro poskrbljeno v smislu oblikovanja delovnega mesta« Se strinjam/Močno Se ne strinjam/Močno Nevtralno se strinjam se ne strinjam Belgija

60%

20%

20%

Italija

67%

33%

0%

Poljska

39%

42%

18%

Slovenija

55%

27%

18%

Španija

50%

39%

12%

Velika Britanija

36%

33%

30%

Vir: Lastna analiza

Prav tako so invalidi v vseh državah ocenili svoje delovno mesto slabše, se počutili manj vključene in so bili manj zadovoljni na delovnem mestu, kot so to ocenili anketirani ne-invalidi.

Invalidi so izkazali tudi veliko večjo negotovost pri poznavanju ukrepov in prilagoditev delovnega mesta kot ostali zaposleni, menili pa so, da bi morali delodajalci izboljšati svoje znanje glede obveznosti in možnosti, vezanih na prilagoditve delovnega mesta. Invalidi so bili tudi mnenja, da oblikovanje delovnega mesta predstavlja oviro v njihovih zaposlitvenih možnostih. Izkazali so manjšo mero zadovoljstva na delovnem mestu kot ostali anketiranci, prav tako pa še zmeraj zaznavajo ovire, ki jim preprečujejo, da bi prosili za izboljšave.

Ti rezultati kažejo, da je v vseh državah potrebnega še veliko truda za oblikovanje delovnih mest, ki bodo prilagojena potrebam uporabnika. Invalidi so kot največjo oviro pri tem, da prosijo za

62

izboljšave, navedli strah pred izgubo zaposlitve ter strah pred stigmatizacijo ali izolacijo, kar je izbrala več kot polovica anketirancev v vseh državah. Druge ovire, ki so jih navajali so: pomanjkanje znanja o tem, katere prilagoditve so možne; težave pri identifikaciji ustrezne osebe za opredelitev prošnje; strah, da bodo prilagoditve predstavljale strošek za delodajalca ter skrb glede napredovanja.

Razlike v mnenju anketirancev invalidov v primerjavi z mnenjem ostalih anketirancev kažejo, da se veliko ljudi sploh ne zaveda težav, s katerimi se soočajo invalidi. Zato lahko sklenemo, da je za izboljšanje splošne kulture na delovnem mestu potrebno okrepiti ozaveščanje vseh zaposlenih. Rezultati ankete namigujejo tudi na veliko pomanjkanje samozavesti med anketiranimi invalidi na Poljskem, kar je lahko rezultat pomanjkanja ozaveščenosti in infrastrukture, ki bi na poljskih delovnih mestih odgovorila na potrebe invalidov. Še več, delodajalci na Poljskem so izkazali večjo negotovost v posedovanju znanj in virov za prilagoditve delovnih mest, ter kako poiskati nasvet in specializirano opremo.

4.3. Potrebe delodajalcev V vseh državah, razen na Poljskem, so delodajalci »dostopnost financiranja« prepoznali kot največjo ovir pri vzpostavljanju primernih prilagoditev. Med poljskimi anketiranci je bila ta možnost izbrana redkeje kot druge ovire – najpogosteje izbrane ovire so bile: prepoznavanje problema; pridobivanje informacij ter dostop do strokovnjakov. Kljub temu pa se dostop do financiranja prilagoditev smatra kot največji problem. Če je financiranje omogočeno, očitno informacije o tem v nobeni izmed držav niso dovolj učinkovito razširjene. Delodajalci so bili v splošnem manj samozavestni glede poznavanja možnosti za spremembe delovnega procesa, kot so bili glede fizičnih prilagoditev delovnega mesta. To je jasen pokazatelj potrebe po dvigu osveščenosti na tem področju.

Anketirane delodajalce smo povprašali tudi, ali bi jih zase oz. za svojo organizacijo zanimalo usposabljanje v ergonomskem oblikovanju delovnih mest. V večini držav je večina anketirancev izrazila zanimanje, pri čemer je Velika Britanija izjema, saj je kar 71%

63

anketirancev odgovorilo z »ne«. Ta povsem drugačen odgovor verjetno namiguje na zrelost situacije, obstoječo prakso usposabljanj ter aktivnosti osveščanja, ki v Veliki Britaniji že potekajo, čeprav še zmeraj ostaja skoraj 30% delodajalcev, ki so za tovrstna usposabljanja zainteresirani.

4.4. Analiza učnih vsebin s področja ergonomije Ergonomijo v glavnem poučujejo na magistrski stopnji. Od vseh partnerjev vključenih v projekt se zdi, da ima Velika Britanija najbolj razvito akademsko izobraževanje na področju ergonomije ter ponuja tako dodiplomski kot podiplomski študij ergonomije. Vendar pa je ergonomija v tej raziskavi v vseh državah vključena v programe različnih disciplin, saj ima izrazito multidisciplinaren značaj. Sama učna vsebina s področja ergonomije pa je najpogosteje odvisna od usmeritve fakultete, na kateri se poučuje.

Ob vprašanju »Ali so v učnih vsebinah zajete potrebe invalidov?« so predstavniki študija, bolj posvečenega ergonomiji ali človeškim dejavnikom (Human Factors) lahko odgovorili z »da«, saj študiji vsebujejo tudi nekaj specifičnih komponent kot npr.: magistrski študij na področju »Podporne tehnologije« oz. »Tehničnih pripomočkov« (Velika Britanija, Coventry – Fakulteta za zdravstvene in biološke vede), ali komponente, kot so »Invalidnost, staranje in inkluzivno oblikovanje« (Velika Britanija, Loughborough – del študija Ergonomsko oblikovanje) oz. »Specialna pedagogika« (Slovenija, Koper – Fakulteta za izobraževanje). Vendar pa so ti primeri v manjšini, zato so predstavniki študijev, kjer so učne vsebine manj posvečene ergonomiji, pogosteje odgovorili z »delno« ali z »ne«.

Kjer študij sloni na pristopu inkluzivnega oblikovanja, je zaznati večjo osredotočenost na ozaveščanje študentov o človeških sposobnostih ter na spodbujanju študentov k uporabi ustreznih metod za upoštevanje univerzalnih potreb in univerzalnega oblikovanja, ki ne izključujeta nobene skupine ljudi. Vendar pa so ti programi kljub vsemu brez posebnega poudarka na potrebah invalidov na delovnem mestu, razen če študenti izdelajo poglobljeno projektno nalogo na to temo.

64

4.5. Razprava V predstavljenih podatkih obstajajo seveda omejitve. Zavedati se je treba, da je vzorec majhen in se razlikuje med državami in med skupinami zaposlenih. Rezultati so zato bili uporabljeni s previdnostjo, da bi lahko nakazali splošne ugotovitve, predlagali morebitne aktivnosti za izboljšanje izobraževanja na področju ergonomije in da bi dvignili splošno zavedanje o vrsti problemov, s katerimi se invalidi srečujejo na delovnem mestu v različnih partnerskih državah.

S pomočjo ankete smo želeli ugotoviti, kaj naj bi bodoči učni načrti vsebovali z vidika potreb invalidov na delovnem mestu. Obstaja vrsta področij, ki bi lahko bila relevantna tako znotraj ergonomije, kot izven nje, kot je trenutno to področje pokrito v anketiranih organizacijah.

Ugotavljamo, da bi morali trenutne učne načrte s področja ergonomije bolje prilagoditi specifičnim potrebam invalidov, če bi želeli izboljšati izobraževanje na področju potreb invalidov na delovnem mestu. V okviru raziskave smo opredelili dodatne vsebine, ki omogočajo boljše razumevanje in oblikovanje za potrebe invalidov:  Inkluzivno oblikovanje – staranje, različne zmožnosti, sposobnosti.  Empatične metode oblikovanja za ozaveščanje študentov.  Razumevanje organizacijskega vedenja.  Znanje o tehničnih pripomočkih.  Znanje o dostopnih okoljih.  Izmenjava znanj o orodjih za inkluzivno oblikovanje.  Večji poudarek na potrebah oseb z duševno oviranostjo (to področje je pogosto zanemarjeno).  Poudarek na intervencijah na delovnem mestu in potrebah invalidov.  Znanje s področja zdravja pri delu in/ali interdisciplinarno sodelovanje.

Empatične spretnosti se lahko poučujejo v okviru praktičnega dela, pri čemer lahko študenti uporabijo pripomočke, kot so voziček, očala za simulacijo degeneracije rumene pege, »obleka tretjega življenjskega obdobja«, ki simulirajo določeno invalidnost ali okvaro,

65

povezano s staranjem (slabovidnost, naglušnost, neokretnost, slab oprijem in koordinacijo). Študije primerov in oseb lahko prav tako povečajo sočutje študentov in njihovo razumevanje potreb invalidov.

Drug pristop je neposreden stik z invalidi, ki predstavlja pomemben del dobre prakse na področju inkluzivnega oblikovanja in delovne terapije, pri čemer študenti pridejo v stik z invalidi v okviru izobraževanja o participativnem oblikovanju ali so-oblikovanju – skozi pogovor spoznajo potrebe invalidov na različnih področjih in se seznanijo z etnografskimi raziskovalnimi metodami (npr. opazovanje).

Na tem mestu predstavljeni podatki so pokazali zelo raznoliko podobo v šestih evropskih državah, kjer smo izvedli analizo prilagoditev za invalide ter analizo obstoječih učnih vsebin na področju ergonomije.

Rezultati so pokazali potrebo po boljšem evropskem sodelovanju ter prenosu znanj in praks na tem področju.

Na osnovi rezultatov analize smo v projektu ERGO WORK razvili nove izbirne učne vsebine s področja inkluzivnega oblikovanja za usposabljanja na področju ergonomije v Sloveniji in na Poljskem.

Učni materiali so bili dopolnjeni glede na potrebe, prepoznane v analizi ter prilagojeni lokalnim razmeram slovenskih in poljskih partnerjev. Namen teh učnih vsebin je bil predvsem opremiti študente za izboljšanje delovnih mest za invalide, preizkušene pa so bile v okviru pilotnih projektov v podjetjih, s sodelovanjem študentov, profesorjev, zaposlenih invalidov in ne-invalidov.

66

POGLAVJE 5.

Ergonomija za invalide v realnem delovnem okolju – Implementacija pilotnih projektov v Sloveniji (Nataša Rebernik) Nataša Rebernik67

Pred leti smo predstavniki dveh slovenskih partnerjev projekta, t.j. predstavniki OZARA, storitveno in invalidsko podjetje d.o.o. ter predstavniki Univerze v Mariboru, ob posebni priložnosti pričeli zanimiv pogovor o “ergonomiji za invalide”.

Intenzivna razprava je odprla številna vprašanja, med katerimi so bila najbolj izpostavljena tri. Prvič, pomanjkanje specifičnih izobraževalnih programov, ki bi vključevali ergonomsko oblikovanje za invalide; drugič, pomanjkanje sodelovanja med visokim šolstvom, raziskovalci in realnimi delovnimi okolji in kot zadnje, pomanjkanje enakih možnosti in zaposlitvenih priložnosti za invalide. Pojavila se je ideja o mednarodnem projektu, s čimer se je rodil projekt ERGO WORK. Leta 2013 smo s projektom kandidirali za evropsko financiranje in le-to je bilo odobreno. Financiran iz Programa vseživljenjskega učenja, podprt s strani Evropske komisije, je bil projekt zanimiva izkušnja za vse vključene akterje, tako projektne partnerje, študente, zaposlene invalide in neinvalide ter mnoge druge.

V času trajanja projekta so bile načrtovane in izvedene številne aktivnosti, začenši s poglobljeno analizo, ki ji je sledil intenziven razvoj visokošolskega izobraževalnega modula »Učni načrt na področju ergonomije – Inkluzivno oblikovanje delovnih mest«. Nadalje so bile učne 67

OZARA, storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., Maribor, Slovenija.

67

vsebine implementirane in testirane v okviru tako imenovanih pilotnih projektov v dveh testnih državah, v Sloveniji in na Poljskem. Na tem mestu predstavljamo splošen koncept pilotnih projektov s poudarkom na dveh pilotnih projektih, ki smo ju izvedli v Sloveniji s pomočjo dveh multidisciplinarnih skupin (MS 1 in MS2).

5.1. ERGO WORK PILOTNI PROJEKTI – splošna predstavitev Namen, cilji in delovni načrt izvedbe pilotnih projektov V Sloveniji smo načrtovali izvedbo dveh pilotnih projektov, Pilotnega projekta 1 (PP1) – v sodelovanju med dvema partnerskima podjetjema OZARA d.o.o. (P1) in Kovinarstvo Bučar s.p. (P3), ter izvedbo Pilotnega projekta 2 (PP2) – v sodelovanju med podjetjem OZARA d.o.o. in pridruženim partnerskim podjetjem za zaposlovanje invalidov, Bodočnost Maribor d.o.o.

Namen implementacije pilotnih projektov, kot je bil zastavljen v projektnem planu v okviru »Delovnega paketa 5: Pilotni projekti«, je bil preizkusiti učne vsebine (t.i. »Učni načrt na področju ergonomije – Inkluzivno oblikovanje delovnih mest«), ki smo jih pred tem razvili v okviru Delovnega paketa 3, v realnem gospodarskem okolju, ki se srečuje z resničnimi poslovnimi potrebami in izzivi pri oblikovanju humanih, invalidom prilagojenih delovnih mest.

Pilotne projekte smo namenili izvesti v dveh »testnih državah«, v Sloveniji in na Poljskem, kjer je ERGO WORK partnerstvo oblikovalo trdna nacionalna partnerstva univerz, partnerskih in pridruženih podjetij.

Postopek selekcije in izhodišče implementacije pilotnih projektov Namen postopka selekcije, ki smo ga zastavili v okviru »Delovnega paketa 4: Priprava pogojev za izvedbo pilotnih projektov«, je bil definirati in izpolniti vse potrebne pogoje za izvedbo pilotnih projektov skladno z delovnim planom. To pomeni, da smo morali podrobneje opredeliti, katere ciljne skupine smo vključili v pilotne projekte ter definirati kriterije izbora: 1) izdelka / storitve / delovnega mesta, 2) invalidov,

68

3) 4)

študentov in učnih vsebin za uporabo v pilotnih projektih.

1) Izbor izdelka / storitve / delovnega mesta se nanaša na definiranje vseh ključnih parametrov za ergonomsko analizo delovnih mest ter njihovo prilagoditev potrebam zaposlenih invalidov, vključenih v projekt. To pomeni, da smo v nekaterih primerih najprej definirali nov izdelek ali novo storitev z namenom oblikovanja novih, invalidom prilagojenih delovnih mest, v drugih primerih pa smo izbrali nekaj obstoječih delovnih mest, da bi le-te lahko ergonomsko analizirali in predstavili nove rešitve.

Naslednji dve točki, 2) izbor študentov in 3) izbor invalidov, sta bili izvedeni skozi tristopenjski proces, katerega namen je bil oblikovati 4 multidisciplinarne skupine (MS) najmanj 6 študentov ter 3-4 strokovnjakov iz akademskega sveta in gospodarstva (2 skupini v Sloveniji in 2 skupini na Poljskem). Proces je vključeval predstavitev projekta ERGO WORK, intervju z zainteresiranimi študenti in invalidi ter podpis izjave o sodelovanju in vključitvi v projekt.

Zadnja točka, 4) izbor učnih vsebin, je bila izvedena med samo izvedbo pilotnih projektov, in sicer glede na potrebe identificirane tekom izvedbe posameznega pilotnega projekta. Osnovni princip izvedbe pilotov je med drugim vključeval kratko, približno 2-urno predstavitev vsake izmed petih tem, ki smo jih v predhodnih 6 mesecih razvili v okviru učnih vsebin na temo ergonomije za invalide.

1. Učna vsebina 1: Študij dela in ergonomija za osebe z invalidnostjo – Razumevanje delovnega mesta in dela, 2. Učna vsebina 2: Značilnosti oseb z invalidnostjo v delovnem okolju – Razumevanje zaposlenih in njihovih potreb, 3. Učna vsebina 3: Ergonomija v poslovanju – Razumevanje dela in poslovanja, 4. Učna vsebina 4: Inkluzivno oblikovanje, 5. Učna vsebina 5: Mobilnost oseb z invalidnostjo.

Vsi učni materiali s Power point prezentacijami in nalogami so bili preko Dropbox arhiva projekta ERGO WORK dani na voljo neposredno vključenim akterjem (partnerjem, profesorjem, študentom,

69

invalidom) in so bili tudi evalvirani s strani članov Projektne skupine za upravljanje (t.i. Project Management Group), študentov, profesorjev, mentorjev ipd. preko evalvacijskih orodij, ki jih je oblikoval Zunanji evalvator projekta.

Oblikovanje multidisciplinarnih skupin Za potrebe implementacije pilotnih projektov skozi 3-4 mesece so bile oblikovane 4 multidisciplinarne skupine (MS). 2 skupini sta bili oblikovani v Sloveniji in 2 na Poljskem.

Načrtovali smo, da bi skupine vključevale 6 študentov + 3-4 predstavnike akademske sfere in gospodarstva, vendar se je končno število vključenih razlikovalo glede na specifične situacije v posameznem pilotnem projektu. Vloga multidisciplinarnih skupin je vključevala aktivno sodelovanje v:  oblikovanju specifičnega izdelka (izbranega znotraj podjetja);  analizi specifičnih potreb zaposlenih invalidov;  oblikovanju delovnega programa, skladno z izbranim izdelkom in potrebami zaposlenih invalidov;  ergonomskem oblikovanju delovnega mesta oz. v reorganizaciji obstoječih delovnih mest skladno s potrebami posameznih zaposlenih invalidov;  usposabljanju zaposlenih invalidov za prilagojena delovna mesta.

  

  

70

Člani so bili odgovorni za: prispevek k izmenjavi znanj, idej, izkušenj in veščin; prispevek k učinkovitemu pristopu »potreba-rešitev«; upoštevanje primerov dobrih praks, preizkušenih modelov, strokovnih mnenj, inovativnih idej za oblikovanje delovnih mest po meri; implementacijo konceptov »dostopnosti« in »univerzalnega oblikovanja«; prispevek k pripravi poročila; prispevek k razvoju vsebin za e-platformo.

5.2. Pilotni projekti v Sloveniji V Sloveniji sta bila izvedena dva pilotna projekta. Za oba je OZARA d.o.o. prevzela vlogo koordinatorja in organizatorja za večino izvedenih aktivnosti.

S postopkom izbora smo v sodelovanju z Univerzo v Mariboru (P2) morali izbrati vsaj 12 visokošolskih študentov (6 za vsak pilotni projekt), v sodelovanju z vključenimi podjetji pa vsaj 4 zaposlene invalide (2 za vsak pilotni projekt). Rezultati selekcije so bili obetavni, saj smo za Pilotni projekt 1 pridobili 12 študentov, ki so podpisali izjavo o sodelovanju, za Pilotni projekt 2 pa je izrazilo zanimanje 15 študentov, od katerih jih je naposled izjavo podpisalo 10. Nadalje smo imeli vključene 3 zaposlene invalide v PP1 in 4 v PP2. Končno število je bilo nekoliko drugačno, saj je tekom implementacije nekaj študentov odstopilo od sodelovanja, za kar so navedli več razlogov, med katerimi je najbolj izstopalo »pomanjkanje časa«, sledilo pa je to, da »ne prepoznajo koristi, ki bi jih imeli s sodelovanjem v projektu«. Število študentov, ki so ostali in so tudi uspešno predstavili svoje delo, je pristalo na 9 študentov za PP1, za PP2 pa jih je v času priprave tega prispevka ostalo 10. Vendar pa slednji v tem času še niso predstavili svojih del, zato obstaja možnost za dodatni upad števila študentov v zadnjem mesecu implementacije PP2.

Ker so nekateri študentje zares opravili odlično delo in podjetjem ponudili vrsto zanimivih rešitev za izboljšanje ergonomskih parametrov v delovnem procesu, bi bilo škoda, če teh rezultatov v pričujočem sestavku ne bi predstavili.

Najprej pa sledi splošen uvod v predstavitev obeh pilotnih projektov, tako PP1 kot PP2, ki smo jih izvedli v Sloveniji v času med novembrom 2014 in junijem 2015.

Pilotni projekt 1 (PP1) Ime in dejavnosti podjetja: V PP1 sta bili vključeni dve partnerski podjetji, in sicer koordinator projekta, OZARA d.o.o. in partner 3, Kovinarstvo Bučar, Drago Bučar s.p.

OZARA d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z usposabljanjem, zaposlovanjem in socialnim vključevanjem invalidov, je izvajalec

71

programa zaposlitvene rehabilitacije in programa socialne vključenosti, v njegovi sestavi pa so tudi projektna pisarna in različne specializirane storitve. Podjetje zaposluje invalide na področjih čiščenja, mizarstva, šivanja, urejanja zelenih površin ter različnih proizvodnih in dodelavnih poslov.

Kovinarstvo Bučar s.p. je družinsko podjetje z več kot petdesetletno tradicijo. So eni izmed večjih podjetij v Sloveniji na področju izdelave standardnih serijskih izdelkov stavbnega kleparstva, kakor tudi drobnih kleparskih izdelkov po naročilu.

Njihove stranke so kleparji, velike trgovine in individualni kupci. Še več, so v inovacije usmerjeno podjetje z visoko kakovostnimi standardi in visoko družbeno odgovornostjo, zato že več let dobro sodelujejo z invalidskim podjetjem OZARA d.o.o. z namenom zagotavljanja dodatnih zaposlitvenih priložnosti za invalide.

Značilnosti izdelka in delovnega mesta: V sodelovanju obeh podjetij je bila že pred pričetkom projekta za posebne transportne potrebe kovinskih izdelkov podjetja Kovinarstvo Bučar s.p. zasnovana nadstandardna, 6-metrov dolga lesena paleta. Izdelava palete je bila preizkušena v okviru PP1 na lokaciji podjetja OZARA d.o.o., v proces izdelave pa sta bila vključena dva zaposlena invalida in ena oseba brez omejitev, in sicer kvalificiran mizar.

Obseg dela na analiziranih delovnih mestih: Izdelava 6-metrske palete vključuje nekaj faz, začenši z razrezom lesenih desk v različne velikosti, kar izvede mizar. V lesene deske nato zaposleni invalid ročno izvrta luknje za žeblje. Drugi zaposleni invalid na mestu za sestavljanje v sodelovanju z mizarjem nadaljuje z zlaganjem, vijačenjem in lepljenjem lesenih desk skladno z načrtom, pripravljenim s strani inženirjev iz podjetja Kovinarstvo Bučar s.p.

72

Slika 6. 6-metrov dolga lesena paleta, analizirana v okviru Pilotnega projekta 1 Vir: Kovinarstvo Bučar s.p.

Namen pilotnega projekta:  oblikovanje novega izdelka, vključno z oblikovanjem delovnega procesa in delovnih mest, prilagojenih zaposlenim invalidom.  analiza mobilnosti za različne skupine zaposlenih invalidov.

Fot. 1. Pilotni projekt 1 v podjetju OZARA d.o.o. – Izdelava 6-metrov dolge lesene palete Vir: OZARA d.o.o.

73

Fot. 2. Pilotni projekt 1 v podjetju OZARA d.o.o. – Izdelava 6-metrov dolge lesene palete Vir: OZARA d.o.o.

Aktivnosti pilotnega projekta: Prva srečanja so se odvila že konec novembra 2014, kjer so se člani multidisciplinarne skupine spoznali, se seznanili z obema podjetjema, z zaposlenimi invalidi ter s skicami in načrti izdelka.

Nadaljevala so se v januarju 2015 z opazovanjem ter meritvami delovnega procesa in delovnih faz, z meritvami delovnega okolja, analizo logistike po lokaciji ipd. Ugotovitve analize so nato študentje predstavili v marcu 2015, po njihovem izpitnem obdobju.

Predstavljene so bile sledeče naloge: 1. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – Normiranje in izboljšave dela, 2. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – OWAS Analiza, 3. Ergonomsko oblikovanje izdelkov – Numerična analiza lesene palete, 4. Analiza mobilnosti v delovnem okolju.

Ker ima Zunanji evalvator projekta sedež v Sloveniji, smo izkoristili to priložnost in v marcu 2015 organizirali več Evalvacijskih srečanj. Na zaključnem srečanju so vsi študentje predstavili rezultate svojega dela in prejeli potrdilo o udeležbi v projektu, kar bo njihovi karieri in iskanju prve zaposlitve zagotovo prineslo dodano vrednost.

74

Multidisciplinarna skupina 1, ki je delala na PP1: a) Raziskovalci: Marjan Leber, Bojan Dolšak, Nataša Vujica-Herzog, Majda Schmidt Krajnc, Marko Renčelj, Vojko Potočan (Univerza v Mariboru); b) Študentje (Univerza v Mariboru):  Dodiplomski študentje Fakultete za strojništvo: Aleš Horvat, Martin Postružnik, Niko Rojko, Ema Komar, Saša Stojko (z opravljeno predstavitvijo) + Matic Sernel, Jure Jevšenak;  Podiplomski študentje Fakultete za gradbeništvo: Gregor Salobir, Rok Dolinšek, Aleksander Pagon, Aleš Petek (z opravljeno predstavitvijo); c) Zaposleni, mentorji: Miodrag Petrovič, Janez Andrejč, Nataša Rebernik (OZARA d.o.o.), Boštjan Cafuta (Kovinarstvo Bučar s.p.); d) Zaposleni invalidi: Marija Štandeker, Darko Fabijan, Alojz Zelenko (OZARA d.o.o.).

Pilotni projekt 2 (PP2) Ime in dejavnosti podjetja: V PP2 sta bila vključeni eno partnersko podjetje, in sicer koordinator projekta OZARA, storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., ter eno pridruženo podjetje, podjetje Bodočnost Maribor d.o.o.

OZARA d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja z usposabljanjem, zaposlovanjem in socialnim vključevanjem invalidov, je izvajalec programa zaposlitvene rehabilitacije in programa socialne vključenosti, v njegovi sestavi pa so tudi projektna pisarna in različne specializirane storitve. Podjetje zaposluje invalide na področjih čiščenja, mizarstva, šivanja, urejanja zelenih površin ter različnih proizvodnih in dodelavnih poslov.

Bodočnost Maribor d.o.o. je podjetje za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov. Je eno izmed uspešnejših tovrstnih podjetij v Sloveniji. Njihove storitve vključujejo proizvodne aktivnosti grafičnega oblikovanja, mizarstva, kovinarstva, šiviljstva in drugih storitev.

Veliko število invalidov je zaposlenih v proizvodno sortirnem oddelku, kjer pakirajo kozmetične izdelke za enega izmed večjih Evropskih kozmetičnih podjetij.

75

Značilnosti delovnih mest: V podjetju Bodočnost Maribor d.o.o. so dodiplomski študentje Fakultete za strojništvo analizirali ergonomsko ustreznost delovnih mest na sortirnih/pakirnih linijah. Delovna mesta ob posamezni liniji predstavljajo verigo medsebojno povezanih faz v procesu pakiranja kozmetičnih izdelkov kot so npr. barve za lase, geli za lase, kreme za obraz ipd. Delovna mesta so bila izbrana po nekaj predhodnih opazovanjih delovnega procesa ter identifikaciji problematičnih parametrov, v glavnem pa so se izkazala za problematična zaradi ponavljajočih se in napornih gibov, teže bremena, porabe časa in podobno.

V analizo je bilo skozi intervjuje, opazovanje dela ipd. vključeno več zaposlenih invalidov in ne-invalidov, medtem ko so se štirje zaposleni invalidi strinjali z intenzivnejšo udeležbo v projektu in so zato bili tudi bolj vključeni. Polega omenjene ergonomske analize izbranih delovnih mest sta bili izvedeni še sledeči analizi: 1. Mobilnost oseb z invalidnostjo v delovnem okolju (skupina podiplomskih študentov Fakultete za gradbeništvo), 2. Delovni pogoji in zadovoljstvo zaposlenih invalidov pri delu (podiplomska študentka Filozofske fakultete).

Obseg dela na analiziranih delovnih mestih: Ergonomska analiza izbranih delovnih mest je bila narejena na ročni liniji za pakiranje kozmetičnih izdelkov, ki vključuje več delovnih mest v različnih fazah pakiranja. Delo je odvisno tudi od posebnosti izdelka, od prejetih naročil ter omejitev zaposlenih invalidov. V času izvedbe PP2 so študentje analizirali tri izbrana delovna mesta, ki predstavljajo eno ali dve fazi pakiranja: 1. Prvo delovno mesto: odpiranje škatel preden se prične proces sortiranja in pakiranja.

2. Drugo delovno mesto: vstavljanje kartončka z navodili na vrat plastenke, ki je predhodno že vstavljena v majhno škatlo in ta v veliko transportno škatlo.

3. Tretje delovno mesto: ročno dvigovanje transportnih škatel iz palete na delovno površino in obratno.

76

Namen pilotnega projekta:  ergonomsko oblikovanje delovnega procesa in delovnih mest s priporočili za izboljšave.  analiza mobilnosti za različne skupine zaposlenih invalidov s priporočili za izboljšave.  analiza delovnih pogojev in zadovoljstva zaposlenih invalidov pri delu s priporočili za izboljšave.

Fot. 3. Pilotni projekt 2 v podjetju Bodočnost d.o.o. – Analiza delovnega mesta 2 Vir: Bodočnost d.o.o.

Aktivnosti pilotnega projekta: Prvo srečanje se je odvilo v marcu 2015, kjer so se člani multidisciplinarne skupine spoznali, se seznanili s podjetjem Bodočnost d.o.o., njegovimi proizvodnimi storitvami in še posebej z linijo za pakiranje kozmetičnih izdelkov. V aprilu in maju 2015 so se srečanja nadaljevala, in sicer s podajo teoretičnih vsebin o ergonomiji za invalide (razvitih v okviru projekta ERGO WORK), študentje so se nato seznanili z zaposlenimi invalidi ter nadaljevali z metodami poglobljenega opazovanja. Njihovo delo je vključevalo video snemanje, fotografiranje, beleženje, pogovore z zaposlenimi invalidi, njihovimi mentorji in kadrovskimi delavci, izvedbo intervjujev, pripravo, razdelitev in analizo vprašalnikov, sintezo vseh zbranih podatkov, pripravo predstavitve ter podajo priporočil za ergonomske izboljšave vodstvu podjetja. Predstavljene so bile sledeče seminarske naloge: 77

1. Analiza mobilnosti delovnega okolja 2. Delovni pogoji in zadovoljstvo zaposlenih invalidov pri delu 3. Ergonomska analiza izbranih delovnih mest Multidisciplinarna skupina 2, ki je delala na PP2: a) Raziskovalci: Marjan Leber, Bojan Dolšak, Majda Schmidt Krajnc, Marko Renčelj, Vojko Potočan (Univerza v Mariboru); b) Študentje (Univerza v Mariboru):  Podiplomski študentje Fakultete za gradbeništvo: Mateja Knežar, Armin Turanovič, Luka Hošnjak, Adrijan Legčevič, Danijel Hojski, Jan Perša in Mitja Picej;  Podiplomska študentka Filozofske fakultete: Nina Fekonja;  Dodiplomski študentje Fakultete za strojništvo: Jakob Marolt, Alen Auer, Matej Polovšek; c) Zaposleni, mentorji: Cvetka Hanžič (Bodočnost d.o.o.), Miodrag Petrovič, Nataša Rebernik (OZARA d.o.o.); d) Invalidi: Anica Škrjanec, Jožica Vake, Marija Diemat, Dijana Mauko (Bodočnost d.o.o.).

Rezultati pilotnih projektov Na tem mestu predstavljamo le rezultate Pilotnega projekta 1 (Seminarske naloge 1, 2, 3 in 4), saj je bil Pilotni projekt 2 zaključen šele po pripravi tega prispevka. Vendar pa v predhodnem poglavju predstavljamo vsaj nekaj osnovnih podatkov o procesu dela, prav tako pa je vključenih nekaj fotografij študentov.

Vsi rezultati so bili tudi redno posodobljeni na ERGO WORK spletni strani (www.ergo-work.eu) ter predvsem ERGO WORK socialnih omrežjih (FB, Twitter, linked in).

Seminarska naloga 1: Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – Normiranje in izboljšave dela Analizo, povzeto v nadaljevanju, sta opravila dva dodiplomska študenta Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, in sicer Saša Stojko ter Niko Rojko. Analiza je bila sestavljena iz dveh delov:  analiza parametrov delovnega okolja, kot so svetloba, temperatura, vlaga in pretok zraka,  analiza proizvodnega procesa s časovnimi parametri.

78

Glavne uporabljene metode so bile opazovanje, merjenje s posebnimi napravami, izračuni, intervjuji zaposlenih in ostalih projektnih sodelavcev, risanje skic, predstavitev itd.

Analiza parametrov delovnega okolja Tabela 8. Osnovni parametri delovnega okolja Parameter Vrednost 1.

Temperatura 13.5°C (zimski čas) 2.

Vlaga 52% 3.

Pretok zraka Nizek 4.

Svetloba 170 / 248 / 470 Vir: Povzeto po S. Stojko, N. Rojko, 2015, projektno poročilo (PP1).

Ustreznost Prenizka V redu V redu Zadostna

Analiza proizvodnega procesa s časovnimi parametri Delovni proces je sestavljalo več stopenj (žaganje različnih lesenih desk in 10 faz sestavljanja). Za vsako izmed teh je bil izračunan čas trajanja ob predpostavki, da so vsi delavci vložili ves svoj trud v izdelavo palete. Tabela 9 prikazuje seznam opazovanih faz/dogodkov, Silka 7 pa prikazuje povzete izračune časa.

Tabela 9. Meritve trajanja delovnega procesa Celotni čas žaganja

Celotni čas sestavljanja

ts= tn (1+Kn Ko)= 215,85 (1+0,20 1,45) = 278,45 s ts=ti = 278,45 s t1= ti (1+Kd) = 278,45 (1+0,13) = 314,65 s

Σt= 64,72 min =3883,20 s ts= tn (1+Kn Ko)= 3883,20 (1+0,20 1,45) = 5009,33 s ts=ti = 5009,33 s t1= ti (1+Kd) = 5009,33 (1+0,13) = 5660,54 s = 94,3 min

Vir: Povzeto po S. Stojko, N. Rojko, 2015, projektno poročilo (PP1).

79

Slika 7. Delovni proces skozi faze Vir: Povzeto po S. Stojko, N. Rojko, 2015, projektno poroÄ?ilo (PP1).

80

Ugotovitve in predlagane izboljšave Študenta sta prišla do številnih ugotovitev in predlagala naslednje izboljšave: Tabela 10. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav 1.

2.

3.

4.

5.

Ugotovitve Temperatura delovnega okolja je zelo nizka (pribl. 13.5°C – meritve v zimskem času).

Odlagališče smeti je predaleč od mesta žaganja.

Lesene deske ležijo na tleh. Zaposleni se morajo pogosto skloniti.

Odžagane deske se odložijo na tla, kar pomeni, da se morajo zaposleni dvakrat skloniti – ko jih odložijo in ko jih ponovno dvignejo za naslednjo stopnjo izdelave.

Delo na tleh ni primerno za daljši čas.

Predlagane izboljšave Izboljšanje ogrevanja.

Koš za odlaganje odrezkov prostora za žaganje.

Stojalo za lesene deske zraven prostora za žaganje.

Stojalo za odžagane deske.

Drugačen položaj žage / stroja za lažje delo z materialom.

Namenska rotacijska miza za montažna dela (glej Sliko 8).

Premični stol zraven obračalne mize z nastavljivo višino.

Voziček za orodje in pripomočke.

Stebelni vrtalnik in namenska šablona za vodenje roke pri vrtanju.

Vrtanje in obdelava majhnih podpornih desk se izvaja ročno brez kakršne koli podpore, zgolj s pomočjo narisanih oznak na lesu.

6. Delovna mesta niso prilagojena Glej zgornje predloge. invalidom.

7. Delovni proces zahteva veliko Glej zgornje predloge. improvizacije.

Vir: povzeto po S. Stojko, N. Rojko, 2015, projektno poročilo (PP1).

81

Slika 8. Izdelava lesene palete – predlagane izboljšave, Vir: S. Stojko, N. Rojko, 2015, projektno poročilo (PP1)

Seminarska naloga 2: Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – OWAS analiza Ergonomsko analizo delovnih mest v okviru Pilotnega projekta 1 je opravila Ema Komar, dodiplomska študentka Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, s pomočjo opazovalne metode za analizo telesnih položajev OWAS. Opazovala je telesne položaje v delovnem procesu izdelave 6-metrske lesene palete.

Njene glavne teze so bile:  Vsaka drža/telesni položaj, ki traja dlje časa, je prisilna drža.  Človek se pri delu počuti prijetno, kadar ni telesno in duševno utesnjen, se lahko sproščeno vede in poljubno menja drže telesa.  Prisilne drže se pojavljajo predvsem zaradi konstruktivnih pomanjkljivosti strojev, naprav, miz, stolov in slabih načinov dela.  Vsaka prisilna drža dolgoročno povzroča poškodbe ter bolezni ali pa ima druge nezaželene posledice, npr.: o Enostransko krivljenje hrbtenice: tvorba izrastkov, ki pritiskajo na hrbtenični živec, bolečine v križu, itd.

82

o o

Dolgotrajno stanje: zvišanje krvnega pritiska v nogah in posledično nastanek krčnih žil, bolečine v hrbtu, itd.

Dolgotrajno sedenje: prebavne motnje, oviranje pretoka krvi, bolečine v hrbtu, itd.

Glavne uporabljene metode so bile opazovanje delovnega procesa, snemanje posnetka, analiza podatkov z OWAS metodologijo (Ovako Working Analysing System) ter predlogi za izboljšave in potrebni ukrepi. Z OWAS metodo so bili zabeleženi različni položaji telesa in gibi. Sledil je izračun odstotnih deležev in trajanje posameznih gibov glede na celotni delovni čas. Rezultati so bili vneseni v ocenjevalno lestvico, ki daje informacije o potrebnosti ukrepov:  ukrepi niso potrebni;  ukrepi so potrebni v doglednem času;  ukrepi so potrebni takoj;  potrebne so dodatne raziskave.

Analiza je bila sestavljena iz analize treh faz :  analiza gibov za proces nošenja desk za proces žaganja;  analiza gibov za proces vrtanja letev;  analiza gibov za proces montaže letev na podloge.

Meritve so bile opravljene v časovnem intervalu treh sekund.

Analiza je bila opravljena ob predpostavki, da vsak delovni proces v sklopu delovnega časa traja štiri ure (240 minut).

83

Analiza gibov pri nošenju desk za proces žaganja

Slika 9. Telesne drže in njihovo trajanje (%) v opazovanem času Vir: Povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

Slika 10. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov Vir: Povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

84

Slika 11. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov Vir: Povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

Analiza gibov pri vrtanju letev

Slika 12. Telesne drže in njihovo trajanje (%) v opazovanem času Vir: povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

85

Slika 13. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov Vir: povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

Slika 14. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov Vir: povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

86

Analiza gibov pri montaži letev na podloge

Slika 15. Telesne drže in njihovo trajanje (%) v opazovanem času Vir: povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1)

Slika 16. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov Vir: Povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1)

87

Slika 17. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov Vir: Povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

Ugotovitve in predlagane izboljšave Tabela 11. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav Ugotovitve

1.

2.

3.

Kakovost in pogostost sklanjanja z namenom pobiranja in odlaganja desk, orodja ipd., ki se uporablja v procesu izdelave 6-metrske palete.

Delovna površina, na kateri delavci vrtajo, je zelo nizka. Delavci se morajo pri vrtanju upogibati, čeprav sedijo.

Stol je fiksen in povzroča pogoste rotacije in upogibanje telesa.

Montaža letev poteka na tleh, kar povzroča pogosto in dolgotrajno upogibanje.

Predlagane izboljšave Uporaba visokega vozička za odlaganje in prevažanje desk.

Višje police, na katerih so zložene deske in orodje, da se delavcem ni potrebno sklanjati.

Prilagoditev višine mize, na kateri delavci vrtajo.

Vrtljiv stol, da se lahko delavci obračajo v vse smeri, dvignejo deske, jih izvrtajo in ponovno odložijo.

Uporaba namiznega vrtalnika ali uporaba ročnega vrtalnika, pritrjenega na vzmet, ki visi nad delovno mizo.

Prilagoditev višine delovne površine, na kateri poteka montaža palete.

Uporaba vozička za orodje.

Koš za odlaganje odrezkov.

Vir: Povzeto po E. Komar, 2015, projektno poročilo (PP1).

88

Seminarska naloga 3: Ergonomsko oblikovanje izdelkov – Numerična analiza lesene palete Ergonomsko analizo izdelka, opazovanega v okviru Pilotnega projekta 1, sta izvedla Aleš Horvat in Martin Postružnik, dodiplomska študenta Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Analiza je bila zelo izčrpna, saj je upoštevala različne možnosti izdelave 6-metrske palete. V nadaljevanju so predstavljeni najpomembnejši izsledki analize.

Njuna naloga je bil numerični preračun palete s ciljem preverjanja pravilnosti zasnove oblike in nosilnosti palete. Da bi ugotovili, ali je oblika palete pravilno zasnovana, je bilo potrebno opraviti izračun pomikov in nastalih napetosti. Te napetosti morajo biti manjše od mejnih napetosti, na katero je material še odporen.

Raziskava se je osredotočala na 4 poglavitne analize za pridobitev ustreznih rezultatov:  samostojna obremenitev palete z izdelki (1200 kg);  prenos polne palete (1200 kg) z viličarjem;  skladiščenje ene palete vrh druge;  skladiščenje dveh palet vrh tretje.

Uporabljena metoda: Numerična analiza je bila opravljena z uporabo metode končnih elementov (MKE). Celotna metoda temelji na modelu, ki predstavlja geometrijo objekta pripravljenega za analizo.

Postopek je obsegal naslednje korake:  priprava modela (uporaba programskega orodja CATIA);  modeliranje in izvedba simulacij;  opredelitev vplivnih parametrov (vlažnost / suhost lesa, nepravilno izraščen les, prhnenje lesa, potek vlaken);  analiza in izračuni pomikov in nastalih napetosti v primeru 4 različic osnovnega modela v 4 različnih situacijah.

Računski postopek je izjemno zapleten. Podrobna predstavitev specifik in rezultatov bi bila preobsežna za to publikacijo, zato so rezultati zgolj ponazorjeni v spodnjem grafu (Slika 18).

89

Slika 18. Primerjava rezultatov numerične analize 4 različnih variacij 6-metrske palete v 4 različnih situacijah Vir: Povzeto po A. Horvat, M. Postružnik, 2015, projektno poročilo (PP1).

Seminarska naloga 4: Analiza mobilnosti v delovnem okolju Analizo mobilnosti v delovnem okolju na primeru storitvenega in invalidskega podjetja OZARA d.o.o., kjer so zaposleni vsi sodelujoči invalidi, je opravila skupina podiplomskih študentov Fakultete za gradbeništvo, in sicer Gregor Salobir, Aleš Petek, Aleksander Pagon in Rok Dolinšek.

Analizirani sta bili naslednji lokaciji:  OZARA d.o.o. sedež podjetja s proizvodnimi prostori, upravo in strokovnimi službami (Lokacija 1: MELJE);  OZARA d.o.o. mizarska delavnica, kjer je bila testirana izdelava 6-metrske palete (Lokacija 2: STUDENCI).

Na obeh lokacijah sta bili stavbi zgrajeni že pred desetletji, zaradi česar dostopnost ni idealna. Vendar je OZARA d.o.o. podjetje za poklicno rehabilitacijo, zaposlovanje, socialno vključenost in

90

izobraževanje invalidov, in si tako nenehno prizadeva za izboljšanje situacije v skladu s trenutnimi potrebami.

Ugotovitve skupine študentov s seznamom predlaganih izboljšav so predstavljene v spodnji tabeli 12.

Tabela 12. Mobilnost na delovnem mestu – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav Ugotovitve Lokacija 1 - MELJE: • Dve nadstropji • Stavba je stara in ni zasnovana v skladu z novo gradbeno zakonodajo.

• Proizvodni prostori so v pritličju in so dostopni tudi z invalidskim vozičkom.

• Pod je v neprimernem stanju (neravnine in pragovi).

• Pragovi so previsoki, predvsem v zgornjem nadstropju.

• V proizvodnih prostorih so palete in zaboji z ostrimi robovi.

• Zasilni izhod je neprimeren za invalide; preozko stopnišče.

• V drugem nadstropju ni stranišč za invalide.

Lokacija 2 - STUDENCI: • Pritlična stavba.

• Stavba je stara in ni zasnovana v skladu z novo gradbeno zakonodajo.

• Neurejeno parkirišče.

• Vhod v stavbo je ozek in ima visok prag.

Pragovi so slabo označeni.

• Pod je v neprimernem stanju.

• Hodniki so na določenem delu zelo ozki.

• Pomanjkanje vertikalnih in horizontalnih oznak za slepe in slabovidne ter osebe z motnjami inteligence ali motnjami v duševnem razvoju (monotonost prostora)

Predlagane izboljšave Lokacija 1 - MELJE: • Obnova tal zaradi neravnin in pragov.

• Določitev širine svetlega profila na hodniku v proizvodnji.

• Zaščita ostrih robov na paletah in zabojih.

• Ureditev zasilnega izhoda.

• Ureditev stranišč za invalide v drugem nadstropju.

• Uporaba kontrastnih barv v vseh prostorih, na oznakah, opozorilnih tablah itd.

• Uporaba kontrastnih barv na stopnišču.

• Optimizacija postavitve odložnih in delavnih mest Lokacija 2 - STUDENCI: • Ureditev parkirnih prostorov.

• Obnova tal in odprava pragov.

• Ureditev stranišč za invalide.

• Uporaba barvnih kontrastov ter opozorilnih tabel v vseh prostorih.

Vir: Povzeto po A. Pagon et. all., 2015, projektno poročilo (PP1).

5.3. Zaključek V okviru projekta ERGO WORK smo v Sloveniji izvedli dva pilotna projekta kot preizkus v projektu razvitih učnih vsebin ter preizkus novega pristopa k poučevanju študentov v realnem 91

delovnem okolju. V pilotnih projektih v Sloveniji, v PP1 in PP2, je bilo vključenih skupno okrog 20 študentov (končno število bo znano po zaključku pilotnih projektov), 6 profesorjev, 7 zaposlenih invalidov ter vsaj 5 zaposlenih oseb brez invalidnosti (mentorjev, kadrovskih delavcev, vodstva ipd.). Analiza, ki so jo s pomočjo mentorjev izvedli študentje, je vključevala 1) Analizo in predloge izboljšav za ergonomsko oblikovanje delovnih mest za zaposlene invalide, 2) Ergonomsko oblikovanje izdelka, 3) Analizo psihosocialnih pogojev pri delu, ter 4) Mobilnost v delovnem okolju za različne skupine invalidov, in sicer za zaposlene s fizično oviranostjo, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter intelektualno in mentalno ovirane.

Rezultati, predstavljeni v tem prispevku kot povzetek seminarskih nalog študentov, in sicer v obliki »Ugotovitev in predlaganih izboljšav« ob koncu vsakega podpoglavja »Seminarske naloge«, so izjemni. Četudi je bila analiza opravljena v invalidskem podjetju, ki zaposluje približno 50% invalidov in v delo in delovne procese že vključuje prilagoditve za zaposlene invalide, je bila identificirana vrsta pomanjkljivosti. V glavnem je šlo za pomanjkanje prilagoditev in ergonomskega oblikovanja za slepe in slabovidne, kot tudi za gluhe in naglušne, saj je v podjetju zaposlenih le nekaj oseb s tovrstno oviranostjo.

Razloge za pomanjkljivosti smo raziskali naprej. Bolj oprijemljivi argumenti so bili: 1) pomanjkanje praktičnih znanj v podjetju s področja ergonomije in univerzalnega oblikovanja, 2) obe analizirani podjetji sta locirani v zelo stari stavbi, zgrajeni v časih, ko arhitekti in oblikovalci še v večini niso bili seznanjeni z idejami konceptov enakosti, dostopnosti ter principi ergonomskega in univerzalnega oblikovanja, 3) analiziran delovni proces je bil v enem primeru nov delovni proces, ki je bil v podjetje uveden šele tekom projekta ERGO WORK, zato je potrebno integrirati še številne prilagoditve. Četudi bi bil lahko vsak izmed analiziranih elementov / področij / procesov analiziran še podrobneje, lahko zaključimo, da so študentje opravili svoje delo zelo dobro. Ugotovitve in predlogi za izboljšave so bili predstavljeni članom multidisciplinarne skupine, vodstvu vključenih podjetij ter povzeti v poročilu. Študentje niso bili le vključeni v realno delovno okolje ter soočeni z realnimi potrebami delovnega okolja,

92

temveč so veliko pridobili tudi v razumevanju invalidnosti, invalidov, njihovih potreb ter še posebej njihovih zmožnosti in sposobnosti, da enakovredno doprinesejo v delovno sredino. Nadalje smo imeli predstavniki visokega šolstva in podjetij priložnost, da izmenjamo znanja in ideje za danes in jutri, najpomembneje pa je, da so zaposleni invalidi dobili pozornost, več spoštovanja ter inovativno priložnost, da delajo v skupini, ki se je posvečala izključno njihovim potrebam in zmožnostim pri delu.

93

94

POGLAVJE 6

ERGO WORK Pilotni projekti na Poljskem

Marzena Wójcik-Augustyniak68 Marek Szajczyk69 Mariusz Cielemęcki70

Pilotni projekti, ki smo jih izvedli v okviru projekta ERGO WORK, so manjše predhodne študije, izvedene z namenom oceniti izvedljivost, čas, stroške in nepredvidene dogodke ter z namenom izboljšave učnih vsebin in metod pred samo izvedbo celovitega raziskovalnega projekta ali rednega visokošolskega študijskega programa v polnem obsegu.

Kot del projekta ERGO WORK so bili na Poljskem izvedeni štirje pilotni projekti v štirih podjetjih, predstavljali pa so odgovor na sledeče potrebe, ugotovljene v okviru projekta:  Pomanjkljivo sodelovanje med visokim šolstvom in podjetji na področju ergonomije v splošnem smislu, še posebej za namene zadovoljevanja potreb invalidov na delovnem mestu;  Pomanjkanje vsebin, modulov, pristopov in specifičnih znanj na področju ergonomije in oblikovanja delovnih mest za invalide;  Pomanjkanje enakih možnosti za invalide pri zaposlovanju: a) zaradi pomanjkanja ergonomsko oblikovanih delovnih mest za invalide, ki bi se odzivala na potrebe invalidov in b) pomanjkanje zavedanja delodajalcev o potencialih invalidov in njihovi uspešnosti s pomočjo ergonomsko oblikovanih in prilagojenih delovnih mest.

Dolgoročni cilj projekta ERGO WORK, ki je usklajen s 27. členom Konvencije ZN o pravicah invalidov, je postavitev temeljev za 68, 69, 70

Univerza naravoslovnih in humanističnih znanosti, Poljska.

95

sistemsko in trajno sodelovanje med visokim šolstvom in podjetji ter drugimi relevantnimi deležniki na področju ergonomije za invalide, in sicer z namenom vzpodbujanja ustreznih prilagoditev delovnih mest za invalide.

Projekt je sledil dolgoročnemu cilju s pripravo Priporočil oblikovalcem sistemov in politik, vključno s pripravo predlogov za dolgoročno sodelovanje med visokim šolstvom in gospodarstvom z namenom zagotoviti trajnostni razvoj ergonomije na visokošolski ravni ter v podjetjih, ki zaposlujejo ali pa bi potencialno lahko zaposlovali invalide. Izvedba pilotnih projektov je bila ključni dejavnik pri razvoju teh priporočil.

6.1. Uvod v pilotne projekte na Poljskem Namen pilotnih projektov, izvedenih na Poljskem je bil izvesti študijo o možnostih za reorganizacijo obstoječih delovnih mest v partnerskih podjetjih, in sicer na človeku prijazen ergonomski način, prilagojen tudi za potrebe invalidov. K projektu sta bili povabljeni tudi dve pridruženi podjetji, kjer sta bili izvedeni še dve analizi na dveh dodatnih delovnih mestih.

Splošne značilnosti podjetij, udeleženih v pilotnih projektih na Poljskem V štirih pilotnih projektih na Poljskem so bila udeležena štiri podjetja iz regije Siedlce: 1.) Łuksja Sp z o.o.; 2.) Medicinskodiagnostični center d.o.o.; 3.) ASAJ Sp. z o.o. ter 4.) Urad tehnične inšpekcije (UDT).

PP3 − Łuksja Sp z o.o. je podjetje, katerega glavna dejavnost je izdelava visokokakovostne ženske konfekcije. Podjetje se je specializiralo za šivanje zgornjih oblačil. Med poslovnimi partnerji podjetja so znamke kot so Burberry, Max Mara, Marc Aurel in Caterina. Podjetje je vodilni izvoznik v regiji. Ima status podjetja za zaposlovanje invalidov, trenutno pa zaposluje 236 oseb, od česar je več kot 70% invalidov.

V podjetju Łuksja sta bili reorganizirani dve delovni mesti, eno za »upravljalca stroja za večplastno obdelavo in rezanje blaga« in

96

drugo za »IT strokovnjaka«. Razlog za izbiro dodatnega delovnega mesta za ergonomsko oblikovanje tiči v majhnih možnostih za reorganizacijo v okviru prvotno izbranega delovnega mesta, saj se je tekom projekta ERGO WORK podjetje preselilo v novo poslopje, ki je bilo že pri sami gradnji ergonomsko oblikovano in je s tem v veliki meri odgovorilo na potrebe invalidov.

Značilnosti delovnega mesta 1: Upravljalec stroja za večplastno obdelavo in rezanje blaga. Oprema delovnega mesta vključuje: stroje kot so vertikalni noži, tračne žage, stroji za lepljenje, nadalje stroj za večplastno obdelavo in rezanje blaga, mize za rezanje, police za skladiščenje polizdelkov ipd. CNC rezalni stroj je popolnoma avtomatiziran sistem za rezanje materialov v večplastne kose ter v kombinaciji s specializirano programsko opremo tvori inovativno in popolnoma avtomatizirano sobo za rezanje. Obseg dela na analiziranem delovnem mestu vključuje rezanje in lepljenje delov oblačil s pomočjo stroja ter odlaganje na posebno mobilno polico. Predelani materiali so izdelani iz bombaža, lana, volne, poliestra in spandexa.

Fot. 4. Delovno mesto za strojem za večplastno obdelavo in rezanje blaga – analizirano delovno mesto 1 Vir: Łuksja sp. z o.o.

Značilnosti delovnega mesta 2: IT strokovnjak. Obseg dela na delovnem mestu: administriranje mreže računalnikov, vzdrževanje

97

računalnikov, skrb za programsko opremo, zagotavljanje ustreznosti delovanja interneta in e-pošte.

Fot. 5. Delovno mesto "IT strokovnjak" – analizirano delovno mesto 2 Vir: Łuksja sp. z o.o.

PP4 – Medicinsko-diagnostični center d.o.o. je vodilni na področju ambulantno-medicinskih storitev v okrožjih Siedlce, Mińsk in Łuków. Trenutno pokriva več kot 65 tisoč bolnikov v primarnem zdravstvu, več kot 10 tisoč otrok v medicinski oskrbi v šolah ter svoje storitve izvaja v 24 različnih specializiranih klinikah. Ima širok nabor diagnostik, akreditiranih pri Ministrstvu za zdravje, med drugim analitični, ultrazvočni in elektro-diagnostični laboratorij ter kardiovaskularni in nevrološki laboratorij.

Značilnosti delovnega mesta: Operater v klicnem centru. Glavni cilj: zagotavljanje telefonskega informiranja in sprejem rezervacij.

Obseg dela na analiziranem delovnem mestu vključuje upravljanje z vhodnimi ter včasih z izhodnimi klici (samo v primeru programa za preventivo proti raku), hiter vnos podatkov, informiranje pacientov o razpoložljivosti medicinskih storitev ter drugih pomembnih podatkih, organizacija obiskov pacientov (izvedba rezervacij).

98

Fot. 6. Delovno mesto v klicnem centru Vir: Medicinsko diagnostični center d.o.o.

PP5 − ASAJ Sp. z o.o. je največja mreža trgovin in skladišč z električno napeljavo in razsvetljavo v vzhodni in centralni Poljski.

Trenutno ima podjetje 21 podružnic in zaposluje več kot 300 ljudi. Od leta 2003 je podjetje ASAJ član elitne nabavne skupine “FEGIME”, organizacije približno 180 neodvisnih trgovcev na debelo iz 12 evropskih držav ter od leta 2013 član BBC, prestižnega kluba podjetij.

Značilnost delovnega mesta: Vodja prodaje. Namen delovnega mesta: oblikovanje in implementacija prodajne politike v podjetju ASAJ. Obseg dela na analiziranem delovnem mestu vključuje oblikovanje prodajne strategije v podjetju, oblikovanje cen in implementacijo prodajne politike, soustvarjanje in koordinacijo procesa priprave proračuna, nadzorovanje implementacije finančnih načrtov, analizo proračunskih odstopanj in korektivno ukrepanje, deljeno odgovornost z vodjo logistike za oblikovanje novih enot ter modernizacijo obstoječih enot, odgovornost za kadrovsko politiko oddelka, deljeno odgovornost z vodjo marketinga za ukrepe v podporo in izboljšanje prodaje, odgovornost za operativno upravljanje podružnic, 99

odgovornost za zagotavljanje prodajnih kreditov in limitov, odgovornost za razvojne postopke, regulative in navodila na področju prodaje, odgovornost za nabavo blaga.

Fot. 7. Delovno mesto v podjetju ASAJ Vir: ASAJ Sp. z o.o.

PP6 – Urad tehnične inšpekcije (UDT) je državna pravna oseba, ki na podlagi številnih pravnih aktov deluje na področju varnosti tehnične opreme. UDT ima v tehničnih pregledih tradicijo že več kot sto let. Po celotni Poljski ima razporejenih 29 podružničnih pisarn.

Misija tega organa je, da zagotovi varnost ljudi, premoženja in okolja s pomočjo profesionalnih, učinkovitih in družbeno odgovornih aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje tveganj, ki izhajajo iz delovanja tehnične opreme.

Značilnosti delovnega mesta: Zaposleni v Upravnem oddelku – večnamensko delovno mesto, na katerem se izvajajo dejavnosti usposabljanja in administrativne dejavnosti. Obseg dela na analiziranem delovnem mestu vključuje izvedbo javnih naročil, organizacijo usposabljanj za zaposlene, organizacijo tečajev za stranke, aktivnosti vezane na varovanje okolja, kontrolo nad zalogo zaščitnih oblačil in obutve, pisarniške opreme, promocijskega materiala, osebne

100

varovalne opreme, vodenje upravljanje pisarne za stranke.

evidenc

o

odsotnosti

zaposlenih,

Fot. 8. Delovno mesto v Uradu tehnične inšpekcije UDT Vir: UDT.

Splošne značilnosti multidisciplinarnih skupin Za implementacijo pilotnih projektov na Poljskem je bilo načrtovano oblikovanje dveh Multidisciplinarnih skupin (MS). Zato je bilo potrebno izvesti postopek nabora in selekcije. Postopek selekcije je bil izveden v oktobru in novembru 2014. Študentje so izkazali svoj interes z oddajo prijavnega obrazca, v katerem so opredelili svojo odločitev o prijavi ter predstavili svojo motivacijo za vključitev v projekt. Nabor je potekal med študenti 1. letnika Managementa in Logistike.

Kot rezultat tega postopka je bilo zbranih 16 prijavnih obrazcev, čemur so kot drugi korak sledili intervjuji. Ob koncu je bilo izbranih 12 študentov. Izbor le-teh je bil izveden novembra in decembra 2014, skladno s kriteriji, ki jih je partnerstvo opredelilo v okviru delovnega paketa 4. Izbor je omogočil oblikovanje dveh Multidisciplinarnih skupin (MS) za izvedbo pilotnih projektov na Poljskem. V teh dveh skupinah pa sta sodelovali tudi po dve zaposleni osebi ter dva, v gostujočih podjetjih zaposlena invalida. Vsaki Multidisciplinarni skupini sta bila dodeljena dva pilotna projekta: MS1 sta bila dodeljena

101

PP4 in PP5, MS2 pa PP5 in PP6. Slika 19 rikazuje razmerje v spolu študentov, ki so sodelovali v pilotnih projektih.

Slika 19. Razmerje v spolu študentov, sodelujočih v pilotnih projektih na Poljskem Vir: Lastna analiza

Iz predstavljenih podatkov (Slika 19 in Slika 20) je razvidno, da so za sodelovanje v projektu bile bolj kot študentje zainteresirane študentke ter bolj kot študentje oz. študentke programa Logistika so bili zainteresirani študentje oz. študentke programa Management.

Slika 20. Izobrazbeno ozadje študentov, sodelujočih v pilotnih projektih na Poljskem Vir: Lastna analiza

102

6.2. Delovni plan za izvedbo pilotnih projektov na Poljskem Namen pilotnih projektov na Poljskem je bil izvesti vsaj 2 pilotna projekta za reorganizacijo obstoječih delovnih mest na človeku prijazen, ergonomski način in tako, da bodo prilagojena tudi za invalide (znotraj 2 partnerskih in 2 pridruženih podjetij).

Cilj pilotnih projektov je bil, da študentje, sodelujoči v multidisciplinarnih skupinah, pridobijo znanja in veščine s področja ergonomije ter se naučijo uporabiti ta znanja v praksi.

Pilotni projekti so bili osredotočeni na »prilagoditve delovnega mesta, ki jih narekuje uporabnik« in ne zgolj na »ponujanje rešitev«.

Tudi srečanja pilotnih projektov so se osredotočala na vključevanje invalidov in drugih zaposlenih v proces prilagoditve delovnih mest ter v proces usposabljanja o inkluzivnem oblikovanju in ergonomskih pristopih.

Cilj pilotnih projektov je bil izvesti usposabljanja (96-urna v okviru partnerskih podjetij ter 48-urna v okviru pridruženih podjetij), ki so bila sestavljena iz teoretičnih in praktičnih vsebin za vsako izmed multidisciplinarnih skupin: Viri, ki jih je Univerza zagotovila iz projekta ERGO WORK za izvedbo pilotnih projektov:  finančna sredstva: 8000 evrov;  univerzitetni kader;  svetovalce;  prostori;  dostop do knjižnice, do računalnika in internetne povezave;  profesorji ter ostali posamezniki, ki so lahko doprinesli k izvedbi.

Omejitve, identificirane v času izvedbe pilotnih projektov:  predhodno pripravljen urnik pilotnih projektov je bil prenatrpan, zato je izvedba trajala dlje, kot pričakovano;  pomanjkanje pripravljenih učnih materialov za posamezna srečanja;  organizacija prevoza za študente z namenom udeležbe v praktično naravnanih srečanjih v podjetjih;

103

 razpoložljivost zaposlenih v podjetjih, sodelujočih v pilotnih projektih.

6.3. Podrobnosti implementacije pilotnih projektov Učna srečanja Kot prvi korak k pilotnim projektom so bila v decembru 2014 organizirana uvodna, predstavitvena srečanja. Srečanja so bila načrtovana v obliki 96-urnega sklopa delavnic za PP3 in PP4 (Łuksja in CMD) – 50% kot teoretična in 50% kot praktična srečanja. V obeh pridruženih podjetjih pa smo načrtovali izvedbo srečanj v obliki 48urnega sklopa delavnic za PP5 in PP6 (Asaj in UDT) – 50% kot teoretična in 50% kot praktična srečanja. Prva srečanja so se odvila decembra 2014 in so vključevala seznanitev z delovnim procesom ter predhodni opis analiziranega delovnega mesta. Slika 21 in Slika 22 prikazujeta število srečanj po mesecih ter število ur v okviru posameznih pilotnih projektov.

Slika 21. Srečanja pilotnih projektov 2014/2015.

Vir: Lastna analiza.

104

Iz predstavljenih podatkov (Slika 21) je razvidno, da je v vseh pilotnih projektih več kot 50% ur bilo izvedenih na Univerzi in je bilo teoretične narave.

Slika 22. Srečanja pilotnih projektov 2014/2015 Vir: Lastna analiza.

Iz nadalje predstavljenih podatkov (Slika 22) pa je razvidno, da sta bila najbolj intenzivna meseca april in marec 2015. Srečanje v juniju pa je bilo namenjeno seminarju ter pripravi zaključnih poročil za izvedene pilotne projekte.

Učne vsebine Tekom teoretičnih srečanj so bile, kot pomemben del izvedbe pilotnih projektov, predstavljene učne vsebine, ki smo jih pripravili predvsem slovenski in poljski predstavniki projekta ERGO WORK. Vključevale so sledeče teme: 1. Vloga ljudi v proizvodnih sistemih. – Vloga ljudi v proizvodnih sistemih se je v sodobnih razmerah spremenila. Medtem ko je človek prej veljal le za enega izmed dejavnikov proizvodnje, danes postaja glavni strateški vir in glavni dosežek podjetja pred konkurenco. Razlog za to je človeška zmožnost kreativnega in inovativnega delovanja, kar postaja glavni in ključen dejavnik 105

2.

3.

4.

5.

106

v razvoju vsakega podjetja. V tem smislu smo stroške, povezane s kadri, pričeli razumeti kot dolgoročno investicijo v človeški kapital, ki je danes prepoznan kot glavni vir prihodkov. Prav zato razvoj potenciala zaposlenih postaja eden ključnih ciljev, ki bodo zagotovili krepitev konkurenčne pozicije. Srečanja v okviru pilotnih projektov so se zato med drugim osredotočila na teoretični vidik, in sicer na področje človeških dejavnikov v kontekstu ergonomije (Human factors and ergonomics – HFE), ki ga lahko opredelimo kot unikatno in samostojno disciplino s fokusom na naravo interakcij med človekom in artefaktom ter z vidika enotne perspektive znanosti, inženirstva, oblikovanja, tehnologije in upravljanja človeku prilagojenih naprav. Tovrstni sistemi vključujejo raznolike naravne in umetne proizvode, procese in okolja.

Obremenitev, napor in produktivnost. – Gre za preučevanje delovne aktivnosti, truda in produktivnosti v različnih pogledih; analizo primerov, ko se konkretne ali namišljene predmete pretvori v izdelek (storitev), kot posledica delovne aktivnosti. Ta del študije se je osredotočil na omejitev v izvedbi določenih nalog, študijo proizvodnega sistema, implicitna in eksplicitna pojmovanja v inženirstvu v vlogi proizvodnje, identifikacijo obsega, do katerega se uporabljajo post-Taylorism načela upravljanja.

Delovni sistem človek – stroj. – Srečanja so se osredotočila na opredelitev meja sistema, da bi bilo mogoče ugotoviti, katere dejavnosti potekajo v okviru sistema, in katere se odvija v okolju.

Delovno okolje. – Srečanja so vključevala osem tem: prilagoditev arhitekturnih objektov in delovnih prostorov; razsvetljavo in vizualno signalizacijo; akustiko in zvočno signalizacijo; fizično obremenitev zaposlenih in prostorsko organizacijo na delovnem mestu; varnostno uporabo opreme in drugih tehničnih pripomočkov; mikroklimo; organizacijo dela in psihološki stres.

Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta – antropometrija. – Srečanja so se osredotočila na vprašanje, kaj je najboljši kompromis dimenzij, izbranih za opremo, ki jo bodo uporabljali različni uporabniki, in na kateri točki je potrebno skleniti, da je prilagoditev ključnega pomena. Za optimizacijo odločitev so bile potrebne informacije o antropometričnih značilnosti uporabnika določenega

delovnega mesta. Srečanja o antropometriji so zato vključevala tudi praktične meritve.

6. Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta – varstvo pri delu. – Srečanja so se osredotočila na pristope in rešitve, ki spodbujajo varno in zdravo delovno okolje, ter na vprašanja v zvezi z zaščito delavcev, družinskih članov, delodajalcev, kupcev, in drugih, na katere bi delovno okolje lahko vplivalo. Poleg tega so srečanja vključevala nekatere vidike preprečevanja nevarnosti, kot tudi pravne podlage za zdravje in varnost pri delu. Za srečanja na to temo je bil v pilotne projekte vključen strokovnjak s predmetnega področja.

7. Organizacija dela v skladu z ergonomskimi načeli. – Srečanja so vključevala osnovne informacije o: ergonomskih načelih za oblikovanje delovnih mest, strojev, opreme in orodij; ergonomskih načelih za oblikovanje dela na delovnem mestu; ergonomskih načelih za merjenje časa (odmori in vaje); ergonomskih načelih za delo z materiali in orodji; ergonomskih načelih za oblikovanje delovnih okolij.

8. Uvedba kategorij invalidnosti. – Srečanja so študentom predstavila definicije invalidnosti, socialni model invalidnosti ter vrste invalidnosti glede na različne klasifikacije. Poleg tega so bili obravnavani tudi statistični podatki s področja invalidnosti ter različne lestvice, ki se uporabljajo za ocenjevanje fizične zmogljivosti, na primer: ADL – Activities of Daily Living, Berg Balance Scale; Evropean Stroke Scale.

9. Vključevanje invalidov v delovno okolje. – Ozadje, socialnodemografski podatki in zaposljivost invalidov; orodja in programi, preko katerih je s strani države podprta integracija. Srečanja so vključevala tudi vprašanja o socialni vključenosti invalidov: sodelovanje v organiziranih dejavnostih skupnosti; vključenost invalidov v skupnost, ko zaposlitev ni mogoča; sodelovanje v družbenih skupinah in / ali prostovoljno delo; dostop do novih priložnosti in novih znanj; krepitev posameznikove osebne podpore in socialna omrežja.

10. Mobilnost invalidov. – Srečanja so vključevala vprašanja, vezana na pravice invalidov v potniškem prometu za osebe z zmanjšano

107

mobilnostjo; informacije o dostopnosti za potnike z zmanjšano mobilnostjo; asistenco za osebe z zmanjšano mobilnostjo.

Ugotovitve in izboljšave Kot rezultat pilotnih projektov je bilo za pričakovati izboljšave na petih analiziranih delovnih mestih. Ker so na treh, izmed petih delovnih mest, bili zaposleni invalidi, so se ugotovitve in predlagane izboljšave osredotočile na njihove specifične potrebe, pri vseh treh osebah na področju fizične oviranosti. Na drugih dveh analiziranih delovnih mestih invalidi niso bili zaposleni, zato smo izvedli analizo in predlagali izboljšave za različne tipe oviranosti. Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav je razviden iz tabele 13.

Tabela 13. Reorganizacija delovnih mest na ergonomski način – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav.

Pilotni projekt PP3

PP3

108

Delovno mesto

Ugotovitve

Predlagane izboljšave

(1) Operater stroja za večplastno obdelavo in rezanje blaga

 Previsoka delovna površina za fizično ovirane osebe,  Previsoko nameščeni zasloni brez možnosti za nastavitev položaja zaslonov,  Nadzorne plošče za nadzor proizvodnje niso dosegljive osebam na vozičku,  Transportna pot ob delovni mizi ni vidna,  Znotraj sanitarij ni gumba za klic na pomoč.

(2) IT strokovnjak

 Previsoka in neprimerna delovna površina mize,  Miza nima drsne poličke za tipkovnico in miško,  Stol ni ergonomsko oblikovan (premajhna sedna površina),  Stojala za tiskalnik niso dostopna s sedeža.

 Namestitev mobilnega stola ob delovni mizi,  Znižanje zaslonov ter namestitev pod kotom, ki ustreza vidni liniji osebe na vozičku,  Uporaba nadzornih plošč za nadzor proizvodnje naj bo v obliki prenosne tablične naprave,  Narisati rumene horizontalne linije, ki označujejo transportno pot ob delovni mizi,  Namestitev gumba »POMOČ« v straniščnem prostoru s signalno lučjo pred njim.  Znižanje višine površine mize (ali uporaba po višini nastavljive mize) na nivo prostega dostopa do zaslona in druge pomožne opreme,  Uporaba drsnih poličk za tipkovnico in miško,  Zamenjava stola za ergonomskega,  Namestitev tiskalnika iz mize na predalnik, tako da bo na dosegu roke.

PP4

Operater v klicnem centru

 Miza ni prilagodljiva,  Nezadostno število možnih prilagoditev stola,  Neprimeren prostor pod mizo zaradi namestitve računalnika pod mizo,  Manjka držalo za bergle,  Manjka klimatska naprava,  Manjka prilagojeno parkirno mesto pred stavbo,  Stranišča niso prilagojena osebam z invalidnostjo.

PP5

Vodja prodaje

 Manjka dodeljeno parkirno mesto pred administrativnim poslopjem,  Neprilagodljiva miza,  Stranišče ni primerno za invalide,  Stranišče nima alarmnih gumbov za klic na pomoč.

 Namestitev prilagodljive mize,  Zamenjava obstoječega stola s stolom z več možnimi nastavitvami,  Zamenjava računalniške postaje za modernejšo, integrirano v zaslon, ter namestitev fleksibilne roke za prilagajanje pozicije zaslona,  Namestitev držala za bergle,  Namestitev klimatske naprave,  Določitev in označitev parkirnega mesta za invalide,  Stranišča opremiti z ročaji, primernimi označbami ter namestitvijo gumba »POMOČ« s signalno lučjo pred straniščnim prostorom.  Namestitev računalniških miz z nastavljivo višino delovne površine,  Na oknih, ob katerih so nameščene računalniške postaje, je potrebno namestiti žaluzije ali zavese, da bi preprečili intenzivno padanje svetlobe na zaslon v času dela za računalnikom,  Določitev in označitev parkirnega prostora za invalide,  Rekonstrukcija stranišča: preoblikovanje obstoječih dveh kabin v eno, ki bo omogočala dovolj prostora za gibanje z vozičkom,  Stranišča opremiti z ročaji, primernimi označbami ter namestitvijo gumba »POMOČ« s signalno lučjo pred straniščnim prostorom.

109

PP6

Delavec v Oddelku administracije

 Manjka dodeljeno parkirno mesto pred administrativnim poslopjem,  Stranišče ni primerno za invalide,  Neprilagodljive mize,  Nepremično pohištvo,  Stranišče nima alarmnih gumbov za klic na pomoč.

 Namestitev ergonomskih računalniških miz z nastavljivo višino delovne površine,  Na oknih, ob katerih so nameščene računalniške postaje, je potrebno namestiti žaluzije ali zavese, da bi preprečili intenzivno padanje svetlobe na zaslon v času dela za računalnikom,  Določitev in označitev parkirnega prostora za invalide,  Rekonstrukcija stranišča: preoblikovanje obstoječih dveh kabin v eno, ki bo omogočala dovolj prostora za gibanje z vozičkom,  Stranišča opremiti z ročaji, primernimi označbami ter namestitvijo gumba »POMOČ« s signalno lučjo pred straniščnim prostorom,  Rekonstrukcija vhodnega stopnišča, da bo omogočena namestitev mobilne stopniščne ploščadi,  Namestitev kolesc na mize, kjer se nahajajo projektorji, da bi omogočili njihovo lažje premikanje.

Vir: Gradivo MS1 in MS2.

6.4. Rezultati pilotnih projektov Rezultat udeležbe v pilotnih projektih se je pokazal v različnih koristih za vse skupine vključenih udeležencev: študente, invalide, raziskovalce in podjetja.

Za študente. – Študentje so bili vključeni neposredno kot aktivni udeleženci v implementaciji pilotnih projektov. Skupaj s profesorji in zaposlenimi v podjetjih so sodelovali kot člani Multidisciplinarnih skupin (MS). Skoraj 6 mesecev so sodelovali v delovnem okolju z namenom reorganizacije delovnih mest, skladno s potrebami vključenih invalidov. Študentje so veliko pridobili s sodelovanjem v realnem delovnem okolju pri iskanju odgovorov na potrebe pri zaposlovanju invalidov ter oblikovanju delovnih mest. V času implementacije pilotnih projektov so pripravili poročila ter pridobili tudi oceno za svoje seminarsko delo.

110

Študentje so pridobili specifična znanja, neposredno izkušnjo v realnem delovnem okolju, kot tudi reference in mrežo potencialnih delodajalcev. Pričakovati je, da bodo imeli, kot bodoči strokovnjaki na področju ergonomije za invalide, večje zaposlitvene možnosti. Skozi usposabljanja, ki so jim bila omogočena, so pridobili poglobljena navodila v zvezi z načrtovanjem in izvedbo prilagoditev različnih delovnih mest.

Za invalide. – Invalidi so bili vključeni v projekt kot študija primera v fazi implementacije. Sodelovali so skupaj z ostalimi člani MS, da bi le-te opremili z zadostnimi informacijami o njihovi specifični invalidnosti in njihovih potrebah v delovnem okolju.

Za vsako delovno mesto, kjer je bil zaposlen invalid, je bil razvit niz parametrov za reorganizacijo obstoječega delovnega mesta, da bi le-to bilo prilagojeno posameznikovim potrebam, skladno z ergonomskimi načeli ter načeli univerzalnega oblikovanja. Invalidi, ki so bili vključeni v projekt, imajo neposredne koristi s pridobitvijo prilagojenega delovnega okolja.

Za raziskovalce. – V implementacijo pilotnih projektov so bili vključeni štirje raziskovalci Univerze v Siedlcah. Pridobili so izjemno veliko, zlasti skozi izmenjavo znanja. Posredno so in bodo skozi diseminacijske aktivnosti ter skozi aktivnosti za doseganje trajnosti rezultatov naslovljene tudi zainteresirane visokošolske organizacije in njihovo akademsko osebje. Izvedba pilotnih projektov je omogočila tudi pripravo priporočil za specializacijo študijskih programov z vključitvijo usposabljanja v inkluzivnem oblikovanju, kar je ključnega pomena za izobraževanje bodočih vodstvenih delavcev, da bodo le-ti usvojili oblikovanje delovnih mest, kot jih narekujejo potrebe uporabnika.

Za podjetja in zaposlene v podjetjih. – V implementacijo pilotnih projektov so bili neposredno vključeni zaposleni v partnerskih in pridruženih podjetjih. Pridobili so z izmenjavo znanj, novih idej ter pristopov k razvoju, z dodano vrednostjo proizvodnim in storitvenim procesom v podjetjih ter z novimi rešitvami v oblikovanju invalidom prilagojenih delovnih mest. Skozi diseminacijske aktivnosti in aktivnosti za doseganje trajnosti rezultatov smo naslovili tudi druga

111

podjetja, in sicer z namenom promovirati ergonomijo, univerzalno oblikovanje ter zaposlovanje invalidov kot enakovrednih zaposlenih. Štirje pilotni projekti, implementirani na Poljskem v okviru projekta ERGO WORK, so bili izvedeni kot testna faza novega pristopa, ki bazira na novih učnih vsebinah in novih učnih metodah.

Dve Multidisciplinarni skupini (MS), ki sta sodelovali v pilotnih projektih, sta se soočili z izzivom raziskave novih, večplastnih vprašanj, vezanih na ergonomsko in univerzalno oblikovanje delovnih mest ter prilagoditev le-teh potrebam invalidov. Učne vsebine, ki smo jih poučevali v predavalnici, so bile tesno vezane na praktična srečanja, ki so se odvila v podjetjih, zato je bilo med študenti zaznati izjemen napredek v usvajanju tako splošnih, kot tudi specifičnih znanj. Na uporabnika osredotočeni pristopi, ki smo jih uporabili v okviru pilotnih projektov, so študentom pomagali oblikovati nivo spoštovanja do zmožnosti, potreb in pričakovanj zaposlenega invalida. Vsi pilotni projekti so bili izvedeni kot interaktivni proces, udeleženci pa so lahko na vsakem srečanju podali tudi povratno informacijo o prejetih učnih vsebinah.

Ker je bila udeležba v pilotnih projektih prostovoljne narave in ni imela neposredne navezave na študijski program, je težko oceniti izboljšanje uspeha študentov. Ugotovitve, do katerih smo prihajali ves čas izvedbe pilotnih projektov, pa kažejo na to, da je bilo podajanje učnih vsebin učinkovito in skladno s cilji projekta. Podjetjem, ki so sodelovala v pilotnih projektih, pa smo tudi predstavili rezultate in niz izboljšav, predlaganih za pet delovnih mest v štirih vključenih podjetjih.

112

POGLAVJE 7.

Priporočila oblikovalcem sistemov in politik za zagotavljanje ergonomskih delovnih mest za invalide

Asel Kadyrbaeva 71

Inkluzivno oz. vključujoče zaposlovanje je ena glavnih prioritet Evropske komisije in njene desetletne strategije Evropa 2020 za področje dela in rasti. Namen slednje je spodbujanje vključujoče rasti na način, da vključi ljudi vseh starosti in stopenj usposobljenosti v trg dela. Pomembno je omeniti, da imajo različni ljudje različne potrebe, vendar pa potrebe nekaterih skupin na področju zaposlovanja niso vedno izpolnjene. Da bi se izognili socialni izključenosti teh skupin, je pomembno, da sprejmemo dodatne ukrepe za prilagoditev njihovim potrebam. Ta prispevek se še posebej osredotoča na načine, s katerimi bi lahko odgovorili na potrebe delavcev invalidov v kontekstu ergonomije na delovnem mestu. Če upoštevamo dejstvo, da smo si ljudje med seboj različni, potreba po individualni ergonomski podpori na delovnem mestu postane nuja. Zaposleni imamo vsi posebne ergonomske potrebe, bodisi glede na invalidnost, starost ali druge posebne osebne okoliščine. Staranje prebivalstva in podaljševanje delovne dobe prispevata k vedno večjemu številu zaposlenih invalidov, bodisi s primanjkljaji v vidu, sluhu, gibanju ali drugimi potrebami. Holističen ergonomski pristop v podjetjih podpira te človeške dejavnike ter vedno večjo raznolikost zaposlenih, kot tak pa prispeva h gospodarski uspešnosti družbe. Znano je, da ergonomskimi ukrepi zmanjšajo 71

Evropsko združenje ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo (EASPD).

113

absentizem oz. odsotnost z dela (manj poškodb in z delom povezanih bolezni), povečajo prisotnost na delu, zadovoljstvo ter učinkovitost zaposlenih. Ob upoštevanju vsega tega je potrebno spodbujati in podpreti intenzivne kampanje, osredotočene na nosilce odločanja znotraj organizacije / podjetja.

Na podlagi ugotovitev študije, izvedene v okviru projekta ERGO WORK, ki ga financira Evropska Unija, konkretneje v okviru rezultata "Priporočila za multidisciplinarni učni načrt na področju ergonomije" (Povzetek teh priporočil najdete v Prilogi I) in rezultata "Poročilo o poglobljeni analizi", ta prispevek ponuja seznam priporočil oblikovalcem sistemov in politik za izboljšanje ergonomije na delovnem mestu za invalide. Poleg tega dokument upošteva poglobljene razprave s strokovnjaki iz stalnih odborov za zaposlovanje in izobraževanje Evropskega združenja ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo (EASPD). Še več, ta dokument upošteva poglobljene razprave s strokovnjaki Stalnega odbora za zaposlovanje in izobraževanje Evropskega združenja ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo (EASPD). Namen priporočil je dati prispevek k prihodnjemu razvoju in inovativnosti zaposlitvenega sektorja v partnerskih državah projekta ERGO WORK in v Evropski uniji nasploh. V razpravi o invalidnosti, mora, ne glede na področje, kvaliteta življenja vedno biti v središču vsake odločitve. Izjemno pomembno je prepoznati, da ima v sektorju zaposlovanja vsaka oseba različne potrebe po podpori in različne cilje v svojem življenju, zato je treba individualne izbire spodbujati in spoštovati, kolikor je to mogoče.

Ta članek je strukturiran na sledeč način: Podpoglavje 1 podaja pregled nad projektom ERGO WORK. Podpoglavje 2 naniza glavne ugotovitve poglobljene raziskave, izvedene v okviru projekta ERGO WORK v visokošolskih organizacija v šestih evropskih državah, in sicer o učnih načrtih na področju ergonomije z vidika zaposlovanja invalidov. Podpoglavje 3 razloži pristojnosti Evropske unije in držav članic v smislu zaposlovanja in zaposlitvenih priložnosti za invalide.

Podpoglavje 4 povzame ključne dejavnike, ki omogočajo invalidom enakovredne zaposlitvene priložnosti in kvalitetno delovno okolje,

114

Podpoglavje 5 pa poda priporočila oblikovalcem sistemov in politik na evropski in nacionalnih ravneh.

7.1. Pregled projekta ERGO WORK »ERGO WORK – Povezovanje visokega šolstva s podjetji za nove možnosti ustvarjanja ergonomsko oblikovanih delovnih mest” je evropski projekt, ki se je pričel leta 2013 in je financiran s strani Evropske komisije, v okviru Programa vseživljenjskega učenja, podprograma Erasmus. Namen projekta je izboljšati ergonomsko oblikovanje delovnih mest za invalide. Projekt promovira znanje, spretnosti in socialno vključevanje z namenom, da bi omogočil smiselne prilagoditve delovnih mest za vse zaposlene, vključujoč invalide. “Socialna kohezija” je eden od sedmih ciljev strategije Evropa 2020. Trg delovne sile lahko bistveno pridobi z večjim vključevanjem invalidov. V projekt je vključenih skupno 10 partnerjev iz šestih držav, in sicer iz Slovenije, Poljske, Velike Britanije, Italije, Španije in Belgije.

Projekt temelji na stališču, da lahko trg dela precej pridobi z večjo vključenostjo invalidov. Multidisciplinarno področje ergonomije lahko pri tem pomaga in podpira socialno vključevanje z izboljšanim oblikovanjem in prilagoditvami delovnih mest tako, da bi le-ta ustrezala različnim potrebam.

Dolgoročni cilj projekta ERGO WORK je postavitev temeljev za sistemsko in trajno sodelovanje med visokim šolstvom in podjetji ter drugimi relevantnimi deležniki na področju ergonomije za invalide, in sicer z namenom vzpodbujanja ustreznih prilagoditev delovnih mest za invalide. S tem namenom so bile v projektu nadgrajene obstoječe učne vsebine na področju ergonomije v partnerskih državah, še zlasti na Poljskem in v Sloveniji.

Kot del enega izmed delovnih paketov pa smo partnerji projekta, na podlagi raziskave z naslovom »Poglobljena analiza obstoječih učnih načrtov na področju ergonomije«, razvili tudi »Priporočila za multidisciplinarni učni načrt na področju ergonomije«. Raziskava je prinesla pomembne ugotovitve o obstoječih učnih programih v partnerskih državah na področju ergonomije ter je še posebej razjasnila, kako različni študijski programi, predmeti, učne vsebine in

115

moduli naslavljajo: a) multidisciplinarne izzive področja – katere discipline so vključene ali bi morale biti; b) potrebe invalidov – v kolikšni meri so specifične vsebine o oblikovanju invalidom prilagojenih delovnih mest zastopane v učnih načrtih.

7.2. Ključne ugotovitve ERGO WORK poglobljene analize za izboljšanje učnega načrta na področju ergonomije Poglobljena analiza učnih načrtov na področjih sorodnih ergonomiji s 17 fakultet iz 13 visokošolskih zavodov iz 6 držav (s poudarkom na Veliki Britaniji, Sloveniji in Poljski) je pokazala naslednje ugotovitve (ERGO WORK, 2015):  Učni načrti za programe ergonomije in sorodne programe morajo vključevati naslednje teme, da bi odgovorili potrebam delavcev po prilagoditvah na delovnem mestu: vključujoče oblikovanje; empatične metode oblikovanja; uvod v organizacijsko vedenje; znanje o podporni tehnologiji; in znanje o dostopnosti okolja.  Potrebno je dvigniti zavedanje med študenti o različnih potrebah invalidov nasploh, raje kot pa osredotočiti se na posamezne ciljne skupine in njihove različne potrebe.  Empatične sposobnosti so ključnega pomena pri ozaveščanju študentov v zvezi z invalidi. Zaželeno je, da se empatične spretnosti poučujejo skozi praktično delo, na primer z uporabo invalidskega vozička ali očal, ki simulirajo invalidnost. Na ta način se študentje lažje vživijo v izkušnjo uporabnikov in tudi ustrezno oblikujejo.  Učne vsebine o potrebah s področja duševnega zdravja, vključno s stresom, depresijo in shizofrenijo, so redke v učnih načrtih, ki jih pokrivajo analizirani študijski programi. Treba je vključiti več znanj s področja duševne oviranosti v povezavi z ergonomijo pri delu za invalide.  Intervencija na delovnem mestu v študijskih programih na področju ergonomije ni vedno povezana s potrebami invalidov na delovnem mestu. V teoriji so te potrebe sicer vključene v usposabljanje, vendar se je v praksi to pokazalo kot zelo redko.  Izmenjava znanja v smislu orodij, uporabljenih v učnih programih, lahko izboljša učinkovitost usposabljanj.

116

 Pomembno je, da so uporabljena znanja in prakse, razvite tudi v drugih disciplinah, na primer, v organizacijski psihologiji in psihologiji dela. Potrebe invalidov na delovnem mestu ne smejo biti obravnavane le skozi fizično oblikovanje delovnega okolja.

Prilagoditev se lahko izvede tudi v smislu razporejanja časa, vrste dela, dnevnih opravil itd.

7.3. Inkluzivno zaposlovanje v Evropski uniji Kot je navedeno v členu 27. Konvencije ZN o pravicah invalidov in strategije Evropske unije Evropa 2020 so zaposlovanje in zaposlitvene možnosti ključna prednostna naloga vseh vlad v Evropi. Čeprav je to predvsem v pristojnosti politik držav članic, je ta prednostna naloga prav tako pomembna za Evropsko unijo, ki deluje kot koordinator, pobudnik in inovator.

Medtem ko se zaposlitev na odprtem trgu dela prepoznava kot najprimernejšo možnost, je treba tudi priznati, da so v drugih programih dela mnogi invalidi predvsem zaradi raznolikosti njihovih potreb po podpori in/ali zaradi pomanjkanja ustreznih struktur na odprtem trgu dela.

Države članice EU so razvile delovne in zaposlitvene programe v skladu z njihovim zgodovinskim ozadjem skrbi za invalide. V skladu s svojim posebnim okvirom, je vsaka država članica razvila svoj nabor struktur in programov, kot tudi svoje definicije, težko primerljive med seboj, saj predstavljajo različne koncepte.

Prav zaradi tovrstnega večstopenjskega pristopa k oblikovanju politik na področju zaposlovanja invalidov, je nujno nasloviti odločevalce tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni. Pričujoči prispevek zato ponuja več sklopov priporočil s fokusom na te ciljne skupine.

7.4. Ključni dejavniki, ki invalidom omogočajo enake zaposlitvene možnosti ter kvalitetno delovno okolje Zaposlovanje invalidov je pomembno za vključujočo rast in gospodarsko učinkovitost. Dejavniki, ki invalidom omogočajo

117

enakovredno zaposlitev so bili povzeti v EASPD deklaraciji za zaposlovanje (2014). Razvoj vključujočih okolij, ki zadovoljujejo potrebe oseb z različnimi potrebami po podpori, od nizkih do visokih ravni podpore, bi moral biti v interesu trga dela. Vse oblike zaposlitve lahko dodajo vrednost gospodarski aktivnosti in jih je treba vrednotiti enakovredno glede na njihovo vlogo v socialnih, zdravstvenih in zaposlovalnih politikah. Da bi dosegli to učinkovitost, bi morale zaposlitvene priložnosti za invalide odgovarjati na njihove individualne potrebe in spoštovati njihove zmožnosti.

Druga pomembna točka je, da morajo biti pravice invalidov enakovredno zaščitene. Ne glede na telesne ali duševne zmožnosti, mora biti prosta izbira ljudi do dela v želenem okolju spoštovana. To prosto izbiro je mogoče doseči z zagotavljanjem primerne prilagoditve in univerzalnega oblikovanja delovnih mest, ki sta ključnega pomena pri zagotavljanju dejanskega dostopa do dela in zaposlenosti.

Podpora mora biti na voljo v vseh fazah delovnega življenja (kandidiranje, zaposlitev in prenehanje dela). Primerne prilagoditve in koncept univerzalnega oblikovanja morajo biti v polnosti implementirani v trg dela, da bi invalidom omogočili konkretne možnosti, da najdejo in tudi obdržijo zaposlitev.

Nadalje je pomembno omeniti, da vključenost invalidov v zaposlitev ne more biti dosežena zgolj preko fizičnih prilagoditev delovnega mesta. Za opravljanje delovnih nalog niso potrebna zgolj orodja in/ali prilagoditve, temveč tud človeška podpora in podporne storitve, da bi lahko premagali ovire, s katerimi se invalidi soočajo v delovnih okoljih. Dostopnost na delovnem mestu in dostopen prevoz sta le prvi korak k omogočanju dostopa do trga dela. Drugi korak je dvigniti zavedanje med delavci in delodajalci o specifičnih na delovno mesto vezanih potrebah invalidov.

Da bi dosegli te izboljšave v dostopnosti zaposlitve za invalide, je ključnega pomena podpreti delodajalce pri ustvarjanju njihovih lastnih načrtov družbene odgovornosti in izvajanju ergonomije delovnih mest. Zato je medsektorskemu sodelovanju med vsemi zainteresiranimi stranmi, ki delujejo na področju invalidnosti, ergonomije, oblikovanja delovnega mesta in zaposlovanja, pomembno dati podporo ter identificirati in obravnavati vsako vprašanje z

118

ustreznim odzivom. Dostopnosti in univerzalnemu oblikovanju je treba dati široko opredelitev, da bi pokrili vse vrste invalidnosti.

Programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja (VET) je treba prilagoditi potrebam invalidov; le-ti morajo biti vključeni in usposobljeni kot vzgojitelji, ko je to mogoče.

Koncepti primerne prilagoditve, univerzalnega oblikovanja delovnih mest in ergonomije bi morali biti vključeni v učne načrte poklicnega (VET) in visokošolskega (HE) izobraževanja, in sicer na različnih študijskih področjih kot so npr. psihologija, inženiring, varnost in zdravje na delovnem mestu ipd.

Nove metode učenja in poučevanja ter vsebin s področja ergonomije bi morale biti vključene v poklicno in visokošolsko izobraževanje. Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami je tukaj ključnega pomena.

7.5. Priporočila Kot že omenjeno, so politike zaposlovanja v pristojnosti držav članic Evropske unije. Zato je pomembno podati priporočila tako oblikovalcem sistemov in politik na evropski, kot tudi na nacionalnih ravneh. Poglavja v nadaljevanju naslavljajo obe ravni.

Priporočila za Evropsko komisijo Vključitev invalidov na odprti trg delovne sile je visoko prioritetni cilj Evrope. Obravnavanje posebnih potreb invalidov skozi prilagojene ergonomske rešitve in prilagoditve delovnih mest je eden od načinov, s katerim je ta cilj mogoče doseči. Zato morata Evropska komisija (EK) in Evropski parlament prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju držav članic za v polnosti vključujoče zaposlovanje. Na podlagi rezultatov projekta ERGO WORK in ob upoštevanju EASPD Solunske agende je bil razvit naslednji sklop priporočil za evropske institucije. 

Institucije bi morale spodbujati razvoj zaposlitvenih možnosti za invalide v okviru Evropske direktive o zaposlovanju in Evropskega socialnega dialoga.

119











120

Institucije bi morale razširiti spekter zaposlitvenih možnosti za invalide na področju javnih naročil. Evropski socialni sklad in priložnosti, ki jih ponuja Uredba o splošnih skupinskih izjemah, se lahko uporabijo tudi za razvoj ergonomije delovnega okolja za invalide. Poleg tega bi morala Evropska komisija spodbujati države članice, naj uporabijo strukturne sklade za razvoj celovito vključujočih delovnih mest.

Institucije bi morale spodbujati boljše evropsko sodelovanje ter prenos znanja in praks na področju ergonomije in prilagoditev delovnih mest za invalide. Bistveno je, da se opredelijo in spodbujajo modeli dobre prakse, vezani na politike in pristope, ki zagotavljajo prilagojena delovna mesta in oblikovanje delovnih mest.

Pomemben element za krepitev sodelovanja med evropskimi državami je nadaljnji razvoj evropske mreže na področju ergonomije delovnih mest za invalide. Zato je treba nadalje razvijati in financirati mrežo deležnikov, ki se osredotoča na strukturne odnose med zainteresiranimi stranmi na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Idealno bi bilo, da ta mreža na ravni EU vključuje poleg političnih organov tudi ponudnike storitev, predstavnike akademske sfere, razvijalce oblikovanja delovnih mest in ergonomije, delodajalce, zbornice, sindikate, strokovna združenja, odbore in svetovalne organizacije itd.

Nadalje je priporočljivo spodbujati razvoj strokovnjakov, specializiranih za ergonomske rešitve za invalide. Natančneje, ključnega pomena je na univerzah spodbujati multidisciplinarne učne načrte na področju ergonomije, zlasti s poudarkom na inkluzivnem, dostopnem in univerzalnem oblikovanju.

Strokovnjaki s posebnim znanjem na področju ergonomije in oblikovanja delovnih mest za invalide so bistvenega pomena za ustvarjanje prilagojenih delovnih okolij.

Program Erasmus+ bi moral spodbujati in razvijati možnosti usposabljanja za strokovnjake na področju ergonomije, posebej osredotočene na potrebe invalidov. Moral bi podpirati dostopnost izobraževanj o prilagoditvah delovnih mest za ljudi z vsemi vrstami invalidnosti.







Potrebno je uporabljati in spodbujati polni potencial "pristopa prožne varnosti" – prilagodljivi programi zaposlovanja. Cilj tega pristopa so zaposlitvene možnosti “po meri”, ki se nanašajo na potrebe in sposobnosti invalidov, medtem ko jim hkrati zagotavljajo potrebno varnost, vključno s prilagodljivimi sistemi socialne zaščite.

Potrebno je razviti instrumente za zbiranje natančnih in primerljivih podatkov o zaposlenosti in o položaju invalidov pri zaposlovanju. Potrebno je tesno sodelovanje z Eurostatom, vzpostaviti pa bi bilo treba tudi tesnejše sodelovanje z raziskovalci in akademskim svetom, zlasti na področju ergonomije. Zbiranje podatkov bi moralo imeti dodano vrednost za delodajalce pri oblikovanju in implementaciji ergonomskih delovnih mest.

Podatke je treba uporabiti za vplivanje na delodajalce in njihovo ozaveščanje.

Da bi imeli jasen vpogled v potrebe invalidov smislu zaposlovanja, je ključnega pomena, da se v politična posvetovanja o relevantnih temah vključi predstavnike invalidskega sektorja in akademskega sveta. Evropska komisija mora vzeti v poštev vpliv vseh evropskih politik na področju sorodnih programov za invalide.

Priporočila nacionalnim oblastem v pilotnih državah projekta ERGO WORK Medtem ko je Evropska unija prepoznala zaposlovanje in socialne politike kot prednostno področje, pa le-to še zmeraj ostaja v pristojnosti držav članic. Zato mora biti problematika vključevanja invalidov v zaposlovanje obravnavana tudi na nacionalnih ravneh.

Sledi niz priporoči za nacionalne oblasti v pilotnih državah.  Temelj tega, da bi zagotovili in zaščitili pravice invalidov, je vselej zakonodajni okvir. Zato partnerstvo predlaga, da države članice spodbujajo zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal prilagojena in celovito dostopna delovna mesta visoke kakovosti.  Prav tako je potrebno dvigniti zavest o specifičnih potrebah invalidov med delodajalci, vodji kadrovskih oddelkov, ne-invalidi ter med splošno javnostjo. Potrebno je izvesti izboljšave v smislu informiranosti in splošne kulture na delovnem mestu. Pomembno

121

je, da se delodajalci zavedajo svojih obveznosti ter različnih tipov invalidnosti, ki zahtevajo večjo mero prilagajanja delovnih mest.

Splošno poznavanje področij kot so ergonomsko oblikovanje, univerzalno oblikovanje, inkluzivno oz. vključujoče oblikovanje ter dostopno oblikovanje je zato treba okrepiti z vključevanjem strokovnjakov in izvedbo izobraževanj. Specializirana izobraževanja in seminarje bi morali finančno podpreti relevantni politični in sistemski odločevalci (ministrstva, lokalne in regionalne oblasti), organizirana pa bi morala biti v okviru dela gospodarskih zbornic, sindikatov, javnih svetovalnih organov in drugih.  Poleg tega je potrebno tudi boljše informiranje zaposlenih invalidov. Ti se morajo zavedati svojih pravic, določb EU za zadovoljevanje njihovih potreb, in o tem, katere prilagoditve so na voljo zanje. Koristno bi bilo sprožiti kampanjo za invalidska društva in združenja z namenom širjenja te vrste informacij.  Nadalje je treba spodbujati več raziskav na področju podpornih tehnologij in rešitev za dostopnost okolja, kot tudi na področju specifičnih potreb invalidov, zlasti na področjih, ki so pri oblikovanju delovnih mest pogosto zapostavljena. Ta vključujejo tudi potrebe oseb s težavami v duševnem zdravju in oseb z intelektualno oviranostjo. Poleg tega je potrebnega več znanja o prilagoditvah, ki presegajo zgolj fizično dostopnost stavb. Še veliko je prostora za prilagoditve na posameznih delovnih področjih, prilagoditve opreme, okolja, IT opreme, programske opreme, trening odnosov, da bi invalidom omogočili, da opravljajo svoje delo brez potrebe po spremembi njihove vloge, delovnega časa ali ritma dela.  Treba je razvijati politike, ki temeljijo na "kariernem razmišljanju" kot pogoj za trajnostno zaposlovanje, saj zaposlovanje ni zgolj iskanje zaposlitve. Bistveno je zgraditi novo strategijo vseživljenjskega učenja kot zelo pomemben korak naprej, vključno s prilagojenimi delovnimi mesti in strategijami oblikovanja delovnih mest. Trajnostno in vključujočo zaposlovanje je mogoče le, če je vseživljenjsko učenje organizirano in implementirano na tak način, da imajo invalidi od njega koristi.

122

 Trajnostno zaposlovanje invalidov, vključujoč pobude delodajalcem, da zaposlijo invalide ter krijejo stroške povezane s prilagoditvijo delovnih mest, bi moralo biti olajšano ne le na zakonodajni ravni, temveč tudi na dejanski izvedbeni ravni.

To pomeni predvsem s fleksibilnostjo v postavljanju pogojev, po katerih delodajalci pridobijo financiranje, z evalvacijo učinkov izvedenih ukrepov ter z izboljšavami sistema, če se to izkaže kot potrebno.  Nacionalne oblasti bi prav tako morale spodbujati vzpostavitev agencij (za podporno zaposlovanje), ki bodo v pomoč delodajalcem v prilagajanju delovnih mest, couchingu, oblikovanju delovnih mest in drugih storitvah, potrebnih za podporo invalidom v zaposlovanju. Poleg tega bi morale države članice nuditi finančna sredstva za programe podpornega zaposlovanja, da bi omogočile izmenjavo modelov dobrih praks ter bi tako lahko izpolnile svojo vlogo kot most med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.  Jasno je, da je možnosti zaposlovanja in karierne možnosti za invalide na trgu dela mogoče izboljšati z odpiranjem javnega sektorja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Javni sektor mora postaviti zgled z zagotavljanjem prilagojenih in dostopnih delovnih mest za invalide. Specializirana agencija bo morda potrebna kot pomoč javnim delodajalcem, da uvedejo invalidom prijazne rešitve pri oblikovanju delovnih mest.  Da bi dosegle te cilje, bi morale države članice v svoje Akcijske načrte vključiti ukrepe, s katerimi se bodo borile proti diskriminaciji in socialni izključenosti invalidov. Pripraviti in realizirati je potrebno načrte z jasno postavljenimi cilji za zmanjšanje stopnje brezposelnosti in povečanje stopnje zaposlenosti invalidov, in sicer preko oblikovanja in prilagajanja delovnih mest.

Vključevanje invalidov v trg dela je možno le z zagotavljanjem možnosti za fizični dostop do njihovega delovnega mesta. Delovna okolja je treba prilagoditi njihovim specifičnim potrebam, tako da jim olajšamo njihove vsakodnevne aktivnosti. Ergonomske rešitve na delovnem mestu ne zagotavljajo le enakih možnosti za vse ljudi, ne glede na njihove zmožnosti, temveč zmorejo tudi izboljšati ekonomsko

123

učinkovitost podjetij. Vse bolj jasno je, da je univerzalno oblikovanje delovnih mest, ki ponuja enake možnosti, koristno iz mnogih vidikov.

Vendar pa je za doseganje vključujočih zaposlitvenih možnosti ključnega pomena ponuditi študentom ergonomije dela in sorodnih disciplin specifično izobraževanje.

Takšno specializirano usposabljanje, ki se osredotoča na potrebe invalidov, bi naj ponudilo celovito znanje z obravnavanega področja. Iz tega razloga je pomembno, da nosilci odločanja na evropski in nacionalnih ravneh sprejmejo priporočila, predstavljena v tem sestavku za prihodnje ukrepe politik.

124

POGLAVJE 8 Prilagoditev medicinsko-diagnostičnega centra “Centrum Medyczno-Diagnostyczne Sp. z o.o.” potrebam invalidov (Martyna Chudzicka, Martyna Chudzicka72 Tomasz Włodarczyk73

8.1. Centrum Medyczno-Diagnostyczne – Ozadje Medicinsko-diagnostični center Centrum Medyczno-Diagnostyczne Sp. z o.o. (v nadaljevanju: CMD) je bil ustanovljen leta 1998. Svoje storitve na trgu tako ponuja že 17 let. V šestih regijah Poljske ima vsega skupaj 24 izpostav, in sicer: Siedlce, Minsk, Lukow, Sokolow, Garwolin, Ostrov.

Območje delovanja CMD v provincah Mazowieckie in Lubelskie je prikazano na Sliki 23.

Slika 23. Območje delovanja CMD Vir: CMD Centrum Medyczno-Diagnostyczne, ul. Niklowa 9, 08-110 Siedlce, tel. + 48 502 517 415, e-mail: martyna.chudzicka@centrum.med.pl 73 Centrum Medyczno-Diagnostyczne, ul. Niklowa 9, 08-110 Siedlce, tel. + 48 517 203 717, e-mail: tomasz.wlodarczyk@centrum.med.pl 72

125

Spodnja tabela predstavlja seznam vseh zdravstvenih centrov, kjer CMD izvaja svoje storitve.

Tabela 14. Izpostave CMD OKROŽJE SIEDLECKI MESTO SIEDLCE

OBČINA WODYNIE

►Ul. Niedziałka 14

►Seroczyn

►Ul. Kleeberga 2

►Oleśnica

OBČINA

OBČINA

PAPROTNIA

DOMANICE

►Hołubla

►Domanice

►Zakład Opiekuńczo►Ul. Romanówka 19

-Leczniczy w Oleśnicy

►Ul. Czerwonego Krzyża 41 ►Ul. Chłodna 4 OKROŽJE MIŃSKI MESTO MIŃSK MAZOWIEKI

OBČINA

OBČINA DĘBE

LATOWICZ

►Ul. Piłsudskiego 42a

►Latowicz

►Ul. Spółdzielcza 8

►Wielgolas

WIELKIE ►Dębe Wielkie

►Ul. Olsztyńska 2 OKROŽJE ŁUKOWSKI MESTO ŁUKÓW ►Ul. Międzyrzecka 41

OBČINA ŁUKÓW ►Aleksandrów OKROŽJE SOKOŁOWSKI

OBČINA BIELANY ►Bielany

OBČINA CERANÓW ►Ceranów

►Rozbity Kamień OKROŽJE GARWOLIŃSKI MESTO GARWOLIN ►Ul. Korczaka 35/3 OKROŽJE OSTROWSKI OBČINA NUR ►Ul. Drohiczyńska 8

Vir: lastna raziskava.

CMD skrbi za 64.000 pacientov (stanje na dan 30. april 2015), vključujoč tudi 55.000 pacientov v provinci Mazowieckie in 9.000 pacientov v provinci Lubelskie. Glavna dejavnost CMD so zdravstvene storitve, ki se pogodbeno izvajajo na nivoju nacionalne mreže zdravstvenih storitev.

126

Najpogostejša dejavnost podjetja je primarna nega, pri čemer zdravstvene storitve nudijo zdravniki, medicinske sestre in babice.

Storitve, med drugim, obsegajo: dostop do splošnega zdravnika, obiske na domu, zdravniške preglede, cepljenja, kirurške posege, zdravljenje, preventivno dejavnost, patronažno službo in poporodno nego. V okviru primarne nege se izvajajo preventivni presejalni programi (preprečevanje raka na dojkah in na debelem črevesu, preprečevanje kardiovaskularnih bolezni). Še več – podjetje omogoča tudi dostop do številnih specialistov (ambulantna oskrba), kjer zdravniki opravljajo svetovanja, diagnostiko in zdravljenje.

Dokaz konkurenčne prednosti in visoke kakovosti medicinskih storitev, ki se opravljajo v okviru CMD, so dosežki na področju preventivnih presejalnih programov. Le-ti vključujejo naslednje teste in preiskave:  presejalni testi za odkrivanje raka na maternici (namenjeni ženskam, starim med 25 in 59 let; ponavljajo se vsaka 3 leta),  mamografija (namenjena ženskam, starim med 50 in 69 let; ponavlja se vsaki 2 leti),  preventivni presejalni testi za zgodnje odkrivanje kardiovaskularnih bolezni (namenjeni pacientom starim 35, 40, 45, 50 in 55 let).

CMD je razvil mehanizme (kot je npr. model operativnega planiranja in program upravljanja preventivnih presejalnih programov), ki omogočajo realizacijo preventivnih presejalnih programov med določeno ciljno populacijo na stopnji, ki je občutno višja od državnega povprečja. Ti mehanizmi so istočasno kvalitativno enakovredni testom v Skandinavskih državah, ki se uporabljajo kot primerjalna referenca pri izvajanju analognih programov.

Iz tabel 15 in 16 so razvidni dosežki preventivnih medicinskih testov pri pacientih CMD v provincah Mazowiecki in Lubelski v primerjavi z izvajanjem testov v državnih inštitucijah od začetka izvajanja le-teh. Statistični podatki se primerjajo s povprečnimi vrednostmi za provinco Mazowieckie in za vso Poljsko.

127

Tabela 15. Izvedba preventivnih presejalnih testov v primarni zdravstveni oskrbi pacientov CMD med majem 2012 in majem 2014 v provinci Mazowieckie [%] Izpostava v provinci Mazowieckie Presejalni test maternica Mamografija Kardiovaskularne bolezni

Povprečje

V

XII

V

V

XII

V

2012

2012

2013

2014

2014

2015

46.59

53.96

52.62

55.07

58.02

44.46

54.80

52.73

52.91

46.22

67.28

55.00

45.76

58.68

53.45

Povprečje

za provinco

za

Mazowieckie

Poljsko

57.35

18.03

21.17

52.33

53.18

40.17

43.51

58.20

69.63

50.56

Ni podatka

55.39

59.99

53.70

29.10

Ni podatka

Povprečje za vse tri presejalne

32.34

teste

Vir: lastna raziskava, ki temelji na SIMP podatkih.

Zgornje statistike kažejo, da je implementacija operativnega modela z dodanim večjim vključevanjem zaposlenih pri izvajanju preventivnih presejalnih testov uspešna. Izvedba presejalnih testov pri pacientih CMD je precej višja od povprečja v provinci in na Poljskem.

Bistvena značilnost dejavnosti CMD je posvečanje skrbi, da se preventivni presejalni testi izvajajo v ruralnih območjih. Občine, kjer deluje katera od izpostav CMD, imajo višje indikatorje preventivnih presejalnih testov v primerjavi s povprečjem.

Tabela 16. Izvedba preventivnih presejalnih testov v primarni zdravstveni oskrbi pacientov CMD med majem 2012 in majem 2014 v provinci Lubelskie [%] Izpostava v provinci Lubelskie Presejalni test maternica Mamografija Kardiovaskularne bolezni Povprečje za vse tri teste

Povprečje V

XII

V

V

XII

V

za

2012

2012

2013

2014

2014

2015

provinco Lubelskie

Povprečje za Poljsko

47.29

63.02

64.74

68.90

68.38

70.27

23.00

21.17

33.08

48.84

49.70

57.45

53.51

55.30

48.02

43.51

35.55

54.73

54.11

53.47

74.35

44.88

38.64

55.53

56.18

59.94

65.41

56.82

Ni

Ni

podatka

podatka

35.51

32.34

Vir: lastna raziskava, ki temelji na SIMP podatkih.

Še ena bistvena značilnost CMD je posebna nega, namenjena pacientom s kardiovaskularnimi boleznimi (KVB). Pacienti s KVB 128

predstavljajo ca. 17,6% populacije, ki jo pokriva primarna zdravstvena nega znotraj izpostav CMD. Z namenom zmanjševanja pojavnosti KVB, obolevnosti in smrtnosti med populacijo, je CMD razvil in uspešno implementiral projekt nege KVB pacientov. Posledično, se je nega pacientov s KVB razširila na 90% vseh upravičenih bolnikov.

Tabela 17. Izvajanje preventivnih presejalnih testov v občinah, kjer zdravstveno varstvo zagotavlja izpostava CMD (stanje na 1. april 2015) Občina

Presejalni test maternica

Mamografija

Paprotnia

56.28%

61.05%

Wodynie

57.80%

65.14%

Domanice

50.33%

58.24%

Latowicz

53.28%

49.84%

Bielany

53.83%

48.83%

Ceranów

49.89%

59.93%

Povprečje za Poljsko

21.70%

43.51%

Vir: lastna raziskava, ki temelji na SIMP podatkih.

Pod okriljem podjetja pa prav tako deluje zdravstveni center (Zakład Opiekuńczo-Leczniczy, ZOZ) v Oleśnici. Cilj zdravstvenega centra je zagotavljati 24-urno nego pacientom, katerih zdravstveno stanje ne omogoča bivanja doma, z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja in preprečevanja komplikacij (povezanih z boleznijo in hospitalizacijo), zmanjšanja omejitev zaradi telesnih hib in z namenom priprave pacientov na družabno in družinsko življenje. CMD prav tako razpolaga z lastnim laboratorijem, kjer se lahko izvaja celoten spekter analitičnih testov, kakor tudi rentgensko slikanje in mamografije.

Poudariti velja sodelovanje CMD z vodilnimi bolnišnicami, raziskovalnimi bolnišnicami in klinikami na Poljskem (Kardiološki inštitut v Varšavi, Otroški zdravstveni inštitut v Varšavi). Prav tako pa sodelujemo tudi z Medicinsko fakulteto v Varšavi, Pomeransko medicinsko univerzo, Univerzo Jana Kochanowskega (Kielce) in z Univerzo naravoslovnih in humanističnih znanosti v Siedlcah.

CMD zasleduje strategijo trajnostnega razvoja – tako v smislu storitev, ki jih ponuja, populacije, ki jo pokriva s svojimi zdravstvenimi storitvami, in tudi v smislu geografske ekspanzije – vse, odkar je bil 129

ustanovljen. Strategija je še naprej eden od ključnih dejavnikov pri oblikovanju trendov nadaljnjega razvoja.

Na eni strani je cilj podjetja povečanje potenciala na ruralnih območjih; na drugi strani, pa z namenom zagotavljanja trajnostnega razvoja, nadalje razvijati obstoječe kapacitete na ruralnih območjih.

Naša prioriteta pri oblikovanju novih lokacij in prilagajanju obstoječih prostorskih kapacitet je tudi upoštevanje potreb invalidov.

Uporabljamo ergonomske rešitve za zaposlene invalide v CMD in za invalidne paciente. Rešitve, katerih se najpogosteje poslužujemo, so: odprava vseh arhitekturnih ovir, ustvarjanje zaposlitvenih možnosti za invalide in neomejen dostop do zdravstvenih storitev za invalide.

Kadar gradimo ali prenavljamo objekte, jih prilagodimo potrebam zaposlenih in pacientov, pri čemer je najpomembnejše merilo ustvarjanje ergonomskega, invalidu prijaznega okolja.

CMD zaposluje 19 invalidov. Ob vpeljavi invalidom prilagojenih ergonomskih rešitev lahko CMD povečuje zaposlitvene možnosti invalidov in slednje efektivno usposablja za delo. Sodelovanje v projektu ERGO WORK je doprineslo k povečanju nivoja koordinacije in managementa prej omenjenih rešitev. Anketa, ki je bila izvedena med zaposlenimi, je pokazala visoko raven zavedanja v smislu potreb invalidov. Respondenti so navedli nekatere specifične potrebe in težave, ki zahtevajo spremembe ob upoštevanju inkluzivnih delovnih mest.

8.2. Inkluzivno delovno mesto in oblikovanje zgradb Primarna težava, povezana z implementacijo rešitev po meri invalidnih zaposlenih in pacientov, je prilagajanje posameznih rešitev, ko gre za oblikovanje ali obnovo medicinskih prostorov zato, da bi odstranili vse arhitektonske ovire. Obveza za implementacijo takšnih rešitev je namreč določena že z zakonom:  Zakon o gradbeništvu (Ustawa z dnia 7 lipca 1994 r. - Prawo budowlane) (Dz.U. 1994 št. 89 Zadeva 414);  Uredba ministra za infrastrukturo o tehničnih pogojih za zgradbe, 12. april 2002 (Rozporządzenia Ministra Infrastruktury z dnia 12 kwietnia

130

2002 r. w sprawie warunków technicznych, jakim powinny odpowiadać budynki i ich usytuowanie) (Dz.U. 2002 št. 75 Zadeva 690);  Uredba ministra za zdravje o natančnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati prostori in oprema, povezani z izvajanjem zdravstvene dejavnosti, 26. junij 2012 (Rozporządzenia Ministra Zdrowia z dnia 26 czerwca 2012 r. w sprawie szczegółowych wymagań, jakim powinny odpowiadać pomieszczenia i urządzenia podmiotu wykonującego działalność leczniczą) (Dz.U. 2012 Zadeva 739).

Prav tako pa se lahko upoštevajo tudi naslednji standardi:  PN-Z-80101:2007 Dostopnost objektov in naprav za invalide – Znaki javnih informacij (Dostępność obiektów i urządzeń dla osób niepełnosprawnych. Znaki informacji publicznej.);  PN-EN ISO 7731:2009 Ergonomija – Oznake za nevarnost za javne in delovne površine – glasovni znaki za nevarnost (Ergonomia – Sygnały bezpieczeństwa dla obszarów publicznych i obszarów pracy – Dźwiękowe sygnały bezpieczeństwa.);  PN-92/N-01256-02 Varnostni znaki - Evakuacija (Znaki bezpieczeństwa.

Ewakuacja.).

Vsi prej našteti dokumenti se nanašajo na gradnjo in opremo javnih zgradb, delovnih mest in drugih pripomočkov, ki omogočajo dostop do zgradb. Zgradbe bi naj bile dostopne vsem pod enakimi pogoji. Zato je veliko pozornosti posvečene ideji inkluzivnega oblikovanja in prilagoditvam že obstoječih zgradb tako, da lahko osebe z različnimi tipi invalidnosti dostopajo na enak način kot zdrave osebe.

Glavne arhitekturne težave se nanašajo predvsem na:  manevrirni prostor, s posebnim poudarkom na potrebah oseb, ki so na vozičku, v različnih delih zgradb;  poti (med drugim ceste in njihova širina, dostopnost, dvigala, rampe in stopnice);  sanitarije;  prilagoditve delovnih postaj.

Manevrirni prostori se nahajajo v različnih delih zgradb. Njihova enakomerna razporejenost določa možnost premikanja za osebe na vozičku. Standardni manevrirni prostor je določen z minimalnim 131

območjem, na katerem se invalid z vozičkom lahko obrne. »Velikost takšnega prostora je med 0,9 in 1,8 m in se lahko prekriva z drugimi območji v zgradbi, razen z vrati dvigal. Da se oseba na vozičku lahko obrne, je potrebno vsaj 1,50 x 1,50 m«74. Slika 24 prikazuje minimalni zahtevan prostor za obračanje in predstavitev diagonalnega vhodnega prostora.

Bistvenega pomena ja, da je v vsakem prostoru dana možnost za obračanje. Takšni prostori se lahko uredijo npr. na hodniku, na obeh koncih rampe za invalide, v prehodih, ali v hodnikih pri glavnem vhodu. Takšne zahteve morajo biti upoštevane predvsem pri načrtovanju manevrirnega prostora pred medicinsko opremo (kot je npr. miza za preglede ali kopalna kad). Enake zahteve se uporabljajo tudi pri načrtovanju sanitarij.

Slika 24. Minimalni prostor, potreben za obrat, diagonalni vhod Vir: E. Neufert, Podręcznik projektowania architektoniczno-budowlanego, Wydawnictwo Arkady, Warszawa 2011, s. 34,36.

Poti, ki povezujejo druge prostore in dele zgradbe, bi morale biti prilagojene potrebam invalidov. Da bi zagotovili neomejeno dostopnost za invalide, je potrebno namestiti rampe na različnih

E. Neufert, Podręcznik projektowania architektoniczno-budowlanego, Wydawnictwo Arkady, Warszawa 2011, str. 33.

74

132

nivojih. Najvišji naklon klančine za invalide na vozičku in za druge invalide naj ne bi bil več kot:  15%, kadar je rampa visoka do 0,15 m;  8% (nepokrite zunanje rampe), 10% (notranje rampe ali zunanje pokrite rampe), kadar je rampa visoka do 0,5 m;  6% oz. 8% kadar je rampa viška od 0,5 m;  Vse rampe, ki so daljše od 9 m, naj bi bile razdeljene na krajše odseke z vsaj 1,4 m dolgimi vmesnimi podesti75.

Spodnja slika prikazuje diagram demonstracijske rampe z manevrskim prostorom. Še en pomemben aspekt predstavljajo primerni ročaji in zaključki (razdalja med ročajema naj bo med 1,0 in 1,1 m). Dvojni ročaji naj bodo nameščeni na višini 0,75 m in 0,9 m od tal. V primeru ročajev na stopnicah in rampah naj bodo le-ti nameščeni vsaj 0,05 m od stene76.

Pri načrtovanju poti je potrebno upoštevati tudi umik in prilagoditev pragov in podbojev, tako da so široki vsaj 0,9 m.

Slika 25. Diagram rampe in manevrirnega prostora Vir: Kowalski K., Projektowanie bez barier - wytyczne, s. 13, http://www.niepelnosprawni.pl/files/www.niepelnosprawni.pl/public/rozne_pliki/proj ektowanieBB21.pdf (14.05.2015).

Rozporządzenie Ministra Infrastruktury z dnia 12 kwietnia 2002 r. w sprawie warunków technicznych, jakim powinny odpowiadać budynki i ich usytuowanie (Dz.U. 2002, no. 75 Item 690).

76 J. Panas (Ured.), Nowy poradnik majstra budowlanego, Wydawnictwo Arkady, Warszawa 2010, str. 592.

75

133

Sanitarije naj vključujejo vsaj en WC za invalide. Višina straniščne školjke mora biti med 45 in 50 cm. Dodatno morajo sanitarije omogočati primeren manevrirni prostor pri umivalniku in pri straniščni školjki. Vrata se ne smejo odpirati v prostor77. Na sliki 26 je predstavljena demonstracijska postavitev sanitarij s primernim manevrirnim prostorom in opremo.

Slika 26. Postavitev in oprema demonstracijskih sanitarij Vir: K Kowalski., Projektowanie bez barier - wytyczne, s. 46, http://www.niepelnosprawni.pl/files/www.niepelnosprawni.pl/public/rozne_pliki/pro jektowanieBB21.pdf (14.05.2015).

Do sedaj smo predstavili glavne značilnosti arhitekturnega oblikovanja. Dodatno, k vsemu omenjenemu, je potrebno upoštevati tudi še druga merila, kot npr. stikala namestiti na višini 0,8-1,1 m, recepcija naj bo primerne višine, okolica zgradbe naj bo primerno opremljena in označena (npr. posebej označena in dobro vidna

E. Neufert, Podręcznik projektowania architektoniczno-budowlanego, Wydawnictwo Arkady, Warszawa 2011, str. 35.

77

134

parkirna mesta za invalide, ločene in lahko dostopne poti do zgradbe, kjer je možno, se moramo izogniti robnikom in drugim arhitekturnim preprekam na poti do zgradbe; pomembni so zaključni materiali in primerna osvetlitev).

Vsi omenjeni dejavniki so ključni pri oblikovanju novih klinik/zdravstvenih domov in pri obnovi že obstoječih zgradb. Ne smemo pa pozabiti, da tudi najbolj popolni standardi in zakonska določila, ki podrobno določajo zahteve za izboljšave, vezane na invalide, ne bodo nadomestili holističnega pristopa pri oblikovanju okolja, ki je – predvsem – prijazno do CMDjevih zaposlenih in invalidov. Še en pomemben dejavnik na Poljskem je zakonodaja na področju industrijske varnosti. Industrijsko varnost (poljsko: bezpieczeństwo i higiena pracy) regulirajo naslednji predpisi: Uredba ministra za delo in socialno politiko o splošnih pogojih industrijske varnosti z dne 27. septembra 1997 (Rozporządzenie Ministra Pracy i Polityki Socjalnej z dnia 27 września 1997 r. w sprawie ogólnych przepisów bezpieczeństwa i higieny pracy) (Dz.U. leto 2003 številka 169, zadeva 1650, leto 2007 številka 49, zadeva 330, leto 2008 številka 108, zadeva 690) .

Predpisi določajo, med drugim, postavitev delovnih postaj, delovanje in uporabo strojev, orodij in drugih tehničnih pripomočkov, prevoze znotraj podjetja in skladiščenje, standarde varstva pred hrupom, standarde glede sanitarij ter zagotavljanje pijače in izdelkov za osebno higieno zaposlenim.

Dodatno, k merilom, ki se nanašajo na delovno mesto, 49. člen Uredbe določa, da mora vsak delodajalec, ki zaposluje invalide, zagotoviti primerne prilagoditve delovnega mesta, tako da bo ustrezalo potrebam in zmožnostim, ki izhajajo iz zmanjšane gibljivosti.

Pravni predpisi glede zaposlovanja invalidov se najdejo tudi v Zakonu o poklicni in socialni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov z dne 27. avgusta 1997 (Ustawa z dnia 27 sierpnia 1997 r. o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudnianiu osób niepełnosprawnych (prenovljena izdaja: Dz.U. leto 2010 številka 214, zadeva 1407). Člen 4(5) se nanaša zgolj na zmerno ali težje prizadete in invalidne osebe, ki

135

so zaposlene na trgu delovne sile (niso zaposlene na zaščitnih delovnih mestih ali v zaposlitvenih centrih). Člen določa tudi, da invalidnost ni nujno razlog, da bi nekdo moral biti zaposlen na zaščitnem delovnem mestu, pod pogojem, da delodajalec prilagodi delovno mesto potrebam invalida oz. zaposli invalida na delovnem mestu, kjer lahko dela na daljavo. Kljub vsem zakonskim določilom, če oseba ne zahteva prilagojenega delovnega mesta, je možna zaposlitev brez prilagoditev.

Invalidi, zaposleni v CMD, imajo pravico do posebnih bonitet, odvisno od stopnje invalidnosti:  Krajši delovni čas (za zmerne in težje invalide – 7 ur dnevno/35 ur tedensko;  dodatni odmor (15 minut);  dodatni letni dopust (za zmerne in težje invalide).

Kot posledica zaposlovanja primernega števila invalidov se vse prilagoditve delovnih mest in druge subvencije financirajo iz Nacionalnega sklada za rehabilitacijo invalidov (Państwowy Funduszu Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych, PFRON).

Pravne podlage glede zaposlovanja invalidov dopolnjujejo tudi določila Uredbe ministra za gospodarstvo, delo in socialne zadeve v Evalvaciji invalidnosti in stopenj invalidnosti z dne 15. julija 2003 (Rozporządzenia Ministra Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej z dnia 15 lipca 2003 r. w sprawie orzekania o niepełnosprawności i stopniu niepełnosprawności), dopolnjena verzija Dz.U. 2003 številka 139 zadeva 1328, kjer 1. odstavek 32. člena našteva vse možne invalidnosti in njihove označbe (npr. 01 U – intelektualni primanjkljaj, 02 P – duševne motnje, 04 O – slepota / slabovidnost, 05 R – gibalna oviranost).

Označbe iz te uredbe vsebujejo tudi vse kontraindikacije glede dela.

Na primer, slepa ali slabovidna oseba naj ne bi opravljala dela, ki zahteva oceno na daljavo ali precizen vid. Nadalje, takšna oseba naj ne bi delala na višini, vozila, ali upravljala s stroji pod visoko napetostjo.

Ob upoštevanju vsega prej naštetega, poljska zakonodaja ne predpisuje natančnih zahtev glede specifičnih prilagoditev za invalide.

Posledično imajo delodajalci pogosto pomisleke glede zaposlitve invalida, predvsem zaradi pomanjkanja znanja o prilagoditvah delovnih mest. Podobno situacijo sta zaznala tudi PFRON in Osrednji

136

raziskovalni inštitut za varstvo pri delu (Centralny Instytut Ochrony Pracy – Państwowy Instytut Badawczy, CIOP-PIB), ki je 2014 pod akademskim vodstvom dr. hab. inż. Wiktor M. Zawieska razvil splošne smernice glede gradnje in oblikovanja prostorov in delovnih mest, prilagojenih posebnim potrebam invalidov78.

8.3. Prilagoditev izpostav za potrebe invalidov CMD je podjetje, ki se dinamično razvija in vsako leto povečuje število svojih izpostav in posledično tudi povečuje število delovnih mest (tudi za invalide). Mrežo svojih izpostav dopolnjujemo tako z novogradnjami, kakor tudi z adaptacijo že obstoječih zgradb.

Stare zgradbe, v katerih podjetje na novo odpira svoje izpostave, dostikrat onemogočajo implementacijo vseh prilagoditev za invalide, vključujoč starostnike. V nekaterih primerih so potrebne cenovno intenzivne generalne obnovitve. Na drugi strani pa, kadar se izpostava zgradi na novo, CMD lahko že v fazi načrtovanja upošteva različne potrebe pacientov in zaposlenih, kar omogoča aktivno vključevanje zaposlenih, ne glede na njihovo invalidnost.

V tem prispevku bomo analizirali prilagoditev že obstoječih zgradb za potrebe invalidov v primerjavi z gradnjo nove stavbe, kjer smo upoštevali zgoraj navedene potrebe.

Prvi primer je Zdravstvena postaja v Bielany (Przychodnia Zdrowia w Bielanach) (ruralni center). Pred prevzemom CMD je zdravstveno postajo vodila druga zdravstvena ustanova. Zgradbo, v kateri potekajo aktivnosti, daje v najem občina Bielany. V osnovi ni bila prilagojena potrebam invalidov (pacientov in zaposlenih).

Zgradba je bila zgrajena v poznih 1960ih, skladno s takratnimi standardi, kjer so bile pralnica, skladišče in drugi upravni prostori v prvem nadstropju. Operacijske sobe, ordinacije in ambulante so bile v drugem nadstropju. Zgradba tako ni omogočala dostopa invalidom do prvega nadstropja. Po prevzemu zdravstvene postaje je vodstvo

W.M. Zawieska (Ured.) Projektowanie obiektów, pomieszczeń oraz przystosowanie stanowisk pracy dla osób niepełnosprawnych o specyficznych potrzebach – ramowe wytyczne, Centralny Instytut Ochrony Pracy – Państwowy Instytut Badawczy, Warszawa 2014.

78

137

podjetja predlagalo, da se zgradba obnovi in prilagodi potrebam invalidov.

Na fotografiji 10 je zdravstvena postaja v Bielany po obnovi in izvedbi prilagoditev.

Fot. 9. Platforma za invalide Vir: CMD.

Fot. 10. Prilagoditev sanitarij za potrebe invalidov Vir: CMD.

138

Na fotografiji 11 lahko vidimo platformo za invalide, ki jo je kupilo in za potrebe invalidov namestilo podjetje CMD z namenom prilagoditve delovnega mesta in dostopa za invalidne paciente. Gibalno ovirane osebe pred obnovo niso mogle samostojno dostopati v objekt. Še ena ovira za invalidne zaposlene in paciente so bile zelo majhne sanitarije, ki so omejevale gibanje in onemogočale dostop invalidom. Zato smo, v okviru obnovitvenih del, sanitarije obnovili in prilagodili potrebam invalidov. Omogočili smo manevrirni prostor (1,5 m dolžine in širine) in prilagodili višino straniščne školjke (zgornji del) na 45,50 cm. Sanitarije so bile opremljene s primernimi ročaji.

Nameščen je bil umivalnik brez podstavka oz toaletne omarice na višini 85 cm. Dodatno je bila nameščena še primerna pipa.

Fot. 11. Rampa za invalide Vir: CMD.

Projekt v mestu Bielany vključuje tudi primerna počivališča v bližini cest. Zaključni materiali so ne-bleščeči. Barve sten in tal so kontrastne. Obe rešitvi skupaj omogočata gibanje in podpirata zaznavo smeri slabovidnih oseb. Zaključni materiali, uporabljeni za tla, stopnice itd. omogočajo stabilno oporo in so nedrseči. Potrudili smo se tudi, da so vsi detajli na območju komunikacijskih con na enaki višini.

139

Skladiščni prostori so oblikovani tako, da ima invalid (zaposleni, pacient) vse na dosegu roke. Osvetlitev je bila načrtovana v skladu z načelom, da vir svetlobe naj ne bi bil za osebo, ki se ji streže. Prav tako je osvetlitev prilagojena tako, da gluhim omogoča branje z ustnic.

Odpravili smo vse neenakomernosti v osvetljavi v povezovalnih hodnikih, da bi preprečili bleščanje med premikanjem osebe. Še več, posebej smo prilagodili tudi parkirišče.

Da bi predstavili obseg vseh potrebnih sprememb in izboljšav, da bi zadostili potrebam invalidnih zaposlenih in pacientov, predstavimo še zdravstveno postajo v mestu Nur. Pred tem je zdravstvene storitve na lokaciji opravljal drug izvajalec. Zgradbo daje v najem občina Nur. Objekt je oblikovan podobno kot zdravstvena postaja v mestu Bielany. Zgradba je prav tako bila zgrajena v 1960ih.

Ko je objekt prevzelo podjetje CMD, je bila edina prilagoditev zgradbe zunanja rampa za osebe s fizičnimi primanjkljaji.

Kot smo že omenili, zgradbe, ki jih je prevzelo podjetje CMD, velikokrat niso bile prilagojene potrebam invalidov. Zgradba v mestu Nur ni imela nobene druge prilagoditve kot prej omenjeno rampo.

Obnova in prilagoditev zgradbe v skladu s standardi in zahtevami, ki so predstavljeni v 2. poglavju, je velikokrat povezana s kompleksnimi gradbenimi deli, signifikantnimi arhitekturnimi spremembami in visokimi stroški. Na sledeči sliki tako lahko vidite obstoječe sanitarije v zdravstveni postaji Nur, ki se sedaj obnavlja in prilagaja potrebam invalidov.

Kot lahko vidite na sliki, sanitarije ne dosegajo nobenega od kriterijev, postavljenih v 2. poglavju. Zato je potrebna celovita obnova, vključno s povečanjem prostora. Kot del obnove bodo izvedena gradbena in zaključna dela, ki bodo omogočala uresničitev standardov in zahtev, predstavljenih v 2. poglavju.

Primer invalidom prijaznih rešitev v novogradnjah je precej drugačen. Trenutno je v izgradnji nov objekt podjetja CMD v mestu Strachówka. Objekt v mestu Strachówka je samostojna enonadstropna zgradba z direktnim dostopom iz pritličja (ni potrebe po rampi za invalide).

140

Fot. 12. Obstoječe sanitarije v zdravstveni postaji Nur Vir: CMD.

Gradnja tako od že od samega začetka, ko se objekt načrtuje, omogoča, da se vključujejo vse smernice in pravne zahteve glede prilagoditve objektov in opreme, ki so potrebni za invalide.

V primeru izgradnje objekta zdravstvene postaje v mestu Strachówka, so bili upoštevani naslednji kriteriji:  Oblikovanje in razvoj sanitarij, prilagojenih invalidom (1,5 m dolg /širok manevrirni prostor, primerna oprema).  Direkten dostop do zgradbe s pločnika; poti znotraj objekta so na enem nivoju in ne omejujejo gibanja invalida.  Ambulante in prostori za posege sooblikovani tako, da ustrezajo vsem pogojem v smislu manevrirnega prostora in zagotavljajo udobje invalidnih zaposlenih in pacientov.  Enako kot v zdravstveni postaji v mestu Bielany so zaključni sloji površin ne-bleščeči in kontrastnih barv (stene, tla). Zaključni sloji na tleh in stopnicah zagotavljajo omogočajo stabilno oporo in so nedrseči.  Primerna osvetlitev v skladu z zahtevami in standardi, ki s predstavljeni v 2. poglavju in so že implementirani npr. v zdravstveni postaji v mestu Bielany (glej zgoraj).  Primerni skladiščni prostori.

141

Slika 27. Eden od načrtov za zdravstveno postajo v mestu Strachówka Vir: lastna raziskava na podlagi načrtov za zdravstveni postajo v mestu Strachówka.

Kot je prikazano na spodnjih fotografijah, CMD vloži vse potrebne napore, da svoje prostore prilagodi različnim potrebam zaposlenih in pacientov.

142

Fot. 13. Dostop do zdravstvene postaje v mestu Strachówka Vir: CMD.

Fot. 14. Sanitarije v zdravstveni postaji Strachówka Vir: CMD.

Fot. 15. Zaključni sloji površin v zdravstveni postaji Strachówka Vir: CMD.

143

S tem, ko se je podjetje CMD pridružilo projektu ERGO WORK, je pridobilo nov pogled na zaposlovanje invalidov. V času trajanja projekta smo oblikovali delovno mesto za invalida v klicnem centru: sodelavec v telefonski centrali. Zaposlili smo osebo z gibalno oviranostjo, v začetku brez prilagoditev delovnega mesta. Nato smo izvedli analizo potreb delovnega mesta, vključujoč specifike invalidnosti konkretne osebe na podlagi povratnih informacij s strani zaposlenega, zakonskih predpisov in standardov. Naslednji korak bo, ko bo projekt zaključen in bodo potrebe natančno proučene, pa se bo delovno mesto prilagodilo glede potrebam zaposlenega invalida.

Zagotavljanje primernih delovnih pogojev v skladu z določili predpisov na področju industrijske varnosti, zakona o gradbeništvu in mnogih drugih zakonskih predpisov, predstavljenih v tem prispevku, v nekaterih primerih zadošča za oblikovanje varnega in učinkovitega delovnega mesta, prilagojenega potrebam invalidov. Kljub temu, so te zahteve splošne in minimalne, in je možno da se ne ujemajo z vsemi vrstami invalidnosti. Zato je za delodajalca ključnega pomena, da posveti več pozornosti specifičnim potrebam posameznega zaposlenega in da temu primerno prilagodi delovno mesto. Nadalje je pomembno, da se zavedamo, da morajo zgradbe in prostori ustrezati ne le potrebam invalidnih zaposlenih, temveč tudi potrebam drugih (npr. pacientov). Še več, bistvenega pomena je, da se podjetja povezujejo z organizacijami, ki skrbijo za invalide. Z njihovo pomočjo bo delodajalec lažje oblikoval delovno mesto za invalida, ki bo prilagojeno specifičnim potrebam posamezne osebe.

Kot je razvidno iz primera CMD, je možno razviti sistem razvoja prilagoditev, ki omogočajo simultano vključevanje potreb invalidnih zaposlenih in invalidnih pacientov (različne vrste invalidnosti). Kljub visokim stroškom so se takšne rešitve že implementirale in se še bodo v vseh izpostavah podjetja CMD. Istočasno bi radi poudarili, da je obnova obstoječih objektov veliko bolj zapletena in dražja. Primer podjetja CMD v veliko primerih dokazuje, da je v mnogih primerih možno ob upoštevanju standardov in predpisov, ustvariti okolje, ki je prijazno tako do invalidnih zaposlenih, kakor tudi do invalidnih pacientov. Velikokrat doseganje takšnih ciljev ne zahteva velikega finančnega vložka in presega predpisane standarde in zahteve.

144

Predvsem pa je potrebno upoštevati prave potrebe posameznih zaposlenih in oblikovati delovna mesta, ki jim odgovarjajo.

Cilj podjetja CMD v naslednjih letih je postopna prilagoditev novih zdravstvenih postaj potrebam zaposlenih in pacientov z vsemi vrstami invalidnosti, glede na to, da je trenutno večina prilagoditev osredotočenih na fizične primanjkljaje. Podjetje bo storilo vse potrebno, da svoje prostore prilagodi tudi za slepe in gluhe paciente in zaposlene.

145

146

POGLAVJE 9.

Evalvacija funkcionalnih sposobnosti invalidov za trg delovne sile v Pomeranskem kompetenčnem centru (Katarzyna Jach) Katarzyna Jach79

9.1. Evalvacija funkcionalne sposobnosti Evalvacijo funkcionalne sposobnosti so 1993 utemeljili AbdelMoty et al. kot “proces ocene, ki prevede ugotovitve fizičnih, fizioloških in funkcionalnih meritev v potencial izvedbe aktivnosti v vsakodnevnem življenju in na delovnem mestu”80. Modernejša definicija FCE definira kot sistematičen in celovit test sposobnosti, ki se uporablja za določitev dejanske izvedbe aktivnosti v vsakodnevnem življenju, vključujoč delo na osnovi fizične zmožnosti posameznika81.

FCE se uporablja kot dopolnilni postopek medicinskemu pregledu.

Namen FCE je vsekakor tudi zagotavljanje objektivnega merila za oceno pacientovih varnih funkcionalnih sposobnosti, v primerjavi s

Politechnika Wrocławska, Wydział Informatyki i Zarządzania, Wybrzeże Wyspiańskiego 27, 50-370 Wrocław, tel. +48 71 348 5050, e-mail: katarzyna.jach@pwr.edu.pl 80 E. Roy, Functional capacity evaluations and the use of validity testing. What Does the Evidence Tell us?, The Case Manager, Volume 14, Issue 2, March 2003, str. 64-69.

81 American Physical Therapy Association, Guidelines: Occupational Health Physical Therapy: Evaluating Functional Capacity. 2011: http://www.apta.org/AM/Template.cfm?Section=Policies_and_Bylaws&Template=/CM/Co ntentDisplay.cfm&ContentID=62842; W.T Jahn, L.N. Cupon, J.H. Steinbaugh, Functional and work capacity evaluation issues, Journal of Chiropractic Medicine, Volume 3, Issue 1, Winter 2004, str. 1-5.

79

147

fizičnimi zahtevami dela82. FCE se običajno uporablja za oceno pripravljenosti na delo oz. na vrnitev na delo83, kakor tudi za oceno omejitev ali invalidnosti, ter za definiranje delovnih in poklicnih nalog84.

FCE je prepoznan kot veljavno in zanesljivo orodje pri odločanju glede fizične sposobnosti, pripravljenosti na delo, povratka na delo, zaposlitvenih in rehabilitacijskih potreb po vsem svetu85. V nekaterih državah se FCE uporablja kot merilo za odškodnine in pritožbe86.

Opazno je, da se FCE dosledno preverja za vsakega klienta. Na drugi strani je zanesljivost FCE signifikantno odvisna od izobrazbe posameznika, ki opravlja oceno87. FCE lahko opravljajo tudi splošni zdravniki, ampak običajno jih opravljajo fizioterapevti ali delovni terapevti, specializirani na področju zaposlitvene rehabilitacije. Da bi zagotovili določeno raven standarda varnosti, zanesljivosti, veljavnosti, praktičnosti in uporabnosti FCE, je potrebno upoštevati določene specifične smernice88. V Pomeranskem kompetenčnem centru (POK) opravljajo FCE in ergonomsko svetovanje delovni terapevti.

POK deluje v okviru regionalnega zavoda za zaposlovanje v Gdansku kot inovativni testni center.

American Physical Therapy Association, Guidelines: Occupational Health Physical Therapy: Evaluating Functional Capacity, 2011: http://www.apta.org/AM/Template.cfm?Section=Policies_and_Bylaws&Template=/CM/Co ntentDisplay.cfm&ContentID=62842.

83 S. Cronin, J. Curran, J. Iantorno, K. Murphy, L. Shaw, N. Boutcher, M. Knott, Work capacity assessment and return to work: A scoping review. Work, 2013, 44 (1), str. 37-55: www.scopus.com; D.P. Gross, M.C. Battié, J.D. Cassidy, The prognostic value of functional capacity evaluation in patients with chronic low back pain: part 1: timely return to work.

Spine. 2004 Apr 15; 29 (8), str. 914-919.

84 W.T Jahn, L.N. Cupon, J.H. Steinbaugh, Functional and work capacity evaluation issues, Journal of Chiropractic Medicine, Volume 3, Issue 1, Winter 2004, str. 1-5.

85 R. Soer, M.F. Reneman, M.H.W. Frings-Dresen, P.P.F. Kuijer, Experts Opinion on the Use of Normative Data for Functional Capacity Evaluation in Occupational and Rehabilitation Medicine and Disability Claims. Journal of Occupational Rehabilitation, 2014, 24 (4), str. 806-811.

86 T. Mitchell, Utilization of the functional capacity evaluation in vocational rehabilitation. Journal of Vocational Rehabilitation, 2008, 28, str. 21–28.

87 D.L. Hart, S.J. Isernhagen, L.N. Matheson, Guidelines for functional capacity evaluation of people with medical conditions, J Orthop Sports Phys Ther. 1993 Dec; 18 (6), str. 682-686; W.T. Jahn, L.N. Cupon, J.H. Steinbaugh, Functional and work…, op. cit.

88 D.L. Hart, S.J. Isernhagen, L.N. Matheson, Guidelines for functional capacity…, op. cit.

82

148

9.2. Evalvacija funkcionalne sposobnosti in invalidi V kontekstu invalidnosti je fokus FCE na iskanju učinkov posameznikovih omejitev na njegovo oz. njeno sposobnost opravljanja namenskih dejavnosti89. Tak pristop je skladen s smernicami AMA za evalvacijo stalnih omejitev, ki razlikuje omejitev in invalidnost. Omejitev je »izguba, izguba uporabnosti ali neuravnovešenost katerega koli dela telesa, organskega sistema ali funkcije organa«, medtem ko je invalidnost definirana kot »sprememba posameznikove zmožnosti doseganja osebnih, socialnih ali poklicnih zahtev zaradi omejitve«; oseba z določeno omejitvijo je lahko invalid, ali pa tudi ne90. Podobno razlikujejo tudi Matheson91.

Določena je bila vrednost FCE za populacijo, ki ne dela, kot so npr. invalidi, starostniki in nezaposleni92. Zmožnost zagotovitve celotne FCE za invalide je pogosto minimalna zaradi kontraindikacij in previdnosti.

Npr. v raziskavi Gross93, ki je preučevala osebe s kroničnimi bolečinami v spodnjem predelu hrbta, je le redkim pacientom (4%) uspelo opraviti vse FCE teste. Zato je potrebna modifikacija postopka ali delna opustitev FCE testov. V POL se uporablja ameriški sistem FCE, ki se imenuje »WorkWell«. Skladno z navodili je bila uporabljena druga rešitev.

Omeniti je potrebno, da na splošno FCE ne razlikuje med zdravimi in invalidi, čeprav se lahko opazijo razlike med postopkom ocene FCE. Potrebno je omeniti tudi, da je ocena oseb s težavami v duševnem zdravju s FCE včasih izvedljiva, vendar rezultati niso zanesljivi. Npr. Ratzon94 so raziskovali mladostnike in mlajše odrasle s posebnimi potrebami (Youth and Adolescents with Special Needs (YASN)). Čeprav večina ciljne populacije opravlja službe t.i. »modrih ovratnikov«, so W.T. Jahn, L.N. Cupon, J.H. Steinbaugh, Functional and work…, op. cit.

T. Mitchell, Utilization of the functional capacity…, op. cit.

91 L. Matheson, V. Mooney, J. Grant, S. Leggett, K. Kenny, Standardized evaluation of work capacity, Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 1996, 6, str. 249-264.

92 T. Jones, S. Kumar, Functional capacity evaluation of manual material handlers: a review. Disability and Rehabilitation, 2003, 25 (4-5), str. 179-191; J.J. Chen, Functional Capacity Evaluation & Disability, The Iowa Orthopaedic Journal. 2007; 27, str. 121-127.

93 D.P. Gross, M.C. Battié, J.D. Cassidy, The prognostic value of …, op. cit.

94 N. Ratzon, T. Schejter, E. Alon, N. Schreuer, Are young adults with special needs ready for the physical work demands?, Res Dev Disabil, 2011 Jan-Feb; 32(1), str. 371-376.

89 90

149

avtorji raziskovali osnovne delovne zahteve, kot je npr. dinamična moč, moč v rokah in finomotorične sposobnosti. Rezultati so pokazali počasnejšo in zmanjšano izvedbo nalog med predstavniki ciljne skupine v primerjavi z zdravimi mladostniki in mlajšimi odraslimi, čeprav vse razlike niso bile statistično pomenljive. Ni pa bilo zaznati nobene razlike med obema ciljnima skupinama v srčnem utripu med izvajanjem FCE. Glede na avtorjeve osebne izkušnje, se nizozemski delovni terapevti izogibajo oceni FCE pri osebah s težavami v duševnem zdravju, razen v primeru posebnih poklicnih zahtev. V takšnih primerih je na voljo le malo FCE testov, kot npr. gibljivost rok ali ravnanje z materiali.

9.3. Invalidi v Pomeranskem kompetenčnem centru Pomeranski kompetenčni center (Pomorski Osrodek Kompetencji − POK) deluje v okviru regionalnega zavoda za zaposlovanje v Gdansku kot inovativni testni center. Njihova ključna dejavnost je ocena psiholoških kompetenc in funkcionalnih zmožnosti klientov, motivacija, ter psihološko in ergonomsko svetovanje. Eden od glavnih ciljev POK je aktivacija nezaposlenih invalidov na trgu delovne sile. To je zelo velik problem na Poljskem, saj je aktivnost invalidov na trgu delovne sile v primerjavi z zdravimi približno dvakrat nižja (27,1% proti 56,3% konec leta 2014)95. Podrobne informacije o funkcionalni zmožnosti in zmožnosti obvladovanja delovnih zahtev za posameznika se ocenjuje kot dober povod za delo.

Kot je že bilo omenjeno, se v POK uporablja sistem FCE »WorkWell«. Ta sistem je označen kot nadzorovan sistem dejanske simulacije96. To pomeni, da so avtorji sistema podali natančna navodila izvajalcem testiranj v smislu pogojev za izvedbo in interpretacijo rezultatov. Testi so pravzaprav simulacija fizičnih zahtev v skladu s FCE klasifikacijo, kot jo je definiral Tramposh97. To omogoča relativno

S. Kostrubiec, Osoby niepełnosprawne na rynku pracy w 2000 roku, Warsaw: Central Statistical Office, 2001; RynekPracy.org, Współczynnik aktywności zawodowej, 2015: http://rynekpracy.org/x/1625935 (20.04.2015).

96 T. Jones, S. Kumar, Functional capacity evaluation of…, op cit.

97 A.K. Tramposh, The functional capacity evaluation: measuring maximal work abilities, Occupational Medicine 1992, 7, str. 113-124.

95

150

enostavno oceno zanesljivosti in veljavnosti98. Skladno z WorkWell sistemom postopkov se razlika med zdravimi in invalidi ne dela.

Dodatno, pri testiranju FCE v POK se ne dela razlike med invalidi z odločbo o invalidnosti in brez nje. Do decembra 2014 je v POK bilo testiranih 31 oseb z odločbo o invalidnosti. Njihove osnovne karakteristike so prikazane v Tabeli 18.

Tabela 18. Klasifikacija invalidnosti invalidov v POK Število primerov

Klasifikacijska koda

Interpretacija

invalidnosti

Z odločbo

Brez odločbe

o invalidnosti

o invalidnosti 1

02-P

Duševne motnje

1

03-L

Motnje glasu, govora in sluha

2

04-O

Očesna obolenja

4

05-R 06-E

Gibalna oviranost Epilepsija

15 1

07-S

Bolezni dihal in krvnožilnega sistema

2 (kompleksna invalidnost z O5-R in 10-N)

08-T

Bolezni prebavnega trakta

1

10-N

Nevrološke bolezni

4

11-I

Drugo

1

Skupaj

31

1 (kompleksna invalidnost z 05-R) 17 1 2 (1 kompleksna invalidnost z 05-R)

21

Vir: Lastna analiza *Klasifikacija na osnovi mnenja avtorice

Opazno je, da gre v skoraj polovici testiranih primerov za osebe z gibalnimi omejitvami, kar predstavlja mnogo večji delež od poljskega povprečja med invalidi (16,7% leta 200099). Ocenjenih je bilo še 21 invalidov brez odločbe o invalidnosti. Skupno je bilo ocenjenih 105 primerov. Kriteriji za vključitev so bili: močne bolečine (močne bolečine ali zelo močne bolečine), bolečine, ki vplivajo na telesno aktivnost ali konstantno uživanje analgetikov (glede na izjavo klientov), test spinalne funkcije. Kadar je bil rezultat vprašalnika 100 ali manj, je 98 99

T. Jones, S. Kumar, Functional capacity evaluation of…, op. cit.

S. Kostrubiec, Osoby niepełnosprawne na…, op. cit.

151

delovni terapevt podal priporočilo. Glede na zgornje kriterije, je bilo identificiranih 21 oseb. Pri večini so se redki simptomi pojavljali simultano. Rezultat FCE, kot tudi zgoraj omenjeni kriteriji so pokazali, da je večina invalidov gibalno oviranih (glej Tabela 19). Kode za klasifikacijo invalidnosti v Tabeli 18 in 19 so skladne s Poljsko klasifikacijo invalidnosti100, ki temelji na Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, invalidnosti in zdravja101.

Kot je prikazano v Tabeli 19, so bili vsi invalidi (z odločbo o invalidnosti, ali brez nje) podobne starosti, vendar so se razlikovali po spolu. Med invalidi brez odločbe o invalidnosti je več kot tri četrtine žensk. Večina klientov z odločbo o invalidnosti ima lažjo invalidnost.

Tabela 19. Osnovne značilnosti invalidov v POK Število primerov Značilnost

Spol

Starost (leta)

Stopnja invalidnosti

Z odločbo

Brez odločbe

o invalidnosti

o invalidnosti

Moški

15

5

Ženska

16

16

Povprečje

42,8

45

Min Max

21 63

31 54

Lažja

15

Zmerna

15

Težja

1

/

Vir: Lastna analiza

Izvedena je bila še nadaljnja analiza z namenom, da se ugotovi, ali je mogoče z invalidi izvesti celoten postopek FCE po sistemskem protokolu »WorkWell«. Prvi presejalni test je intervju s klientom z namenom izločitve kontraindikacij, kot je npr. akutna bolečina ali nosečnost. Kot drugi presejalni test se v POK uporablja vprašalnik Pripravljenosti na telesno aktivnost (PAR-Q). Vprašalnik sestavlja 7

Zakon o rehabilitaciji, 2011 (Dz.U. 2011 št. 127 poz. 721.

T.B. Ustün, S. Chatterji, J. Bickenbach, N. Kostanjsek, M. Schneider, The International Classification of Functioning, Disability and Health: a new tool for understanding disability and health. Disabil Rehabil. 2003 Jun 3-17, 25 (11-12), str. 565-571.

100 101

152

enostavnih vprašanj glede na prevladujoče bolezensko stanje, poseben poudarek pa je na kardiovaskularnem statusu102. Če so PAR-Q rezultati slabi, se FCE ne izvaja. Če so PAR-Q rezultati povprečni, se nekateri testi izpustijo. V nekaterih primerih se pojavljajo še dodatne omejitve, kot npr. izločitev ali omejitev nalog ravnanja z materiali. Kot je pokazala raziskava Gross103, je rezultat enega samega testa ravnanja z materiali (dvig s tal do pasu) tako predvidljiv kot število neopravljenih nalog v celotnem FCE protokolu. Kljub temu, izločitev nalog ravnanja z materiali iz FCE lahko povzroči slabše in manj verodostojne rezultate. Še en razlog, zakaj ne opustiti FCE testov je ta, da nekateri testi prispevajo k doslednosti procesa testiranja in verificirajo rezultate predhodnih testov104.

Ključni elementi FCE so prikazani v Tabeli 20. ključna informacija je število posameznikov med invalidi, ki so lahko opravili test. Če test, skladno s FCE postopki, ni bil zaključen, primer ni bil izključen. Če je test bil nadomeščen z drugim (npr. klečanje na eni nogi namesto klečanje), primer prav tako ni bil izključen, ker FCE postopki dopuščajo nekatere menjave. Opazili pa smo, da je bilo možno izpeljati večino testov z obema skupinama invalidov. Edini test, ki je bil izpuščen pri 46% invalidov z odločbo o invalidnosti je bil test ravnanja z materiali.

9.4. Samoocena klientov v POK Dodatni problem predstavlja samoocena klientov v POK. Samoocena funkcionalnih sposobnosti se preverja z vprašalnikom.

Vprašalnik ima 19 tem in se osredotoča na funkcionalne sposobnosti, identificirane na podlagi modela delovnih vsebin, kot jih uporablja The Occupational Information Network (O*NET), in je bil razvit pod sponzorstvom Ministrstva za delo v ZDA. Model je bil razvit z namenom preverjanja skladnosti samoocene klienta z oceno delovnega terapevta, kot tudi zaradi zagotavljanja objektivnih rezultatov FCE. Enak vprašalnik izpolnita klient na začetku FCE in delovni terapevt po FCE. Funkcionalne sposobnosti se ocenijo na podlagi 7-stopenjske S. Thomas, J. Reading, R.J. Shephard, Revision of the Physical Activity Readiness Questionnaire (PAR-Q), Can J Sport Sci 1992, 17, str. 338-345.

103 D.P. Gross, M.C. Battié, J.D. Cassidy, The prognostic value of…, op. cit.

104 E. Roy, Functional capacity evaluations and…, op. cit.

102

153

lestvice. Predvideva se, da če je razlika med samooceno in oceno delovnega terapevta manj kot 0,5 točke, so rezultati skladni. Če je razlika med samooceno in oceno delovnega terapevta višja za 0,5 ali več točke, je klient precenjeval svoje zmožnosti. V obratnem primeru, ko je razlika med samooceno klienta in oceno delovnega terapevta nižja za 0,5 ali več točke, se je klient slabše ocenil. Rezultati so predstavljeni na Sliki 28.

Tabela 20. Z invalidi izvedeni testi v POK Število primerov Ime testa

Opis

Z odločbo

Brez odločbe

o invalidnosti

o invalidnosti

Preliminarni

Ravnotežje (4 različni reizkusi)

31

20

testi

Počepi

27

19

Sede

29

21

Stoje

29

19

Delo nad glavo

26

19

Stoje, pripognjen naprej

21

17

Čepe

24

17

Kleče

27

18

31

21

Moč prijema z roko

30

21

Hoja

26

18

Vzpenjanje po stopnicah

25

19

Statični potisk in poteg

27

18

18

19

19 (4)

10 (4)

29 (6)

21 (5)

31

21

Drža

Koordinacija – zbirka treh Roke

Aktivnosti

testov

Ravnanje

3 različni testi za dvigovanje

z materiali

in nošenje bremen Pričakovani rezultati spinalnih funkcij (nezanesljivi rezultati

Vprašalniki

v oklepajih) Pričakovani rezultati ročnih funkcij (nezanesljivi rezultati v oklepajih)

Skupno število testiranih oseb Vir: Lastna analiza

154

Skladnih je bilo 40% ocen zdravih oseb. Pretirana samoocena je bila opažena pri zdravih osebah (38%) in pri invalidih z odločbo o invalidnosti (42%). Slabšo samooceno je bilo enostavno opaziti posebej pri osebah s poškodbami, ki vplivajo na njihovo delovno sposobnost.

Potrebno je tudi omeniti, da se je polovica invalidov brez odločbe o invalidnosti veliko slabše ocenila, kot je bilo objektivno ugotovljeno s strani delovnega terapevta. Poleg tega, so nekatere osebe z nizko samooceno bile pozitivno presenečene nad svojimi rezultati med FCE testiranjem. Vseeno pa se zdi, da objektivni rezultati testov, kakor tudi povratne informacije s strani delovnega terapevta po FCE, omogočajo posameznikom bolj realistično samooceno.

Slika 28. Samoocena invalidov in zdravih oseb. Primeri z nepopolnimi podatki niso zajeti.

PWD – Invalid; OSoD – odločba o invalidnosti Vir: Lastna analiza

Skladno z raziskavo Lydell105, so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na posameznikovo delovno reintegracijo po poškodbi, »optimistični / pesimistični pogled na svet, stopnja rigidnosti glede na delovne naloge, stopnja socialne podpore in samopodoba«. FCE lahko vpliva na dva od prej omenjenih dejavnikov: pogled na svet in M. Lydell, A. Baigi, B. Marklund, J. Mânsson, Predictive Factors for Work Capacity in Patients with Musculoskeletal Disorders, Journal of Rehabilitation Medicine, 37, 2005, str. 281-285.

105

155

samopodobo, predvsem če je povezano s psihološko oceno in motivacijskimi aktivnostmi. Take oblike se uporabljajo v POK. Po mnenju klientov v POK je bilo ugotovljeno, da FCE lahko pomembno vpliva na klientovo samopodobo. Nizko samopodobo je bilo enostavno opaziti predvsem pri osebah s poškodbami, ki so vplivale na njihovo delovno sposobnost. Še posebej je potrebno omeniti, da so bile samoocene invalidov brez odločbe o invalidnosti precej nižje od objektivne ocene delovnega terapevta. Najverjetneje za takšne posameznike učinek FCE vpliva na hitrejši povratek na delovno mesto.

FCE se pogosto uporablja za oceno zmožnosti invalidov106. FCE se je izkazala kot uporabno orodje za oceno invalidov pod pogoji, ki veljajo na Poljskem, tako za invalide z odločbo o invalidnosti, kot tudi za invalide brez odločbe o invalidnosti. Priporoča se ga v širšo uporabo, ne samo v procesu ugotavljanja zaposlitvenega ujemanja in ergonomskega svetovanja, kot je to primer v POK, ampak tudi v zaposlitveni evalvaciji in rehabilitaciji.

W.T. Jahn, L.N. Cupon, J.H. Steinbaugh, Functional and work…, op. cit.; M. Streibelt, C. Blume, K. Thren, M.F. Reneman, W. Mueller-Fahrnow, Value of functional capacity evaluation information in a clinical setting for predicting return to work. Arch Phys Med Rehabil. 2009 Mar; 90 (3), str. 429-434; J.J. Chen, Functional Capacity… op. cit.

106

156

Zaključek Analiza, v tem zborniku obravnavanih ergonomskih vprašanj, je omogočila strniti sledeče zaključke:  Za invalide delo in zaposlitev nista le vir preživetja, temveč predstavljata tudi ekonomsko in socialno varnost s posebnim poudarkom na psihičnih in fizičnih učinkih. Delo se smatra za enega najpomembnejših dejavnikov v procesu socialnega vključevanja ter zdravega načina življenja invalidnih oseb;  Invalidi ostajajo ena izmed skupin, ki je najbolj izpostavljena diskriminaciji na delovnem mestu in v socialnem okolju;  Osnovni stebri modela trga dela so: učinkovit sistem posredovanja zaposlitev in poklicne aktivacije, fleksibilne oblike zaposlovanja, sistem nadaljevalnega izobraževanja ter sistem socialne varnosti;  Razvoj modernega modela trga dela se zdi ena pomembnejših poti, ki vodijo k izboljšavam pri zaposlovanju invalidov;  Vključenost invalidov na trg dela ni možna, brez da bi zagotovili možnosti fizičnega dostopa do delovnega mesta;  Delovno okolje mora biti prilagojeno specifičnim potrebam invalidov in mora podpirati razvoj kompetenc ter njihovo vsakodnevno delovanje;  Najmočnejši ukrep, ki vpliva na konkurenčno vlogo invalidov na trgu dela, je razvoj ključnih kompetenc, s tem pa ustvarjanje konkurenčnega kompetenčnega profila.  Vsak posameznik je nosilec nakopičenega človeškega kapitala – brezposelnost pa pomeni zapravljanje človeškega kapitala, ki se je nabral v brezposelnih osebah ter zapravljanje sredstev, porabljenih za njihovo izobrazbo;  Učinkovitost procesa integracije je vse bolj odvisna od dostopa do znanj in spretnosti upravljanja;  Še zmeraj je veliko za narediti na področju izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov; takšnega usposabljanja, ki stremi h krepitvi ustreznih kompetenc in veščin na področju oblikovanja, načrtovanja in razvoja ustrezno prilagojenih izdelkov, delovnih pogojev, bivalnih okolij ter metod neposrednega dela z invalidi.

157

Pomembno je dodati, da se proces upravljanja z invalidnostjo prične z oblikovanjem strategij, katerih namen je dvig ozaveščenosti o invalidnosti ter potrebah invalidov. Posledično je nujno sistematično oceniti učinkovitost implementiranih politik ter na tej osnovi oblikovati učinkovite rešitve.

Verjamemo, da je udeležba v pilotnih projektih ERGO WORK udeležencem (t. j. študentom, invalidom, raziskovalcem in podjetjem) doprinesla vrsto koristi. Poleg tega so univerzitetno osebje ter zaposleni v vključenih organizacijah imeli priložnost izmenjati informacije in ideje, ki jih je mogoče uporabiti tudi v prihodnje.

Pomembno je, da so zaposleni invalidi pritegnili pozornost ter tako skozi izražanje mnenj in inovativnih idej pridobili zanimanje delodajalcev za njihov delovni potencial. Veseli nas, da so organizacije prepoznale potrebe zaposlenih invalidov, in kar je še pomembneje, da so prepoznale njihovo zmožnost delati učinkoviteje.

Jarosław S. Kardas

158

Literatura BAEL: dane w latach 2001-2009 – on the basis of NSP 2002.

Chen J.J., Functional Capacity Evaluation & Disability. The Iowa Orthopaedic Journal. 2007.

Constitution of the Republic of Poland, (Dz.U. of 1997, No. 78, Item 483, as amended).

Csikszentmihalyi M., Flow: The psychology of optima experience, Harper and Row, New York 1990.

Denbo M.S., Disability lessons in Higher Education. Accommodating Learning − Disabled Students and Student-Athletes Under the Rehabilitation Act and The Americans with Disabilities Act. American Business Law Journal, Austin 2003.

Despouy L., Human Rights and Disability. OZN, Economic and Social Council, E/CN.4/Sub.2/1991, 31.

EASPD, EASPD Employment Declaration, December 2014.

EASPD, Thessaloniki Declaration, Position Paper on Employment for Persons with Disabilities, November 2009.

ERGO WORK, Recommendations for Multidisciplinary Curriculum Ergonomics, 2014.

ERGO WORK, Report on In-depth Analysis, 2015.

Gosak M., Socialna vključenost invalidnih oseb, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2008.

Gross D.P., Battié M.C., Cassidy J.D., The prognostic value of functional capacity evaluation in patients with chronic low back pain: part 1: timely return to work. Spine. 2004 Apr 15; 29 (8).

Gross D.P., Battié M.C., Functional capacity evaluation performance does not predict sustained return to work in claimants with chronic back pain.

J. Occup. Rehabil. 2005 Sep; 15(3).

Hart D.L., Isernhagen S.J., Matheson L.N., Guidelines for functional capacity evaluation of people with medical conditions. J Orthop Sports Phys Ther. 1993 Dec; 18(6).

ICF − International Classification of Impairments, Disabilities, and Handicap, 1980, WHO, Geneva.

ICF − Towards a Common Language for Functioning, Disability and Health, 2002, WHO, Geneva.

159

Jahn W.T., Cupon L.N., Steinbaugh J.H., Functional and work capacity evaluation issues, Journal of Chiropractic Medicine, Volume 3, Issue 1, Winter 2004.

Jerman T., Analiza zaposlovanja invalidov v slovenski Istri, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2005.

Jones T., Kumar S., Functional capacity evaluation of manual material handlers: a review. Disability and Rehabilitation, 2003, 25 (4-5).

Kermavnar, T., Dodič-Fikfak M., Oblikovanje po meri človeka, ilustriran učbenik iz ergonomije, 1. Del: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje; Ljubljana 2013.

Kirton G., Greene A.-M., The dynamics of managing diversity: A critical approach, Elseviere 2000/2007.

Kostera M., Śliwa M., Zarządzanie w XXI wieku. Jakość. Twórczość. Kultura, Wyd. Akademickie i Profesjonalne, Warszawa 2010.

Kostrubiec S., Osoby niepełnosprawne na rynku pracy w 2000 roku, Central Statistical Office, Warsaw 2001.

Lydell M., Baigi A., Marklund B., Mânsson J., Predictive Factors for Work Capacity in Patients with Musculoskeletal Disorders, Journal of Rehabilitation Medicine, 37, 2005.

Matheson L., Mooney V., Grant J., Leggett S., Kenny K., Standardized evaluation of work capacity. Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 1996, 6.

Ministry of Labour, Family and Social Affairs, Konvencija o pravicah invalidov (Convention on the Rights of Persons with Disabilities), Edit.

Uršič C. in Batič L., Birografika BORI d.o.o., Ljubljana 2008.

Mitchell T., Utilization of the functional capacity evaluation in vocational rehabilitation. Journal of Vocational Rehabilitation, 2008, 28.

MKF – Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšanje zmožnosti in zdravja, translation: Jecelj J., Kovačič I., Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana 2006.

Neufert E., Podręcznik projektowania architektoniczno-budowlanego, Wydawnictwo Arkady, Warszawa 2011.

Panas J. (ed.), Nowy poradnik majstra budowlanego, Wydawnictwo Arkady, Warszawa 2010.

PN-92/N-01256-02 Znaki bezpieczeństwa. Ewakuacja.

PN-EN ISO 7731:2009 Ergonomia – Sygnały bezpieczeństwa dla obszarów publicznych i obszarów pracy – Dźwiękowe sygnały bezpieczeństwa.

160

PN-Z-80101:2007 Dostępność obiektów i urządzeń dla osób niepełnosprawnych.

Znaki informacji publicznej.

Przystosowanie obiektów, pomieszczeń i stanowisk pracy dla osób niepełnosprawnych o specyficznych potrzebach – dobre praktyki.

Centralny Instytut Ochrony Pracy – Państwowy Instytut Badawczy, Warszawa 2014.

Ratzon N., Schejter T., Alon E., Schreuer N., Are young adults with special needs ready for the physical work demands?. Res Dev Disabil. 2011 Jan-Feb; 32 (1).

Rehabilitation Act (Ustawa z dnia 27 sierpnia 1997 r. o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudnianiu osób niepełnosprawnych). (The unitary text: Dz.U. 2011 nr 127 poz. 721).

Rozporządzenia Ministra Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej z dnia 15 lipca 2003 r. w sprawie orzekania o niepełnosprawności i stopniu niepełnosprawności. (The unitary text: Dz.U. 2003 nr 139 poz. 1328).

Rozporządzenie Ministra Infrastruktury z dnia 12 kwietnia 2002 r. w sprawie warunków technicznych, jakim powinny odpowiadać budynki i ich usytuowanie (Dz. U. 2002 nr 75 poz. 690).

Rozporządzenie Ministra Pracy i Polityki Socjalnej z dnia 27 września 1997 r. w sprawie ogólnych przepisów bezpieczeństwa i higieny pracy (Dz.U. z 2003 r. Nr 169, poz. 1650, z 2007 r. Nr 49, poz. 330, z 2008 r. Nr 108, poz. 690).

Rozporządzenie Ministra Pracy i Polityki Społecznej z dnia 17 lipca 2012 r. w sprawie zakładów aktywności zawodowej (Regulation of the Minister of Labour and Social Policy of 17 July 2012 r. on vocational development centres) (Dz.U. of 24 July 2012, Item 850).

Rozporządzenia Ministra Zdrowia z dnia 26 czerwca 2012 r. w sprawie szczegółowych wymagań, jakim powinny odpowiadać pomieszczenia i urządzenia podmiotu wykonującego działalność leczniczą (Dz.U. 2012 poz. 739).

Roy E., Functional capacity evaluations and the use of validity testing. What Does the Evidence Tell us?, The Case Manager, Volume 14, Issue 2, March 2003.

Soer R., Reneman M.F., Frings-Dresen M.H.W., Kuijer, P.P.F., Experts Opinion on the Use of Normative Data for Functional Capacity Evaluation in Occupational and Rehabilitation Medicine and Disability Claims. Journal of Occupational Rehabilitation, 2014, 24(4).

Streibelt M., Blume C., Thren K., Reneman M.F., Mueller-Fahrnow W., Value of functional capacity evaluation information in a clinical setting for predicting return to work. Arch Phys Med Rehabil. 2009 Mar. 90(3).

161

Šteiner S., Ergonomija in varstvo pri delu: Doba epis, Maribor 2009.

Thomas S., Reading J., Shephard R.J., Revision of the Physical Activity Readiness Questionnaire (PAR-Q). Can J Sport Sci 1992, 17.

Tramposh A.K., The functional capacity evaluation: measuring maximal work abilities. Occupational Medicine 1992, 7.

Uchwała Sejmu Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 01.08.1997 r. Karta Praw Osób Niepełnosprawnych (Resolution of the Sejm of the Republic of Poland of 01/08/1997 Persons with Disabilities Charter).

Ustawa z dnia 26 lipca 1991 roku o podatku dochodowym od osób fizycznych (Natural Persons Income Tax Act of 26 July 1991) (Dz. U. of 2010 No. 51, Item 307, as amended).

Ustawa z dnia 27 sierpnia 1997 r. o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudnieniu osób niepełnosprawnych (Professional and Social Rehabilitation and Employment of the Disabled Act of 27 August 1997) (Dz.U. No. 1213, Item 776 as amended).

Ustawa z dnia 27 sierpnia 1997 r. o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudnieniu osób niepełnosprawnych (Professional and Social Rehabilitation and Employment of the Disabled Act of 27 August 1997) (Dz.U. of 2011 No. 127, Item 721 as amended).

Ustawa z dnia 29 października 2010 r. o zmianie ustawy o rehabilitacji zawodowej i społecznej oraz zatrudnianiu osób niepełnosprawnych oraz niektórych innych ustaw (Act amending the Professional and Social Rehabilitation and Employment of the Disabled Act and some other acts of 29 October 2010) (Dz.U. No. 226, Item 1475).

Ustawa z dnia 7 lipca 1994 r. - Prawo budowlane (Dz.U. 1994 nr 89 poz. 414).

Ustün T.B., Chatterji S., Bickenbach J., Kostanjsek N., Schneider M., The International Classification of Functioning, Disability and Health: a new tool for understanding disability and health, Disabil Rehabil. 2003 Jun 3-17, 25 (11-12).

Zawieska W.M. (red.), Projektowanie obiektów, pomieszczeń oraz przystosowanie stanowisk pracy dla osób niepełnosprawnych o specyficznych potrzebach – ramowe wytyczne, Centralny Instytut Ochrony Pracy – Państwowy Instytut Badawczy, Warszawa 2014.

162

Spletni viri

ADA – American Disability Act: http://www.ada.gov/pubs/adastatute08.htm#12102 American Physical Therapy Association, Guidelines: Occupational Health Physical Therapy: Evaluating Functional Capacity, 2011: http://www.apta.org/AM/Template.cfm?Section=Policies_and_Bylaws &Template=/CM/ContentDisplay.cfm&ContentID=62842.

Communication From The Commission To The European Parliament, The Council, The European Economic And Social Committee And The Committee Of The Regions European Disability Strategy 2010-2020: A Renewed Commitment to a Barrier-Free Europe: http://eurlex.europa.eu/legalcontent/PL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52010DC0636&from=PL Constitution of the Republic of Slovenia: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 Cronin S., Curran J., Iantorno J., Murphy K., Shaw L., Boutcher N., Knott M., Work capacity assessment and return to work: A scoping review.

Work, 2013, 44(1): www.scopus.com CRPD - Convention on the Rights of Persons with Disabilities: http://www.un.org/disabilities/convention/conventionfull.shtml Employment of disabled people (SI: Zaposlovanje invalidov): http://sl.wikipedia.org/wiki/Zaposlovanje_invalidov Employment of disabled persons: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osobniepelnosprawn/ Employment Service of Slovenia: http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezp oselnost.

European Disability Forum: http://www.edf-feph.org/Page_Generale.asp%3FDocID%3D13855 European Disability Strategy 2010–2020 Guide: http://www.eubusiness.com/topics/social/disability-2010-20/ GUS BAEL – dane średnioroczne za 2014 r. dla osób niepełnosprawnych w wieku produkcyjnym (GUS BAEL mid-2014 data for working age disabled persons): http://www.niepelnosprawni.gov.pl/niepelnosprawnosc-w-liczbach-/bael/

163

http://whqlibdoc.who.int/publications/1980/9241541261_eng.pdf http://www.tpsw.pl/aktualnosci-tpsw/osoba-niepelnosprawna/formalnie/ ICF - International Classification of Functioning, Disability and Health, WHO, Geneva, 2001: http://www.who.int/classifications/icf/en/ Informacja Rządu Rzeczypospolitej Polskiej o działaniach podejmowanych w 2013 roku na rzecz realizacji postanowień uchwały Sejmu Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 1 sierpnia 1997 r. ‘Karta Praw Osób Niepełnosprawnych’, Warszawa 2014: http://orka.sejm.gov.pl/Druki7ka.nsf/0/910DDFBD8C0A74B0C1257D17 00366185/%24File/2611.pdf.

International Classification of Impairments Disabilities and Handicaps, World Health Organisation, Geneva 1980: http://whqlibdoc.who.int/publications/1980/9241541261_eng.pdf Job market: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/niepelnosprawnosc-w-liczbach/rynek-pracy/ Kodeks o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu : tripartitno strokovno srečanje o ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu (Code of practice on managing disability in the workplace; navedeno v kolofonu; lahko je tudi Disability management Codex), Edited by Cveto Uršič, Marjan Kroflič; Translation by Andreja Švajger. - 1. edition, 2. reprint. - Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Zveza delovnih invalidov Slovenije, 2011: http://www.zdis.si/files/zdis_kodeks2011.pdf Kowalski K., Projektowanie bez barier – wytyczne: http://www.niepelnosprawni.pl/files/www.niepelnosprawni.pl/public/r ozne_pliki/projektowanieBB21.pdf Lechner D.E, The Well‐Designed Functional Capacity Evaluation: Application in Disability Determination, ErgoScience, Inc. 2012: http://www.claim.org/documents/FunctionalCapacityEvaluation.pdf Ministry of Labour, Family and Social Affairs, Action Programme for disabled 2007–2013: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokum enti__pdf/api_07_13.pdf Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities, Action Programme for disabled 2014–2021: http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7326/ Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities, Action Programme for disabled 2014: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:dSmp2gNcjSMJ:

164

www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/ word/invalidi_vzv/API_2014-2021.doc+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si National Center for O*NET Development for USDOL, The O*NET Content Model. Detailed Outline with Descriptions, 2014: http://www.onetcenter.org/content.html Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Instructions for completing the application form for security for the disabled): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NAVO744 Program wyrównywania szans osób niepełnosprawnych i przeciwdziałania ich wykluczeniu społecznemu oraz pomocy w realizacji zadań na rzecz zatrudniania osób niepełnosprawnych na lata 2014–2020 (Programme for providing equal opportunities to disabled persons, preventing their social exclusion, and helping to achieve goals for the benefit of disabled persons for the years 2014-2020): http://niepelnosprawni.lublin.pl/ RynekPracy.org, Współczynnik aktywności zawodowej, 2015. http://rynekpracy.org/x/1625935 Soer R., Reneman M.F., Frings-Dresen M.H.W., Kuijer, P.P.F., Experts Opinion on the Use of Normative Data for Functional Capacity Evaluation in Occupational and Rehabilitation Medicine and Disability Claims. Journal of Occupational Rehabilitation, 2014, 24(4).

Stan Zdrowia Ludności Polski w 2009 r. (GUS 2011): http://www.stat.gov.pl/gus/5840_658_PLK_HTML.htm file:///C:/Documents%20and%20Settings/PC/Moje%20dokumenty/ Downloads/definicje_niepelnosprawnosci_prawnej_i_biologicznej.pdf Statistical Office of the Republic of Slovenia: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5140 Statistical Office of the Republic of Slovenia: Disabled, elderly and other persons with special needs: https://www.stat.si/doc/pub/invalidi-2007SLO.pdf Zatrudnienie osób niepełnosprawnych: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osobniepelnosprawn/ ZIMI, 2010 – Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Equalisation of Opportunities for Persons with Disabilities Act): http://www.ilo.org/dyn/natlex/docs/ELECTRONIC/86366/97429/F18360 37095/SVN-2010-L-86366.pdf ZPIZ-2, 2012: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Pension and Disability Insurance Act of the Republic of Slovenia): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280

165

ZZRZI, 2007 – Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Vocational Rehabilitation and Employment of Persons with Disabilities Act): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3841 Żabińska I., Zatrudnianie osób niepełnosprawnych w Polsce, 2013: http://www.niepelnosprawni.gov.pl/zatrudnienie-osobniepelnosprawn/

166

Seznam tabel Tabela 1. Podatki o članstvu ergonomistov v nacionalnih društvih (ND) ter European Ergonomists ® (Eur. Erg.) v Evropi (2014) ....................... 16 Tabela 2. Podatki o zaposlenosti ergonomistov z nazivom European Ergonomists ® v primerjavi s stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti v Evropi ................................................................................. 18 Tabela 3. Stopnja registrirane brezposelnosti v letih od 2011 do 2015 ................... 31 Tabela 4. Število zaposlitev brezposelnih invalidnih oseb v obdobju 2011–2014 .......................................................................................................... 32 Tabela 5. Biološki invalidi razvrščeni po starosti, številu in vrsti invalidnosti v letu 2011 .................................................................................. 47 Tabela 6. Delovna aktivnost invalidov v delovnih letih med leti 2001 in 2014 (v tisoč) ..................................................................................................... 50 Tabela 7. Mnenje anketiranih invalidov ....................................................................... 62 Tabela 8. Osnovni parametri delovnega okolja .......................................................... 79 Tabela 9. Meritve trajanja delovnega procesa ............................................................. 79 Tabela 10. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav ........................................................... 81 Tabela 11. Ergonomsko oblikovanje delovnih mest – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav ........................................................... 88 Tabela 12. Mobilnost na delovnem mestu – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav ..................................................................................... 91 Tabela 13. Reorganizacija delovnih mest na ergonomski način – Povzetek ugotovitev in predlaganih izboljšav. ...................................... 108 Tabela 14. Izpostave CMD ............................................................................................. 126 Tabela 15. Izvedba preventivnih presejalnih testov v primarni zdravstveni oskrbi pacientov CMD med majem 2012 in majem 2014 v provinci Mazowieckie [%] ................................................ 128 Tabela 16. Izvedba preventivnih presejalnih testov v primarni zdravstveni oskrbi pacientov CMD med majem 2012 in majem 2014 v provinci Lubelskie [%] ....................................................... 128 Tabela 17. Izvajanje preventivnih presejalnih testov v občinah, kjer zdravstveno varstvo zagotavlja izpostava CMD (stanje na 1. april 2015) ................................................................................. 129 Tabela 18. Klasifikacija invalidnosti invalidov v POK ............................................ 151 Tabela 19. Osnovne značilnosti invalidov v POK .................................................... 152 Tabela 20. Z invalidi izvedeni testi v POK ................................................................. 154

167

168

Seznam slik Slika 1. Medsebojno vplivanje dejavnikov funkcioniranja ....................................... 37 Slika 2. Pristop k oblikovanju dela in delovnega mesta invalidu ........................... 41 Slika 3. Število uradnih invalidov, starih 16 in več let (v tisoč) ............................... 48 Slika 4. Struktura invalidov, starih 16 in več po stopnji invalidnosti v letih 2001-2013 .............................................................................................. 49 Slika 5. Število invalidov, zaposlenih v delovnih letih (v tisoč) .............................. 51 Slika 6. 6-metrov dolga lesena paleta, analizirana v okviru Pilotnega projekta 1 ........................................................................................................... 73 Slika 7. Delovni proces skozi faze .................................................................................. 80 Slika 8. Izdelava lesene palete – predlagane izboljšave............................................. 82 Slika 9. Telesne drže in njihovo trajanje (%) v opazovanem času ........................... 84 Slika 10. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov ............ 84 Slika 11. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov ............ 85 Slika 12. Telesne drže in njihovo trajanje (%) v opazovanem času ......................... 85 Slika 13. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov ............ 86 Slika 14. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov ............ 86 Slika 15. Telesne drže in njihovo trajanje (%) v opazovanem času ......................... 87 Slika 16. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov ............ 87 Slika 17. Telesne drže, število ponovitev, trajanje in potrebnost ukrepov ............ 88 Slika 18. Primerjava rezultatov numerične analize 4 različnih variacij 6-metrske palete v 4 različnih situacijah .................................................... 90 Slika 19. Razmerje v spolu študentov, sodelujočih v pilotnih projektih na Poljskem ..................................................................................................... 102 Slika 20. Izobrazbeno ozadje študentov, sodelujočih v pilotnih projektih na Poljskem ..................................................................................................... 102 Slika 21. Srečanja pilotnih projektov 2014/2015......................................................... 104 Slika 22. Srečanja pilotnih projektov 2014/2015......................................................... 105 Slika 23. Območje delovanja CMD............................................................................... 125 Slika 24. Minimalni prostor, potreben za obrat, diagonalni vhod ........................ 132 Slika 25. Diagram rampe in manevrirnega prostora................................................ 133 Slika 26. Postavitev in oprema demonstracijskih sanitarij...................................... 134 Slika 27. Eden od načrtov za zdravstveno postajo v mestu Strachówka ............ 142 Slika 28. Samoocena invalidov in zdravih oseb.

Primeri z nepopolnimi podatki niso zajeti. ............................................. 155

169

Seznam fotografij Fot. 1. Pilotni projekt 1 v podjetju OZARA d.o.o. – Izdelava 6-metrov dolge lesene palete .......................................................................................... 73 Fot. 2. Pilotni projekt 1 v podjetju OZARA d.o.o. – Izdelava 6-metrov dolge lesene palete .......................................................................................... 74 Fot. 3. Pilotni projekt 2 v podjetju Bodočnost d.o.o. – Analiza delovnega mesta 2 ............................................................................................................... 77 Fot. 4. Delovno mesto za strojem za večplastno obdelavo in rezanje blaga – analizirano delovno mesto 1........................................................... 97 Fot. 5. Delovno mesto "IT strokovnjak" – analizirano delovno mesto 2 ................ 98 Fot. 6. Delovno mesto v klicnem centru ....................................................................... 99 Fot. 7. Delovno mesto v podjetju ASAJ ....................................................................... 100 Fot. 8. Delovno mesto v Uradu tehnične inšpekcije UDT....................................... 101 Fot. 9. Platforma za invalide .......................................................................................... 138 Fot. 10. Prilagoditev sanitarij za potrebe invalidov .................................................. 138 Fot. 11. Rampa za invalide ............................................................................................. 139 Fot. 12. Obstoječe sanitarije v zdravstveni postaji Nur............................................ 141 Fot. 13. Dostop do zdravstvene postaje v mestu Strachówka ............................... 143 Fot. 14. Sanitarije v zdravstveni postaji Strachówka ................................................ 143 Fot. 15. Zaključni sloji površin v zdravstveni postaji Strachówka ........................ 143

170

171