Casnik Finance 28

Kdo si upa? Prejemnik priznanja Managerski izziv 2013 je Mihael Mikek, Celtra Zgodbe o slovenskih podjetjih z impresivnim vzponom / Kako do posla v Azerbajdžanu? / Ekonomija blaginje: Je napočil čas za nov ekonomski model? / Spletni bolšjaki v krizi cvetijo / Preobrat: Apple tudi za plitvejše žepe / Kje so nove službe za brezposelne managerje?

Že v prodaji!

V prodajalnah časopisov, poštnih poslovalnicah in na večjih bencinskih servisih.

080 15 80

Prvi slovenski poslovni dnevnik | www.finance.si

www.finance.si/manager-narocam

narocnine@finance.si

Japonska ponuja priložnosti v informatiki, energetiki, robotiki, biokemiji in lesni industriji, sporoča japonski veleposlanik v Sloveniji Toshimitsu Ishigure.

12

uredništvo: (01) 30 91 540 • e-pošta: finance@finance.SI • naročnine: 080 15 80

ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28/3933 • 1,80 EUR • 15 HRK

PRED PUSTNIM TORKOM

Ko bi nam vsaj vladali

Vikingi

Kaj se Slovenija lahko nauči iz skandinavskega modela kapitalizma, ki ga tako opevamo?

INDEKS IN PROMET LJUBLJANSKE BORZE Promet (v mio EUR) 2,0 1,5 1,0 0,5 0

Indeks SBI TOP (v točkah)

31. 01.

07. 02.

Vir: DiT - Finance

1,3411 $117,51 0,609 %

EURO/dolar nafta brent EURIBOR-12M

Koliko je še vreden Mercator?

NLB reorganizira podjetniško kreditiranje Izvoz na kolenih

660 650 640 630 620

4, 5

6

8

Razprodaje vse prej kot uspešne 9 Z nakupom stanovanja počakajte do prodaje starega Fotomonataža: Borut Seve

r

19

2, 3

Odličen nemški prodajni strateg Siegfried Kreuzer (KP2) bo razkril, kaj odlikuje TOP prodajne organizacije.

Jutri! www.finance-akademija.si/summit

Ljubljana, 12. feburarja 2013

2 Dogodki in ozadja

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Čisti računi, dobri severnjaki Kakšne izkušnje iz vikinških bojev prinašajo slovenski poslovneži? Kako uspeti v deželah na severu, kjer so pogajalci trdosrčni, a doseženi kompromis velja brez izjeme?

poslovneži, bolj kruti kot mi. Sicer pa je Alpina na severu že tako razširjena, da smo jih morali včasih celo prepričevati, da nismo norveško podjetje. Pozna se, da gre za bogate države, ki imajo pametne banke, denar je poceni. Vendar jim lahko Slovenci zagotovo konkuriramo, kar zadeva inovativnost, tukaj ne more država nič pomagati.«

Matjaž Lenassi, Alpina: »Gre za naše najpomembnejše trge, samo na Norveško prodamo več kot 60 odstotkov. Tržne deleže smo povečevali tako, da smo ustvarili nove izdelke, tesno sodelujemo z distributerji in se z njimi dobimo vsaj dvakrat na leto. Kar se s Skandinavci dogovoriš, to drži. So dosledni pri dobavnih rokih in kakovosti ter trdi pogajalci, kar zadeva ceno. Res pazijo na svoje interese, so pravi

Jure Ugovšek jure.ugovsek@finance.si

brez katerega ne mine delovni dan, pa naj gre za krizo ali ne.

Oprostite, delam krivico. V slovenskem javnem sektorju je na tisoče marljivih zaposlenih, ki za javno dobro delajo čudeže, pa naj gre za podjetnika, bolnika ali čakajočega v vrsti za potni list. A njihov trud ne pride do izraza, ker je vse preveč anomalij, kot je zaposlitev študenta na delovno mesto, ker se redno zaposlenemu alkoholiku ne zaupa delovna naloga. Ali pa denimo zvoneči telefoni v prazno v javni upravi. Na uspešne prakse je treba opozarjati in jih množiti toliko, da bomo davkoplačevalci začeli hvaliti državni aparat. Zakaj?

Po poročanju britanskega tednika The Economist so davkoplačevalci v nordijskih državah naklonjeni plačevanju davkov (obstajajo tudi izjeme, ki se zaradi visokih dajatev selijo predvsem v Veliko Britanijo, a vendarle), četudi so relativno bolj obdavčeni kot Slovenci. Imajo občutek, da država zanje dobro poskrbi, storitev, ki jo plačujejo, pa je kakovostna in jim zato ni težko financirati državnega proračuna. Ob preganjanju sive ekonomije v Sloveniji bi morali imeti pred očmi tudi ta vidik. Izogibanje davkom ne bi bil tako priljubljen šport v državi, če bi okolica spoštovala in na lastni koži občutila dobro delo porabnikov državnih sredstev.

Prepričan sem, da bi vsi mi radi živeli v državi, v kakršni bi brez slabega občutka prenašali tudi višje davčne obremenitve.

To bi tudi preganjalo sivo ekonomijo. Želite dokaz? Nordijske države se v zadnjih letih kljub še vedno ogromni porabi ponašajo s proračunskimi presežki.

Oce­ni­te ko­men­tar, na­pi­ši­te ­svoje mne­ nje: www.fi­nan­ce.si/­komentarji

www.finance.si Delov­ni čas redak­ci­je Čas­ni­ka Fi­nan­ce je od po­ne­delj­ka do če­trt­ka od 10. do 19. ure, ob pet­kih od 10. do 16. ure.

Prvi slovenski poslovni dnevnik IZDA­JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor: Peter Frankl Naslov: Dalmatinova ul. 2, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan­ce@finan­ce.si Trže­nje nakla­de: Miha Eržen Naro­či­la Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce.si Oglasno trže­nje: Tina Česen Informacije in naro­či­la ogla­sov: Telefon: 01 30 91 533 in 01 30 91 590 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce.si www.finance.si: Jure Gostiša, Finvest E-pošta: admin@finan­ce.si Poslovna akademija Finance: Tatjana Pogačnik Telefon: 01 30 91 475 Telefaks: 01 30 91 485 E-pošta: akademija@finan­ce.si Finance in kontroling: Tina Česen Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

UREDNIŠTVO: Odgovorni ure­dnik: Peter Frankl Namestniki odgo­vor­ne­ga ure­dni­ka: Simona Toplak, Uroš Urbas, Vesna Tomaževič Pomočnik odgovornega urednika za poslovodenje: Mladen Miković Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Hosta Tehnična ure­dni­ca: Maja Volk Namestnika: Miro Pintar, Giovanni Šimunović Urednik foto­gra­fi­je: Aleš Beno KODEKS: Novinarji čas­ni­ka Finance upošte­ va­jo Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­stva, objav­lje­na na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji čla­nov redak­ci­je čas­ni­ka Finance so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­stev ali odme­ vih objav­lja­mo na splet­ni ­strani: www. finan­ce.si/­popra­vek

CENE, NAROČILA,TRR IN POPUSTI: Cena izvoda v pro­sti pro­da­ji z DDV: 1,80 EUR (DDV: 8,5%) Prodajna cena posa­me­zne­ga izvo­da Financ v dru­gih drža­vah je 2,50 EUR oziroma 15 HRK za Hrvaško.

Popusti: Za ­let­no pla­či­lo naroč­ni­ne 10-odstot­ni ­popust, za štu­den­te 35-odstot­ni ­popust.

Naročnina velja do pisne­ga prekli­ca.

TRR:­ Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437

REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor TISK: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana.

ISSN: 1318-1548 NATISNILI SMO 12.455 IZVO­DOV

Simon Kumer, Gorenje: »Skandinavska poslovna kultura je manj formalna od slovenske. To se kaže v komuniciranju, na primer povsem običajno je, da se sodelavci in poslovni partnerji med seboj kličejo po imenu, oblačenju ... Pri izražanju svojega mnenja so zelo odprti, pri sprejema­ nju odločitev pa zelo veliko stavijo na soglasje

vseh vpletenih. Zadnje iščejo tudi v zasebnem življenju.« Dušan Olaj, Duol: »Skandinavci so izjemno ko­ rektni poslovni partnerji. Spoštujejo dogovorjeno.

So zahtevni in natančni, to pa pričakujejo tudi od partnerjev na drugi strani. Ločijo med poslovnim in zasebnim. Po naravi so malo zgovorni, zaprti in redko kažejo čustva. Znajo se kontrolirati. V desetih letih poslovanja z njimi se ne spominjamo kakšnega posebej problematičnega dogodka. Ko enkrat vzpostavijo posloven odnos z drugo stra­ njo, ga gojijo in vzdržujejo. Ne zamenjujejo doba­ viteljev zaradi kratkoročnih finančnih koristi.« • Jernej Kosec jernej.kosec@finance.si

Kaj se lahko naučimo od Vikingov

• Albina Kenda, Rok Pikon finance@finance.si

Ali imajo nordijske države – Švedska, Finska, Danska in Norveška – nov recept za uspešen gospodarski model? Pri britanskem tedniku The Economist so prepričani, da se na severu Evrope razvija nov model kapitalizma, od katerega se lahko marsikaj naučijo tudi druge države.

The Economist navaja: Švedska je javno porabo s 67 odstotkov BDP leta 1993 zmanjšala na današnjih 49 odstotkov BDP, niža davke (letos bo davek na dobiček podjetij s 26,3 znižala na 22 odstotkov), javni dolg je s 70 odstotkov BDP v letu 1993 zmanjšala na 36,5 odstotka BDP v tretjem četrtletju 2011, 11-odstotni proračunski primanjkljaj pa spremenila v 0,3-odstotni presežek. Večino 20. stoletja je Švedska prisegala na »srednjo pot« med kapitalizmom in socializmom, druge nordijske države pa so se pomikale v isti smeri. A stari nordijski model je bil odvisen od zmožnosti velikih podjetij, da ustvarjajo dovolj denarja v podporo države, ta zmožnost pa se zdaj manjša zaradi svetovne konkurence. Od tod potreba po novem modelu, čeprav to ne pomeni, da so starega raztrgale, saj so v nordijski četverici še vedno ponosni na radodarnost socialne države, pri čemer 30 odstotkov zaposlenih dela v javnem sektorju, kar je dvakrat več od povprečja OECD.

Novi model zavrača delitev na levico in desnico

Novi nordijski model temelji na osebni, ne državni ravni, kar pomeni, da se začne pri osebni proračunski odgovornosti. Pri tem nordijske države spreminjajo usmeritev: namesto da bi širile državo na trg, poskušajo širiti tržna načela v državo. Ker se nordijske države (Švedska, Finska, Danska in Norveška) že spoprijemajo z izzivi prihodnosti, ki čakajo tudi druge države, je vredno poznati njihov model. Pri tem je izjemno pomembno, da nordijske države oblikujejo visokoinovativne rešitve, ki zavračajo preživele ortodoksne vzorce levice in desnice. Omenjene države so posebej uspešne na dveh področjih, kjer se lahko konkurenčnost in socialna država medsebojno krepita: pri inovacijah in socialni vključenosti. Nordijske države so denimo v osemdesetih letih prejšnjega

Nordijske države oblikujejo visokoinovativne rešitve – konkurenčnost in socialna država se pri inovacijah in socialni vključenosti lahko medse­ bojno krepita –, ki zavračajo preživele ortodoksne vzorce levice in desnice, h katerim so se v minulih dneh na slovenskih ulicah zatekali pripadniki ene in druge opcije.

nimi na svetu in temu primerno tudi zelo drage. Po raziskavi svetovalne hiše KPMG so švedske plače najbolj obdavčene na svetu, plače v soseščini davčitvi tesno sledijo. pa tej obVendar Švedov visoka obdavčitev ne moti – za denar, ki ga dajo državi, namreč dobijo odlično storitev v obliki zdravstva, šolanja, pokojninskega sistema in drugih bombončkov socialne države.

stoletja uvajale mobilna omrežja, v devetdesetih letih GSM-standard, danes pa vzorce e-vlade in brezgotovinske ekonomije (državljani se tam radi pohvalijo, da takse plačajo kar prek SMS-sporočil).

Hkrati imajo visoko stopnjo socialne mobilnosti.

Recept za uspeh: poštenost, preglednost, kompromis

Nordijski model se šele dokončno oblikuje in ne gre prezreti nekaj svaril, kot je rastoča raznolikost v družbi, ki povzroča socialne napetosti (najhuje na Norveškem). Hkrati je na mestu še eno svarilo: neposreden prenos nordijskih vzorcev je težaven, saj je treba vedeti, da uspeh nordijskih držav temelji na njihovi dolgi tradiciji dobrega vladanja, ki ne poudarja le poštenosti in preglednosti, temveč tudi sporazumevanje in kompromis. V nadaljevanju bomo pogledali slovenske težave in kaj se lahko od nordijcev naučimo na posameznih področjih.

Šolstvo

Socialna država

Slovenska težava: Slovenija po obdavčitvi ljudi in podjetij sodi v svetovni vrh, država je izjemno draga. Težava slovenske socialne države je, da je draga, storitve pa so slabše kot v drugih razvitih državah, kar se najbolj kruto pozna v zdravstvu, kjer je na nekatere operacije treba čakati tudi leto dni ali več.

Skandinavska rešitev: Skandinavske socialne države so med najbolj radodar-

30 28,36 Danska

27

Slovenska težava: Čas študija v Sloveniji je med najdaljšimi v Evropi, ugodnosti, ki jih imajo študenti, pa so za države drage. Sistem, kjer šola za vpis vsakega študenta od države dobi več denarja, fakultete celo spodbuja, da omogočajo fiktivne vpise.

Skandinavska rešitev: Najboljša mesta na svetovnih tekmovanjih učencev skoraj praviloma pripadejo finskim šolam. Zakaj je finski šolski sistem tako dober? Predvsem, ker ni tako močno reguliran. Na Finskem je učitelj že desetletja ugleden poklic, pa čeprav ni med bolje plačanimi. Finski učitelji imajo pri svojem delu več svobode kot slovenski: sami lahko sestavljajo svoj učni program in teste.

Medtem ko je v slovenskih šolah za dobro oceno treba poznati letnice vseh kmeč-

6

6

3

3

kih uporov, je na Finskem za to potrebno kreativno razmišljanje. Na Danskem približno petina dijakov hodi v »brezplačne« šole, ki jih v resnici upravljajo zasebne družbe. Danci imajo vavčerski sistem in izbiro, da svoj vavčer – torej javni denar – odnesejo, na katerokoli šolo hočejo. Če izberejo dražjo, dajo zraven več svojega denarja, če izberejo cenejšo, pa manj. To je na trg šol prineslo tekmovanje in s tem tudi boljšo kakovost vseh šol.

Slaba banka

Slovenska težava: Slovenska slaba banka še ni težava, ker še ni ustanovljena.

Vendar pa se še vedno ne ve, kdaj bo začela delovati. Nekateri bolje obveščeni celo dvomijo, da bo program, ki je številnim državam v posojilnem krču že pomagal zagnati gospodarsko rast, v Sloveniji sploh zaživel.

Skandinavska rešitev: Švedi so slabo banko ustanovili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Na to so prenesli slabe terjatve, očiščenim bankam pa je uspelo financirati gospodarstvo in zagnati gospodarsko rast. V Economistu so tako metodo označili kot uspešno, saj se je rast hitro pobrala. Davkoplačevalce je ta rešitev stala štiri odstotke letnega BDP, država pa je s prodajo naložb dobila le polovico tega, kar je plačala.

Posel in produktivnost

Slovenska težava: V Sloveniji se je največja težava s produktivnostjo zgodila s strmim zvišanjem stroškov dela. Posel pa ogrožajo še zaprt trg dela, počasnost sodišč, plačilna nedisciplina, slab dostop do kapitala, korupcija in nezaupanje v pravno državo.

Skandinavska rešitev: Posel v Skandinaviji preprosto deluje. Pravna država in nizka stopnja korupcije omogočata varnost poslovanja. Švedska je po podatkih ameriškega liberalnega možganskega trusta Heritage Foundation v liberalizaciji gospodarstva od sredine devetdesetih let napredovala najbolj na svetu. Trg dela

99

24

24,28 Finska 21,53 Norveška

21

je povsem odprla. Na Švedskem podjetje zaposlenega, ki ga ne potrebuje, z lahkoto odpusti. Spomnimo, Gorenje prav te dni zapira proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev na Švedskem.

Gre pa tudi za drugačno kulturo – nordijci so pač obsedeni s produktivnostjo. Kot piše The Economist, gojijo posebno strast do zamenjevanja delavcev za stroje. Vlaki na köbenhavnski podzemni železnici nimajo voznikov – vozijo sami.

Nimajo osebja, ki bi prodajalo vozovnice, ampak avtomate.

Inovativnost

Slovenska težava: Poslovno okolje v Sloveniji otežuje razvoj inovativnih izdelkov in storitev. Ko se pišejo novi zakoni, se pri tem ne upoštevajo mala inovativna podjetja, za razvoj katerih mora biti zakonodaja čim bolj preprosta. Velikokrat pa je ovira za razvoj tudi družbeno okolje – denimo leta pregovarjanja z okoljevarstveniki za postavitev vetrne elektrarne oziroma preprečitev širjenja proizvodnje visokotehnoloških Akrapovičevih izdelkov, ker je tam območje divjih zveri.

Skandinavska rešitev: Čeprav v štirih državah, o katerih pišemo (Švedska, Norveška, Finska in Danska), živi samo 26 milijonov ljudi, so te dale svetu multinacionalke, kot so Nokia, Volvo, Ericsson, Lego, H & M, Electrolux, Ikea in številne druge. Razlog je v izjemni inovativnosti ljudi, ki so znali te družbe narediti multinacionalne. »Mala« Danska je denimo osma največja izvoznica hrane na svetu.

Kmetje s čipi nadzorujejo krave mlekarice, da maksimirajo količino namolženega mleka. Nekatere družbe – najbolj izrazito Nokia – so sicer le še senca starih uspešnih podob. Vendar pa na Finskem pravijo, da je prav »propad« Nokie nekaj najboljšega za inovativnost. Nekdanji zaposleni pri proizvajalcu nekdaj najboljših mobilnih telefonov so ustanovili že 300 start-upov.

Medtem ko je bila Nokia nekdaj ponos Fincev, je zdaj to Rovio, ki je zadel zlato žilo s priljubljeno videoigro Angry Birds.

3,06 Švedska

26,44 Švedska

2,29 Finska

0

0,40 Švedska -0,60 Finska -1,80 Danska

LAST­NIK DRU­ŽBE: Bonnier Business Press, Šved­ska Partnerski mediji iz območja jugovzhodne Evrope: Business.hr (Hrvaška), Kapital (Makedonija), Novi magazin (Srbija), Oslobođenje (BiH) in Vijesti (Črna gora).

Gregor Franjič, Gipo: »Prodajamo na Švedskem, kamor smo najprej šli na sejem in se nato dogovorili za posel. Tam dobavitelji vse delajo po korakih in sistematično.

Cena ni edini dejavnik pri izbiri,

zelo jih zanimajo tudi spremljevalne storitve, ne le kratkoročni prihranek. Razvijajo dolgoročne odnose, imajo bolj celovit pristop. Osebnostno smo jim Slovenci sicer bolj podobni kot denimo Italijani. Kakšnega posebnega vpliva države pri poslovanju tam nismo občutili. Naročila se ponavljajo, zato menim, da nam v Skandinaviji kaže dobro.«

Aleš Beno

uredniški komentar

Davor Špoljarić, samostojni oblikovalec: »Na Finskem, kjer živim, za različna podjetja oblikujem investicijske produkte.

Nekaj časa sem poskušal pomagati slovenskim podjetjem pridobiti stike, a so bili preveč nestrpni, takoj so hoteli vse ali nič. Finci ne vedo nič o Sloveniji in so

precej sramežljivi. Po tej lastnosti so podobni Slovencem. Ko sem pred tremi desetletji prišel na Finsko, je bilo tam veliko malih predelovalnih podjetij, ki so bila specializirana in odprta za sodelovanje. Vedno so hoteli imeti majhen studio, ki bo dobro delal, zanima jih vsebina, ne pa, ali imaš za seboj od deset do 15 zaposlenih. Drugje po Evropi moraš biti pač velik. Spoštujejo posameznika: za posel se dogovarjam ustno, le občasno pošljem ponudbo. Največkrat samo na začetku stisnemo roko, potem pa se vse zaključi s plačilom. Dvomim, da bi bilo v Sloveniji enako.«

Afp

S

i predstavljate okolje, v katerem bi davkoplačevalci z veseljem poravnali davke in prispevke? Pa ne mislim borznih špekulantov, ki ob debati o davkih od dobička iz kapitala malo v šali malo zares pravijo: »Rade volje plačamo davek, saj to pomeni, da je bilo borzno leto uspešno.« V mislih imam običajne zaposlene v davčno precej obremenjeni državi. (Zadnji pogoj je v Sloveniji vsekakor izpolnjen. O tem se je lahko prepričal vsak zaposleni v tej majhni podalpski državi v minulih tednih, ko je od delodajalca prejel obračun lanskih prispevkov.)

V kriznih letih so se plače večine v Sloveniji nominalno ali pa vsaj realno (upoštevajoč inflacijo) zniževale. Kupna moč se je torej poslabšala. Raziskave o nezadovoljstvu davkoplačevalcev z razliko med bruto in neto plačami pred krizo in danes sicer ne pomnim, vseeno pa si upam na podlagi pogovorov s poslovneži in utripa na Forumu Finance trditi, da je nenaklonjenost državnim dajatvam danes večja kot pred leti. Javni sektor pa za manjšo nenaklonjenost podpiranju državnega aparata – število zaposlenih se je od izbruha krize v letu 2008 okrepilo za tri odstotke, medtem ko je število zaposlenih v zasebnem sektorju upadlo za 14 odstotkov – ni storil nič oprijemljivega.

Sindikati javnega sektorja si z vzkliki »Ne bomo plačevali vaše krize« niso pridobili simpatij tistih polnilcev blagajn, ki prihajajo iz zasebnega sektorja, kjer se je masa plač konkretno zmanjšala, dobički so zaradi zunanjih dogodkov izginili, plačilna nesposobnost pa je ohromila poslovanje. Prav tako izjave ravnateljev, ki tarnajo nad negotovostjo, ki so jo prinesli varčevalni ukrepi – pravijo, da te do zdaj niso poznali –, zagotovo ne pripomorejo k podjetnikovi naklonjenosti plačevanju vsakomesečnih prispevkov in akontacij dobičkov. Negotovost je stres,

kompromis. Želijo imeti neposreden stik, šele potem se odprejo in se odnosi otoplijo. Na začetku pa so hladni. V njihovi družbi je očitno vse urejeno in ima vsak človek svoje mesto.

Cenjeni sta delavnost in poštenost, ni možnosti, da bi te poskusili prevarati. So stimulirani za svoje delo, povezava med delom in nagrado je močnejša kot pri nas, kjer se to nekako izgubi.

Denimo, komercialist lahko doseže veliko v družbenem smislu, ne le znotraj podjetja.«

[ medtem na severu ] Nordijci so nam lahko za zgled, a ne tako, kot si jih predstavljajo ekonomisti minulega tisočletja

Aleš Beno

Veseli davkoplačevalec

Jordan Drekonja, Letrika: »Poslujemo s Švedsko, Finsko, Norveško, tja gremo sami ali pa se z njimi dobimo drugje. S severnjaki je najbolje poslovati, to vemo vsi. Pri njih drži vse, pogovori so preprosti. Vedno se da doseči

Dogodki in ozadja 3

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

-3

0,63 Danska

0

-0,34 Slovenija

-3

20,62 Slovenija

18 15 1995

-6

Proračunski presežek/primanjkljaj

Državna poraba v % BDP

Vir: MDS

2011

-9 1995

-6

Vir: Eurostat

2011

Rast BDP v odstotkih

-6,40 Slovenija

v odstotkih

-9 1995

Vir: Svetovna banka

2011

4 Dogodki in ozadja

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Katero srebrnino država lahko proda

Deset največjih svežnjev prodaje

4,7

Koliko so pravzaprav vredne družbe v državni lasti in kdo so morebitni novi lastniki državnih družb karel.lipnik@finance.si

Ocenjena tržna vrednost 67 naložb, ki jih država v svojem načrtu želi prodati ali zmanjšati delež, znaša 4,7 milijarde evrov.

Polovico je vreden Dars, če ga bo prodala z vsem zdajšnjim premoženjem.

Deset največjih naložb, ki so naprodaj, bi prineslo 95 odstotkov predvidene kupnine. Prodaje deležev v bližnji prihodnosti sicer zaradi politične krize niso zelo verjetne.

Največja težava slovenskih državnih naložb je občutno nižja donosnost večine podjetij, ki smo jih ocenili, zato bo še posebej pri naložbah, ki so za državo pomembne ali strateške, kupnina razmeroma skromna. Pri veliko manjših podjetjih pa bo država zelo težko našla kupca. Vsaj deset naložb, ki jih je država

uvrstila na seznam za prodajo, je na robu stečaja (poleg tega je na seznamu sicer 12 družb, ki so že v stečaju ali likvidaciji).

Pri izračunu smo slovenske družbe primerjali z borznimi cenami podjetij.

V izračunih smo upoštevali deleže, ki jih ima Slovenija v lasti neposredno, in lastniške deleže, ki jih imajo v lasti Sod, Kad (pri Kadu smo upoštevali le deleže neposredno v njegovi lasti) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ta ima v lasti večinski delež Zavarovalnice Triglav). Država prodaja 12 naložb, kjer lahko pričakuje več kot deset milijonov evrov kupnine, in še 26 naložb, kjer bi kupnina lahko presegla milijon evrov.

Kakšen bo paket za Dars?

Daleč največ bo država iztržila s prodajo Darsa.

Ta družba je vredna okoli 2,5 milijarde evrov, a le

pod pogojem, da se proda v zdajšnji obliki, se pravi skupaj z avtocestami.

Spomnimo, da je država leta 2010 na Dars prenesla avtoceste brez pripadajočih zemljišč z namenom, da se dolg Darsa ne bi upošteval v dolgu države. Če bo Dars prodajala brez avtocest, a z vsemi dolgovi, je vreden le od 50 do sto milijonov evrov. Dars je država uvrstila med portfeljske naložbe verjetno zato, ker mora družba v prihodnjih letih reprogramirati okoli tri milijarde evrov dolgov. Zapadanje dolgov ima takšen tempo, da ga Dars z zdajšnjim denarnim tokom ni sposoben pokriti.

HSE in energetika večinoma na borzo

Zato pa bo o najboljšem ponudniku za nakup 49 odstotkov Holdinga Slovenske elektrarne odločala samo cena. Težavo bo seveda pomenila strategija

Slovenije, ki želi v družbi ostati več kot polovična lastnica, tako da si kakšne velike premije nad borzno ceno ne more obetati. Na borzi bi bil 49-odstotni delež danes vreden okoli 550 milijonov evrov, kažejo naše primerjave z avstrijskim Verbundom. Povsem mogoče je, da bo država četrtino poskušala prodati skladom zasebnega kapitala, četrtino pa ponudila vlagateljem na borzi. Na borzo bi lahko bila kmalu uvrščena tudi elektrodistribucijska podjetja, kjer država namerava ohraniti 75-odstotno lastništvo.

Ocenjena borzna vrednost delnic, ki jih bo država prodala v petih elektropodjetjih (Elektro Ljubljana, Celje, Maribor, Gorenjska in Primorska), je namreč skupaj le 20 milijonov evrov. Zdaj ima v lasti okoli 79 odstotkov elektropodjetij, tako da bo vlagateljem ponujenih od štiri do pet

milijarde evrov je ocenjena vrednost naložb na prodajnem seznamu Republike Slovenije.

odstotkov družb. Skupaj bo tako med vlagatelji krožila okoli četrtina delnic posameznih elektropodjetij, kar pa bi lahko bilo dovolj za dolgoročno zanimivo naložbo, kjer se bo gledalo predvsem na dividendni donos.

Del. družbe, ki se prod. (v %)

Tržna vred. deleža (v mio EUR)

Ime družbe

Vrsta naložbe

Dars

portfeljska naložba

100

2.402,6

Holding Slovenske elektrarne

strateška naložba

49

553,7

Krka

portfeljska naložba

24,85

467,6

Telekom Slovenije

portfeljska naložba

72,3

416,2

Zavarovalnica Triglav

pomembna naložba

48,74

185,6

Petrol

portfeljska naložba

28,02

138,3

Pošta Slovenije

pomembna naložba

75

104,0

Nova ljubljanska banka

pomembna naložba

34,2

61,8

Luka Koper

pomembna naložba

42,1

53,0

Hit

portfeljska naložba

40,3

52,8

KRKA zaključni tečaj v EUR 58 55 53,91

52 49

43

Tretji največji zalogaj bo prodaja skoraj 25-odstotnega deleža Krke v lasti Kada in Soda. Zdajšnja borzna vrednost znaša 468 milijonov evrov. Okoli 51 milijonov evrov manj je na borzi vreden 72-odstotni delež Telekoma, ki naj bi bil naprodaj med prvimi.

Ker država iz Telekoma izstopa v celoti, si lahko obeta še precejšnjo prevzemno premijo. Podobno velja tudi za delež v Petrolu, kjer imata Kad in Sod skupaj 28 odstotkov družbe. Ta delež pa je zdaj na borzi vreden 138 miljonov evrov.

7.02.13

Vir: Bloomberg

TELEKOM zaključni tečaj v EUR 110 100 90 88

80 70 60 50 3.01.12

7.02.13

Vir: Bloomberg

Prihodnji ponedeljek je rok za oddajo nezavezujočih ponudb za 53-odstotni delež največjega slovenskega trgovca Mercatorja; v Londonu zainteresirani stari znanci

Barbara Reya

petra.sovdat@finance.si

Kako bodo zainteresirani kupci računali vrednost Mercatorja Neto dolg na kosmati denarni tok iz poslovanja Razmerje

Multipliciran EBITDA (*7) (v mio EUR)

Neto vrednost podjetja (v mio EUR)

749,4

4,62

1.134,3

384,9

958,9

5,42

1.237,4

278,5

987,0

5,90

1.171,1

184,1

170,1

949,1

5,58

1.190,6

241,5

167,8

1091,1

6,50

1.174,4

83,2

EBITDA (v mio EUR) 2007

162,046

2008

176,773

2009

167,296

2010

170,087

2011

167,77

2012

109,54

2013

142.37*

162,0 176,8 167,3

109,6 142,4*

Neto finančni dolg** (v mio EUR)

1008,0

9,20

766,8

-241,3

908,0

6,384

996,6

88,5

Vira: Mercator, lastni izračun. Op.: *ocena uprave; **pri neto dolgu je ocena uprave, da se bo zmanjšal od 30 do 100 milijonov evrov, upoštevali smo višjo vrednost.

V torek se bodo končale predstavitve Mercatorja posameznim zainteresiranim kupcem – sporazum o nerazkrivanju informacij je podpisalo deset skladov in hrvaški Agrokor. Kakšne ponudbe lahko pričakujemo in kaj pravijo številke?

Predstavitve, ki jih je v Londonu (v teh dneh pa še v Ljubljani) posameznim zainteresiranim kupcem pripravila uprava Tonija Balažiča, so bile korektne, pravijo naši viri, interesenti pa se med sabo niso srečali. Med poslušalci so

Krušec: Auf wiedersehen, Slowenien?* Pred nedavnim razrešeni državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je sredi prejšnjega tedna v Evropski centralni banki (ECB) objavil oglas, da s 1. marcem najema dvosobno stanovanje v Frankfurtu. »Nič še ne morem reči, je prekmalu. Dogovarjam se, da se vrnem, imam pa tudi druge ponudbe. V Frankfurtu je tako, da je treba čim prej začeti iskati stanovanje,« je bil skrivnosten Krušec. »Čim prej želim spet delati,« je dodal nesojeni neizvršni direktor ustanavljajoče se slabe banke.

Krušec je bil sicer od septembra 2006 zaposlen na ECB. Od septembra 2010 je bil član trojke (to sestavljajo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije in ECB) za področje bančne solventnosti in na področju prestrukturiranja bančnega sistema v okviru programa finančne pomoči Irski. Od aprila 2011 je isto funkcijo opravljal tudi za Portugalsko.

Krušec je sicer veljal za najtesnejšega sodelavca nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča. P. S. Op.: *Nasvidenje, Slovenija.

Teden za prodajo Heliosa

40 30.12.11

Mercator pred zbiranjem ponudb: koliko je sploh še vreden?

• Petra Sovdat

Na kratko

46

Kolikšna bo premija za Telekom in Petrol?

Getty Images

• Karel Lipnik

Dogodki in ozadja 5

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

bili vsi znani obrazi iz zasebnih naložbenih skladov in Agrokorja – vsi omenjeni Mercator zaradi neuspešnih postopkov prodaj že tudi dobro poznajo.

Strategi dajo več

Agrokor je edini morebitni strateški partner med zainteresiranimi, se sliši neuradno. Belgijski Delhaize, ki je tudi »naravni strateški partner«, je namreč zaradi posledic prevzema srbske verige Maxi Delta nadaljnja vlaganja v regiji po odpisu skoraj polovice naložbe v srbskega trgovca začasno ustavil.

Strateški partnerji zaradi pričakovanih sinergij sicer navadno ponudijo več od

finančnih kupcev – to se je potrdilo tudi lani, ko je Agrokor za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, najboljši zasebni naložbeni sklad pa največ 150 evrov.

Tokrat je pričakovati precej nižje ponudbe, pravijo dobro obveščeni viri.

Prvič negativna neto vrednost podjetja

V ospredju predstavitev naj bi bila predvsem visoka zadolženost Mercatorja in pešanje tržnega potenciala na domačem trgu, kjer trgovec ustvari največ prihodkov. Zasebni naložbeni (private equity) skladi bi po oceni virov iz finančne industrije v svojih izračunih upoštevali največ sedemkratnik kosmatega

denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

Ker se je EBITDA Mercatorju lani tudi precej zmanjšal, se je razmerje z neto finančnim dolgom dvignilo na kar 9,2 (to pomeni, da bi lahko s takšnim kosmatim denarnim tokom finančne obveznosti odplačali šele v dobrih devetih letih). Neto vrednost podjetja, ta je ena od metod vrednotenja, ki pa nikakor ne napoveduje tudi tržne cene družbe, pa je prvič postala negativna, znaša minus 241 milijonov evrov.

Bo letos bolje?

Te številke skrbijo tudi Agrokorjeve financerje, EBRD, JP Morgan in Unicredit, se sliši.

Ker so v lanskih poslovnih rezultatih vidni tudi učinki odpisov napak iz minulih let, smo pogledali še, kaj za prodajo pomenijo rezultati, ki jih uprava načrtuje za letos. Tudi pričakovani denarni tok namreč kupci upoštevajo pri vrednotenju prevzemnih tarč.

Mercator po propadu projekta monetizacije nepremičnin, ki bi po načrtu uprave Mercator razdolžil za okoli 300 milijonov evrov, nima objavljene pričakovane neto zadolžitve ob koncu tega leta. Mercator bo dolg v pogajanjih z bankami upnicami o refinanciranju moral zmanjšati; po oceni uprave bo ob koncu tekočega leta manjši za 50

do sto milijonov evrov. V izračunih smo upoštevali najvišjo obljubo o zmanjšanju dolga. Številke glede na napovedi kažejo, da naj bi se občutno popravilo razmerje med kosmatim denarnim tokom in neto dolgom, neto vrednost podjetja pa se dvigne na 88 milijonov evrov.

Kako naprej?

Po izboru najboljših nezavezujočih ponudb bo omogočen skrbni pregled (podatke bo interesentom dostavila uprava Mercatorja), zavezujoče pa prodajalci pričakujejo pred koncem polletja 2013.

Sledijo končna pogajanja, prodaja naj bi bila končana jeseni. Če bo.

Trije zainteresirani kupci za slabe tri četrtine Heliosa, ameriška multinacionalka PPG, avstrijski Ring International Holding in zasebni naložbeni sklad JP Morgana One Equity Partners, morajo do konca tedna oddati zavezujoče ponudbe. V nezavezujočih je bil po naših podatkih najboljši ponudnik PPG, ponudil je okoli 600 evrov za delnico. Kakšne, in ali sploh, bodo spremembe ponudb po opravljenem skrbnem pregledu domžalskega premaznika, še ni znano. P. S.

Rop TEŠ priskrbel še eno možnost

Svet direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) TEŠ ni dodelil 440 milijonov evrov posojila. Kot navaja Žurnal24.si, naj bi vlogo TEŠ nameravali zavrniti, a so po posredovanju podpredsednika EIB Antona Ropa odločanje o posojilu preložili na eno od prihodnjih sej. Da so v EIB odločanje prestavili, so potrdili tudi v Holdingu Slovenske elektrarne. Simon Tot, nekdanji direktor TEŠ, pravi, da so bili z EIB dogovorjeni o vsem. Če bi bilo posojilo odobreno ta teden, bi bil rok, do katerega bi moral dobavitelj opreme za TEŠ 6 Alstom prejeti plačilo za opravljena dela, izpolnjen. P. To.

LANComu posel ni zagotovljen, odločilna bo vsakokratna cena Pred dnevi smo objavili novico, da bo Univerza v Mariboru v prihodnjih štirih letih nabavila za blizu pet milijonov evrov računalniške opreme in da sta večino posla dobili podjetji LANCom in Avtenta. To je bilo, vključno z zneski za posamezne sklope, razvidno iz objave univerze na portalu javnih naročil. Nato pa je Aleš Kodrič iz LANComa opozoril, da gre šele za sklenitev okvirnega sporazuma univerze z več usposobljenimi ponudniki, ki bodo v prihodnje dobivali povpraševanja po opremi. LANCom je bil sicer res izbran na nekaj sklopih kot prvi ponudnik z največ točkami, vendar »nam ta izbira še ne zagotavlja niti enega samega evra posla; pri vseh prihodnjih poslih v omenjenem obdobju (če seveda želimo posel dobiti) bomo morali ponuditi najnižjo ceno«, pravi Kodrič. Torej jim to, da so prvoizbrani na razpisu, ne daje nikakršne prednosti pred drugimi ponudniki, dodaja. A. R.

oglas

Valentinova ponudba CHANEL No. 5

EAU PREMIERE 150ml, toaletna voda in

Samsonite

naramna torba American Tourister Papilione 47A.006 namesto 137,74

samo

17,74* Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike le ob sklenitvi ali podaljšanju osebnega ali poslovnega naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL. I *Vse cene so v EUR.

080 15 80 • www.finance.si/narocam

6 Dogodki in ozadja

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Kako »esdeesizirana« postaja sanacija bank

NLB reorganizira podjetniško kreditiranje

Kdo bodo prvi možje slabe banke, ni znano, ve pa se, da jih bodo imenovali zdajšnji neizvršni direktorji, te je nastavil finančni minister Janez Janša

Podrobnejši načrt reorganizacije banke naj bi bil znan aprila Banka NLB bo spremenila pravila igre pri podjetniškem kreditiranju.

Razdeljeno bo na tri dele, pomemben del pristojnosti naj bi izgubile podružnice.

Na NLB pravijo: Naš cilj je dolgoročno vzdržna donosnost.

V NLB sprememb, ki še niso dokončne, konkretno ne komentirajo. Naš vir pravi: »Stanje pri kreditiranju podjetij je še precej nepregledno, v zgodovini se je nabrala vrsta izjem. Čeprav denimo obstaja center za velika podjetja, se več takih podjetij še vodi kar nekje na obrobju, zaradi nekih starih navez in poznanstev.«

Razdelitev

Področje podjetniškega kreditiranja, vodil ga bo naprej Vincenc Jamnik, naj bi se razdelilo na tri dele.

o

1.

2.

Financiranje teh podjetij naj bi ostalo v poslovni mreži NLB, torej v podružnicah.

Vodenje tega področja naj bi namesto Lotti Natalije Zupančič prevzel novinec, ki menda še ni izbran. Ideja naj bi bila, da se najmanjšim podjetjem in obrtnikom nameni bolj ciljna podpora; ta segment želi NLB krepiti.

Zaradi nove ureditve naj bi poslovalnice po nekaterih ocenah izgubile kar dve tretjini posojilnih poslov (zdaj imajo limit pri podjetjih pet milijonov evrov, torej naj bi bil zmanjšan za polovico).

Ali bodo katere enote banke, ki bodo po novem skrbele predvsem za depozite in kreditiranje prebivalstva, zaprte, ni jasno. Prav tako ne, kaj bo z zaposlenimi; neuradno viri razlagajo, da bo zagotovo veliko zaposlenih prestavljenih. Na novo naj bi denimo ustanovili področje za nestrateške naložbe banke.

Ta segment malih in srednjih podjetij se bo ob osrednji Sloveniji po zdajšnjih načrtih razdelil le na »zahod Slovenije« (vodil naj bi ga Duško Mandič) in »vzhod Slovenije« (vodila naj bi ga Sandra Anterič).

Oba že vodita regijske centre za velika podjetja. Zdaj ima NLB sedem regijskih poslovnih centrov; kaj bo z njimi, ni jasno.

g

Podjetja z letnimi prihodki nad 2,5 milijona evrov

3.

Vajeti bo prevzel Andrej Lasič, ki je pred kratkim prišel iz SKB in zamenjal v NLB vplivnega Tomaža Jezerca. To področje je že zdaj centralizirano, vse je šlo čez Jezerca, razlagajo viri.

Potem ko je premier Janez Janša v vlogi finančnega ministra nastavil svoje neizvršne direktorje (nadzornike) slabe banke, zdaj sledi nastavitev še treh vodilnih operativcev banke, to je vršilcev dolžnosti izvršnih direktorjev.

NLB: Obsežne spremembe

»Celovito se bomo osredotočili na stroškovno učinkovitost poslovanja. Naš cilj je dolgoročno

Blaž Brodnjak, v upravi pristojen za velika podjetja, pri reorganizaciji poslovnega kreditiranja stavi na Vincenca Jamnika, Andreja Lasiča, Dušana Mandiča in Sandro Anterič.

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 2013

Jutri!

417,6

393,1

380,4 274,6

2008

2009

2010

2011

3. četrt. 2012 Vir: NLB

vzdržna donosnost. Zanjo bodo potrebne obsežne spremembe, pri čemer bo velika pozornost namenjena poslovni revitalizaciji banke ob kakovostnejšem upravljanju tveganj in profesionalnem korporativnem upravljanju,« so skopi v NLB. Predsednik uprave NLB Janko Medja je sicer pred kratkim kot prioriteto pri poslovanju

• Mateja Bertoncelj

(KP2):

»Organizacije svetovnega merila se zavedajo, zaradi česa zmagujejo, in tudi zaradi česa izgubljajo. Pri njih vlada dialog, ki poteka med stranko ter prodajo in marketingom, inženiringom, proizvodnjo, ter nazaj do prodaje in stranke. Njihova stranka ne kupuje po načelu cene, temveč po načelu vrednot in odnosa.«

423,2

Največji strošek so stroški dela 150,3 mio EUR

s podjetji napovedal maksimalno angažiranost pri iskanju poti prestrukturiranja financiranja strank, ki imajo težave, a imajo tudi potencial za prihodnost.

Ob Medji in Blažu Brodnjaku v upravi NLB od prejšnjega tedna, ko je pridobil licenco Banke Slovenije, deluje Nima Motazed (1967). Našli so ga head hunterji, na-

zadnje je deloval na Dunaju, predstavljen je kot bančnik z »izkušnjami pri racionalizaciji, vitkem bančništvu in reorganizaciji procesov ter učinkovitega upravljanja stroškov in organizacije nabavne funkcije«. V NLB je prevzel področje operativnega poslovanja banke (zaledni deli, IT, nabava, organizacija).

Kdo napreduje

Janševa vlada je prejšnjo sredo za neizvršna direktorja – in sicer na predlog Janše v vlogi finančnega ministra (po odstopu Janeza Šušteršiča) – imenovala Andreja Širclja in Moniko Pintar Mesarič.

Omenjena sta napredovala že ob odhodu Šušteršičeve ekipe; Šircelj je postal državni sekretar finančnega

Andrej Šircelj je imenovan za nadzornika slabe banke z mandatom do konca trajanja DUTB, torej predvidoma do konca leta 2017. ministrstva, Pintar Mesaričeva pa direktorica direktorata za javno premoženje. Za neizvršna direktorja je vlada imenovala še dva tujca, ki ju je predlagal že Šušteršič – Arneja Berggrena in Larsa Nyberga. Berggren je bil v zadnjem času kot predstavnik Mednarodnega denarnega sklada član »trojke« v Španiji, prej med drugim šef podružnice Carnegie Investment Bank na Švedskem, ustanovljene za obravnavo problematičnih

Jub prevzema Novolitove posle

Siegfried Kreuzer Kaj lahko storite danes znotraj vaše organizacije, da bi postali TOP prodajna organizacija

v mio EUR

0

las

Svež in realen nemški mednarodni pogled na izzive v prodaji vas čaka 12. februarja.

STROŠKI SKUPINE NLB

Po zakonu morajo vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) imenovati neizvršni direktorji, in sicer najpozneje v 15 dneh po svojem imenovanju, torej prihodnji teden. Kdo bodo, ni znano; so pa vršilci dolžnosti predvideni vse do izbora »pravih« izvršnih direktorjev prek razpisa, ki pa mora biti po zakonu objavljen šele v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Če bi se izpolnile napovedi o hitrem in takojšnjem očiščenju bank, bo torej glavnino čiščenja izvedla vedejevska ekipa.

mateja.bertoncelj@finance.si

Velika pokrovitelja:

Mala pokrovitelja:

Transformacija prodaje

7. voda: Uradna za poslovni uspeh

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 2013

Velika sponzorja

Ljubljana, 12. februarja 2013

Mala sponzorja

Uradna voda

»Zanima nas del Novolita, ki je povezan s proizvodnjo in prodajo stiropora.

Prevzeli ga bomo v tednu dni in zaposlili več kot 50 njegovih delavcev.

Posel bo končan, ko bomo zmagali na dražbi za nakup prostorov in strojev. Zaradi stečajne zakonodaje dražba ne bo tako hitro, kot bi si želeli,« je povedal Štefan Hoyer, nekdanji dolgoletni predsednik uprave in zdaj prvi Jubov nadzornik.

Novolit je bil v prisilni poravnavi od julija lani, pred tednom dni pa je bil uveden stečaj tega bloškega proizvajalca izolacijskih materialov. V štirih dneh od uvedbe stečaja www.finance-akademija.si/summit www.finance-akademija.si/summit www.finance-akadem sta stečajni upravitelj Valter

www.finance-akademija.si/summit

Stepan in Jubovo hčerinsko podjetje EPS sklenila najemno pogodbo. »Zdaj končujemo proizvodnjo. V kratkem bo okoli 55 od 87 Novolitovih zaposlenih prevzel EPS. Sodišče je že dalo soglasje k pogodbi o najemu. Da pa bi lahko izpeljali dražbo za nakup premoženja, bo minilo še precej časa, morda tudi leto dni,« je povedal stečajni upravitelj Valter Stepan.

Jub lani prihodke povečal za tri odstotke

Skupina Jub, kjer izdelujejo premaze, stiropor in fasadne sisteme, ima okoli 550 zaposlenih, v Sloveniji jih je okoli 250. Do zdaj so imeli proizvodnjo v Dolu pri Domžalah in v Srbiji, zdaj jo bodo imeli še na Blokah. »Lani smo poslovali uspešno. V teh čudnih časih smo prihodke povečali za tri odstotke, uspe-

JUB

v mio EUR Prihodki

Čisti dobiček

60

4

45

3

30

2

15

1

0

2008

2011

0

Vir: Finance.mini.FI-PO

lo nam je tudi znižati stroške.

Rasti nameravamo tudi letos.

Prevzeti želimo Novolit, torej kupili bi njegove nepremičnine in stroje. Razpoloženje v tem podjetje je slabo, trudili se bomo, da se to v kratkem popravi, in uvedli bomo Jubovo disciplino. Ohraniti želimo redne Novolitove kupce in pripeljati nove. Ni pa preprosto,

ker je treba krmariti med interesi upnikov, torej tudi bank in lizinških hiš, ter stečajnega upravitelja,« je povedal Štefan Hoyer.

Kot smo že poročali, Novolit od uvedbe prisilne poravnave oziroma stečaja posluje in zaposlenim izplačuje plače, a ne poravnava niti akontacij dohodnine od plač, niti socialnih prispevkov, niti DDV. Samo od julija do novembra se je nabralo za 327 tisoč evrov teh neporavnanih obveznosti.

Jub se je že lani širil v proizvodnjo stiropora

Jub se je lani od proizvodnje premazov razširil na področje proizvodnje stiropora. V nov obrat so vložili štiri milijone evrov. Potrebujejo ga pri fasadnih sistemih, napovedovali so, da ga bodo del prodajali tudi trgovcem.

V Novolitu pa so do zdaj poleg

o

g

PHILIPS

RQ1155/16 brivnik moški (Senso Touch 2D) namesto 124,44

samo

4,44* Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike le ob sklenitvi ali podaljšanju osebnega ali poslovnega naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL. I *Vse cene so v EUR.

080 15 80 • www.finance.si/narocam

stiropora izdelovali še izolacijske in kombi plošče.

Tri mesece za prijavo terjatev

Upniki so v prisilni poravnavi prijavili 9,4 milijona evrov terjatev, Valter Stepan jih priznava 6,8 milijona evrov. Zdaj, ko se je začel stečajni postopek, imajo upniki tri mesece časa, da prijavijo terjatve. V postopku prisilne poravnave tega ne storijo vsi, ker terjatev kljub neprijavi ne izgubijo, izgubijo le pravico do glasovanja o izidu poravnave, je pojasnil Valter Stepan. Največja upnica do zdaj je NLB, ki je sicer ločitvena upnica in ima terjatve na nepremičnine in stroje zavarovane s hipotekami. Prijavila je za 4,5 milijona evrov terjatev, za 1,4 milijona evrov sodišče ugotavlja, da terjatev ni verjetno izkazana.

posojil. Nyberg, čigar imenovanje je podprla EBRD, je bil med drugim v letih od 1999 do 2011 namestnik guvernerja švedske centralne banke (Sveriges Riksbank).

Bo Šircelj vez politike do DUTB?

Šušteršič je ob Šircljevem imenovanju opozoril, da bo od njegove osebne integritete odvisno, ali bo »ščitil strokovno in neodvisno delovanje DUTB ali pa bo kot

o

Slovenske banke so deBančni sistem: stroški cembra naredile kar za 470 oslabitev in rezervacij milijonov evrov novih neto ter izguba rezervacij in oslabitev, kar v mio EUR je močno povečanje, navaja Oslabitve in rezervacije Čista izguba Umar v publikaciji Ekonomsko 1.500 470 480 ogledalo. V V vsem letu 2012 dec.12 1.000 320 so tako stroški rezervacij in 500 oslabitev po Umarju dosegli 160 kar okoli 1,5 milijarde evrov, 0 0 kar je za skoraj 30 odstotkov -500 -160 več kot leta 2011. Poznavalci -1.000 -320 ocenjujejo, da je večino slabi-1.500 tev naredila NLB, nova uprava 2010 2011 2012* -480 Op.: *čista izguba jan.–nov. 2012 Vira: BS in Umar očitno želi intenzivno očiščiti portfelj, pravijo poznavalci in dodajajo, da je še vedno težava nastajanje novih slabih posojil, ki ga bančnikom ne uspe zajeziti. Kolikšno izgubo je bančni sistem izkazal lani, Banka Slovenije še ni razkrila – po oceni poznavalcev bo ta večja kot leta 2011, ko je čista izguba znašala 444 milijonov evrov. Že po 11 mesecih, torej pred rekordnimi decembrskimi slabitvami, je sistem imel 307 milijonov evrov čiste izgube. dolgoletni funkcionar SDS odpiral vrata za politični vpliv na preiskovanje slabih terjatev«. Tudi Šušteršič je sicer na mestu neizvršnega direktroja DUTB želel svojega, zdaj že nekdanjega državnega sekretarja Dejana Krušca, njegov drugi adut pa je bil lani imenovani nadzornik NLB Stephan Wilcke, izvršni direktor britanske OneSavings Bank, specializiran za bančno sanacijo.

Nadzorništvo slabe banke sicer bo bolj donosno kot nadzor NLB; politiko prejemkov direktorjev DUTB bo določila vlada, zanje ne bodo

g

las

Valentinova ponudba

REKORDNA IZGUBA SISTEMA

monika.weiss@finance.si

Velika podjetja

Ekskluzivno!

7.

• Monika Weiss

Aleš Beno

monika.weiss@finance.si

Mala podjetja z letnimi prihodki do 2,5 milijona evrov

Barbara Reya

• Monika Weiss

Dogodki in ozadja 7

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

veljale omejitve, ki veljajo za državne družbe.

Janševa vlada ima sicer odprto pot še za zapolnitev medresorske komisije, ki bo imela vrsto pristojnosti pri odločanju o pomoči bankam. Po zakonu namreč vlada imenuje pet članov komisije (enega bi predlagal Janšev kabinet, tri Janševo finančno ministrstvo, enega gospodarsko ministrstvo), tri člane pa imenuje Banka Slovenije.

Iz opozicijske SD so sporočili, da vlada, ki nima več koalicije, ne bi smela kadrovati.

Kje so podzakonski akti?

Čeprav vlada polni organe

DUTB in na finančnem ministrtvu trdijo, da postavljani roki ostajajo (začetek prenosa slabih terjatev po prvem četrtletju), se zapleta. Vlada še vedno ni sprejela izvedbenih aktov, na podlagi katerih bi stekel prenos slabega premoženja iz bank, zlasti NLB. K predlogu aktov, ki jih je pripravila še Šušteršičeva ekipa, so imeli vrsto pripomb ECB, evropska komisija in Mednarodni denarni sklad.

Bo šlo brez testa stresa

Poznavalci v postavljene roke ne verjamejo – tudi ne izključujejo, da bo morala vlada postopek sanacije peljati drugače, kot si ga je zastavila: da bo Banka Slovenije najprej morala narediti obremenitveni test bank ter ugotoviti dejanske razmere in potrebe bank, v katerih je po zadnjih ocenah vsaj 7,1 milijarde slabih posojil. Verjetno se jim zdi tudi, da bodo banke najprej dokapitalizirane, kar zagovarja Banka Slovenije.

Poznavalci tudi menijo, da so vse tri institucije seznanjene s politizacijo postopka sanacije – ne nazadnje je tudi Banka Slovenije večkrat opozarjala na svojo »izključenost« in da bo zato ECB še posebej dosledna pri nadzoru potez, ki zadevajo sistemsko NLB. »Potrjevala bo vse, od tega, kaj se bo prenašalo, do tega, po kakšnih cenah za vsako terjatev posebej,« pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

las

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Rast izvoza se je upočasnila

Malenkost nad napovedmi

Rast izvoza je tako malenkost presegla napovedi analitikov Umarja, ki so jeseni napovedali 0,1-odstotno rast izvoza. Za letos je takrat Umar napovedal 1,9-odstotno rast, za prihodnje leto pa 4,7-odstotno rast.

Tudi notranje dogajanje vpliva na izvoz

»V našem položaju bi bila rast lahko še manjša, zato bravo, izvozniki,« pravi ekonomist Zarjan Fabjančič. Izvoz v EU se je lani skrčil za 2,1 odstotka, v države zunaj EU pa se je povečal za 6,1 odstot-

30 Izvoz

15

Urban Štebljaj

Anketni podatki statističneKazalnik gospodarske ga urada o poslovnih gibanjih -1,2 0 (v anketah sodelujejo direktorji klime v Sloveniji desezonirano, v odstotnih točkah podjetij in naključno izbrani Industrijska proizvodnja -15 -7,6 porabniki) dobro »napovedo« I. 2011 I. 2013 poznejše dejanske podatke, 0 -30 ugotavljajo na Sursu. To velja I. 2009 XII. 2012 -5 tudi pri gospodarski rasti, kjer Vir: Surs moramo sicer na prave četrtle-10

»Očitno je ta počasna rast naša realnost, tudi zato, ker se EU ohlaja in ni globalno konkurenčtne podatke čakati dva meseca -16 na. Če ne bi bilo toliko izvoza EU v tretje države, bi bila rast še počasnejša,« ugotavlja Tomaž po koncu četrtletja. Kazalniki -15 Berginc, predsednik uprave v Etiju. pa so dostopni sproti, še pred -20 koncem tekočega meseca. ka. Fabjančič ob tem pravi, da od tega 70 odstotkov v države pravi Berginc in dodaja, da Sursov kazalnik gospodarske -25 Vir: Surs bi bilo dobro znamenje le, če EU. Pravi, da je njihov lanski marsikatero slovensko pod- klime sproti kaže trenutne bi se povečal tudi izvoz v čla- izvoz sicer upadel približno jetje v EU izvaža polizdelke, gospodarske razmere in splošnice Evropske unije. »Članice za tri odstotke, a je v drugem ki se nato v končnih izdelkih no blaginjo v državi, vsebuje pa anketno izmerjeno zaupanje v industriji, gradbeništvu, trgovini na drobno in storitvenih dejavEU, posebej Nemčija, so naši polletju opazil rast, ki se je izvažajo naprej. nostih ter tudi zaupanje porabnikov. dobri partnerji, zato bi bilo prenesla tudi na začetek le Poglejmo: v doslej najhujšem letu krize, 2009, nam je BDP dobro, da bi se tudi izvoz tja ta. »V primerjavi z lanskim Decembrska industrijska medletno zgrmel za 7,8 odstotka, takrat je gospodarska klima povečal,« še dodaja Fabjan- januarjem je bil letošnji izvoz proizvodnja večja desezonirano znašala povprečno minus 23 odstotnih točk. Leta čič, ki razloge za decembrski ta mesec večji za desetino. Na kot mesec prej Vrednost industrijske pro- 2010 se je kazalnik klime izboljšal in dosegel povprečno minus upad izvoza v primerjavi z celoletni ravni pričakujem, da letom prej vidi tudi v doga- bo izvoz letos rasel približ- izvodnje je bila decembra za devet točk, BDP pa nam je zrasel za 1,2 odstotka. V letu 2011 janju v Sloveniji. »Slovenska no petodstotno v primerjavi skoraj tri odstotke višja kot je povprečna klima znašala minus sedem točk, BDP pa se je podjetja tuji partnerji sprašu- z lani. Vendar ne pričakujemo mesec prej, a za nekaj več kot povečal za 0,6 odstotka. In lani? Gospodarska klima je znašala jejo o tukajšnjem dogajanju rasti trgov, ampak stagnacijo, odstotek nižja od decembra minus 17 točk (od tega v zadnjem četrtletju minus 21 točk); in morda so se ustrašili tega, računamo pa, da bomo pove- 2011. Celoletna vrednost kolikšen bo torej upad BDP? Počakajmo sicer še mesec dni na industrijske proizvodnje pa podatke, toda rešuje nas samo lansko prvo četrtletje, ko je BDP čali tržni delež.« kar se dogaja.« »Očitno je ta počasna rast je bila za 0,4 odstotka višja medletno zrasel za 0,1 odstotka, medtem ko je v drugem in Logo for Converence of Slovenian Managers: Dnevi EnergetikovA. R. »To je naša realnost« tretjem upadel za Energy 3,3 oziroma 3,2 odstotka. naša realnost, tudi zato, ker kot leto prej. Vrednost zalog Font: Nad počasno rastjo izvoza se EU ohlaja in ni globalno industrijskih proizvodov priBerthold City ni presenečen Tomaž Berginc konkurenčna. Če ne bi bilo proizvajalcih je bila decemhkrati zalog v industriji znova višja C75 M0 Y100 K0pa tudi za 2,9 odstotiz podjetja Eti, ki izvozi 95 toliko izvoza EU v tretje drža- bra za pol odstotka višja v ka višja kot decembra 2011. kot leta 2011, in sicer za nekaj C50 M0 Y100 K0 odstotkov svojih izdelkov, ve, bi bila rast še počasnejša,« primerjavi z mesecem prej, V vsem letu je bila vrednost manj kot pet odstotkov.

o

g

15.

l

16. in 17. aprila 2013, GH Bernardin, Portorož

Ne zamudite osrednjega dogodka na

a

C20 M0 Y100 K0 C75 M0 Y100 K0

s

EKSKLUZIVNI IZBOR NAJ SKLADOV

podroËju energetskega menedžmenta!

Organizator:

• •

Partner konference:

Iz programa:

15. sreËanje energetskih menedžerjev Slovenije 15 let na poti energetske odliËnosti Predprijave do 15. februarja do -20 %

Ponedeljek, 16. aprila Velika pokrovitelja:

Mali pokrovitelji:

Sekcija 1: Energetska uËinkovitost - temelj pr prihodnjega trajnostnega razvoja Sekcija 2: Korak za korakom do energetske odliËnosti Sekcija 3: Uspešne trajnostne rešitve v industriji Sekcija 4: Energetsko uËinkovite stavbe jutri Slovesna podelitev nagrad in priznanj za energetsko uËinkovitost Torek, 17. aprila Sekcija 5: Inteligentni energetski menedžment Sekcija 6: Trajnostno naravnane razvojne vizije slovenskih podjetij V okviru konference Dnevi energetikov 2013 tudi letos razpisujemo: - nagrado za energetsko uËinkovito podjetje/ustanovo 2013, - nagrado za energetsko uËinkovit projekt 2013, - nagrado za projekt uporabe OVE 2013 in - nagrado promocijski projekt URE/OVE.

Kdo je naj slovenski upravljavec skladov in kateri vzajemni skladi so v Sloveniji najbolj donosni?

Katere sklade izbrati in kateri upravljavski družbi zaupati

svoje prihranke?

Rezultate razkrivamo v reviji Moje finance, ki izide 14. februarja.

Na voljo v trafikah, poštnih poslovalnicah in na večjih bencinskih servisih.

Rok za prijavo na razpis je 15. februar 2013.

Pokrovitelj izbora: Dodatne informacije in prijave na:

Slaba prodaja se je nadaljevala tudi januarja

Gospodarska klima dobro napove, kaj bo z BDP

v odstotkih, medletno (mesec glede na mesec predhodnega leta)

Slovenski izvoz v letu 2012 je v primerjavi z letom prej zrasel za 0,3 odstotka, uvoz pa se je v istem obdobju skrčil za 2,4 odstotka. Skrbi pa zbuja decembrski izvoz, ki je bil v primerjavi z decembrom 2011 manjši za kar 7,6 odstotka.

Po podatkih statističnega urada je lani Slovenija izvozila za 20.870,7 milijona evrov blaga, uvozila pa ga je za 21.920,9 milijona evrov. Samo decembra je bilo izvoženega za 1.457,3 milijona evrov blaga, uvoženega pa 1.573,3 milijona evrov.

obutvijo preverili, kako so zadovoljni s prodajo

www.finance-akademija.si/energetiki2013

A

• Anamarija Božič finance@finance.si

Prodaja na letošnjih razprodajah poteka po pričakovanjih, dobiček pa je primerljiv z lanskim, pravijo trgovci. Ker so se znižanja začela že decembra, so januarski rezultati slabši, dodajajo.

Ali razprodaje izgubljajo svoj pomen?

Slaba decembrska prodaja, ko se je realni prihodek trgovcev medletno zmanjšal za 8,3 odstotka, se očitno nadaljuje tudi januarja. Ljudje niso več pripravljeni na brezglavo nakupovanje kot pred leti, ugotavljajo trgovci. Statistični urad ugotavlja, da so se januarja oblačila in obutev pocenili za približno 15 odstotkov. A kupcev v trgovinah ni veliko, saj vsak nakup vnaprej premislijo in kupijo samo tisto, kar resnično potrebujejo. Časi nakupovanja na zaloge so minili, trgovci pa ne opažajo več navala na začetku razprodaj, kot je bilo to včasih.

Lov za znižanimi prestižnimi kosi oblačil

Trgovci z oblačili ugotavljajo, da so v prvem mesecu razprodaj prodali podobno kot januarja lani. Kupci sicer med razprodajami najraje kupujejo znižana oblačila višjega cenovnega razreda. »Raje kupijo manj in bolj kakovostno, saj lahko takšna oblačila nosijo več sezon,« pravi Nina Vipotnik iz Emporiuma. Zadovoljni so tudi z obiskom tujcev: »Največ je Rusov, Italijanov in Hrvatov,« pravi Vipotnikova.

V trgovini Midas so v času razprodaj prodali največ oblačil znamke Gucci, Dolce Gabbana, pa tudi Mura. Prodaja je po pričakovanjih, opažajo pa, da si kupci zdaj raje privoščijo prestižnejše blagovne znamke.

Vseeno pa kupci zapravijo podobno kot lani, ugotavljajo v Modiani, kjer sta bila obisk in promet januarja na lanski ravni. »Kupci si blago ogledajo že prej. V prvem tednu nakupujejo premišljeno in zbrano, postopoma, ko večamo popuste, pa je več tudi kompulzivnih nakupov,« pravi Jolanda Ugrin iz Modiane.

Razprodaje po izkupičku zanemarljive

Za trgovce razprodaje niso več tako pomemben dejavnik, pravijo v Sportini. »Razprodaje vidimo zgolj kot konec decembrskih ugodnosti oziroma konec prodaje zimske kolekcije. Pomenijo nam samo eno od prodajnih orodij. Po izkupičku so zanemarljive, saj je to za nas metoda, s katero zmanjšamo morebitne zaloge sezone,«

VPLIV RAZPRODAJ

Januarja 2,4-odstotna inflacija

Januarja je bila rast cen na letni ravni 2,4-odstotna, na mesečni ravni pa so bile cene v povprečju nižje za 0,8 odstotka, je sporočil statistični urad. V letu dni so se najbolj dvignile cene alkoholnih pijač in tobaka (za 11,2 odstotka), cene oblek in obutve pa so se zvišale za 1,6 odstotka.

Na deflacijo na mesečni ravni so januarja najbolj vplivale razprodaje oblek in obutve.

Oblačila so se pocenila za 15,8 odstotka, obutev za 15,5 odstotka, dodatki pa za 6,2 odstotka. Š. M.

HRVAŠKA IN EU

Na Hrvate računajo tudi po vstopu v EU

Hrvati so do zdaj radi nakupovali na razprodajah v Sloveniji, saj so bili upravičeni do vračila davka na dodano vrednost. Trgovci pa že razmišljajo, kaj bodo storili, ko bo Hrvaška poleti, tik pred poletnimi razprodajami, vstopila v Evropsko unijo. V Emporiumu, kjer hrvaški kupci pomenijo pomemben delež, o tem že razmišljajo, a verjamejo, da bodo z dobro ponudbo in večjimi oglasnimi kampanjami na Hrvaškem še naprej privabljali tamkajšnje kupce. V drugih trgovinah, denimo v Nami in Midasu, pravijo, da hrvaških kupcev ni veliko, zato po njihovem mnenju vstop Hrvaške v EU ne bo pomembno vplival na njihov poslovni rezultat.

Irena Herak

spela.mikus@finance.si

[ razprodaje ] Po dobrem mesecu zimskih razprodaj smo pri trgovcih z oblačili in

OZADJE

Gibanje vrednosti industrijske proizvodnje in izvoza

• Špela Mikuš

Dogodki in ozadja 9

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Kupci si zdaj raje privoščijo prestižnejše blagovne znamke, pravijo v Midasu, kjer imajo izdelke znižane tudi do 60 odstotkov.

REALNI PRIHODEK V TRGOVINI NA DROBNO

INFLACIJA NA LETNI RAVNI

originalni indeks medletne rasti

3,5

140

v odstotkih

Delež evropskega povprečja kupne moči na prebivalca Kupna moč na gospodinjstvo v Sloveniji

3,0

103,7

2,5

100

89,4 2,4

90,4

XII.12

2,0 I. 12

Vir: Surs

82,5 Celje

I. 13 Vir: Surs

119,4

115,2

v odstotkih

120

80 I.08

KUPNA MOČ V GLAVNIH SLOVENSKIH OBČINAH

107,0 100

100 94,2

84,4 Koper

86,1 Kranj

Ljubljana

83,8 80,9 77,3 Maribor Novo mesto Slovenija

Op.: indeks kupne moči za Evropo je izračunan glede na 56 evropskih držav.

Vira: GfK Geomarketing, GfK Slovenija

pojasnjuje Klavdija Pavlovski iz Sportine. V njihovih trgovinah višjega cenovnega razreda povprečen kupec med razprodajami zapravi dobrih sto evrov, v preostalih njihovih trgovinah pa nekoliko manj.

Tudi v ljubljanski Nami opažajo, da je prodaja podobna lanski. »Razprodaje izgubljajo pomen, saj kupci nakupe opravijo decembra, ko že ponujamo popuste,« pojasnjuje direktorica Name Mira K. Veljić. Največ prodajo bund in plaščev višjega cenovnega razreda.

Športna oblačila manj zanimiva kot nekoč

V Hervisovih športnih trgovinah razprodaje potekajo po pričakovanjih, a priznavajo, da rezultati niso primerljivi s tistimi iz prejšnjih let. Kupci pridejo predvsem po smučarsko opremo ter

Razprodaje izgubljajo pomen, saj kupci nakupe opravijo decembra, ko že ponujajo popuste, pravijo v Nami. zimska oblačila in obutev.

Vedejo se zelo racionalno, vsak nakup pa že pred prihodom v trgovino dobro premislijo in se odločijo samo za tisto, kar dejansko potrebujejo.

Kakršno vreme, takšni čevlji

»Čevlje kupci kupujejo glede na trenutne vremenske razmere, in ne tudi za prihodnje sezone, kot je bilo to včasih,« pravi Ines Markelj iz Alpine. S

prodajo na razprodajah za zdaj še niso pretirano zadovoljni, saj je nekoliko slabša kot lani.

A letošnji obisk razprodaj ni primerljiv s prejšnjimi, še opozarja Markeljeva, saj so velike popuste ponujali že decembra.

Vrednost povprečnega nakupa čevljev je sicer okoli 50 evrov. V Bati, eni izmed trgovin Sportine Group, pa pravijo, da so s prodajo precej zadovoljni in da imajo tudi pri prodaji obutve skozi vse leto določene popuste.

Irena Herak

8 Dogodki in ozadja

10 Dogodki in ozadja

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Bo Slovenija znala počrpati milijarde iz EU?

o

g

Evropski denar ne priteče avtomatsko

Čeprav si je Slovenija v zdajšnjem večletnem proračunu 2007–2013 izpogajala, da njen neto položaj prejemnice lahko doseže 0,87 odstotka slovenskega bruto nacionalnega dohodka (BND), je bil njen

Koliko denarja iz EU si obetamo po novem

Kot so sporočili iz vladnega kabineta, v veljavnem

l

a

Ste internetno pripravljeni na slovenske superpotrošnike in njihov nakupni proces?

22. februar 2013, GZS, od 9. do 14. ure Seminar bo vodil Rok Hrastnik, iPROM.

VSEBINA DELAVNICE

1•

2

•

3

• •

4•

5

•

6

Ekspresen pregled temeljnih znaËilnosti slovenskega superpotrošnika in njegovega nakupnega procesa Pregled nakupnega procesa skozi posamezne raziskovane panoge Kako internet temeljno integrirati v superpotrošnikov nakupni proces Najboljše internet marketing prakse in primeri za posamezne faze nakupnega procesa Kako z internetno analitiko slediti vašo uËinkovitost in uspešnost znotraj nakupnega procesa Kako razviti svojo organizacijo za ustrezno delo s superpotrošniki

Ob prijavi do 14. februarja 2013 -10% www.finance-akademija.si/superpotrosniki

s

500

v mio EUR

(v % slo. BND)

400 300

424

(1,4)

(1,22)

241 (0,7)

200

113

(0,31) r

88 100 (0,26) 0

490

Seve

Največ denarja iz proračuna EU si Slovenija, zdaj in v prihodnje, obeta na področju kohezije, to je pri denarju za zmanjševanje razvojnih razlik med članicami EU. Podatki o črpanju denarja iz EU za kohezijske programe v večletnem proračunu EU 2007–2013 niso bleščeči. Slovenija poskuša 4,2 milijarde evrov, kolikor si je izpogajala za kohezijo v večletnem proračunu 2007–2013, počrpati s tremi programi: 1,77 milijarde

2007–2013 izpogajala, da bo vsako leto iz proračuna EU prejela za 0,87 odstotka BND več, kot bo vanj vplačala.

2007 08 09 10 2011

orut

Položaj Slovenije kot neto prejemnice v sedemletnem proračunu EU 2014–2020 bo občutno boljši kot v zdajšnjem večletnem proračunu 2007–2013, je ocenil premier Janez Janša po proračunskem vrhu EU minuli petek. A Sloveniji pri črpanju evropskega denarja ne gre povsem gladko od rok.

neto položaj prvo leto (2007) le 0,26 odstotka BND. Ga je pa postopno izboljševala. Da Slovenija lahko počrpa izpogajani obseg denarja iz proračuna EU, mora imeti namreč ustrezne programe. Ker je evropski denar namenjen sofinanciranju projektov, mora za projekte v slovenskem proračunu zagotoviti delež sofinanciranja. Kot so po končanem proračunskem vrhu EU sporočili iz vladnega kabineta, je premier Janša sicer opozoril na pomen absorpcijske sposobnosti države, da pa je Slovenija na tem področju v kar dobrem položaju. »Če ne bo večjih zastojev, bomo evropska sredstva, ki so na voljo v tekoči finančni perspektivi, tudi počrpali,« je ocenil in opozoril, da bi bilo ob morebitnih večjih zastojih ogroženih od 300 do 500 milijonov evrov evropskih sredstev.

raf: B

albina.kenda@finance.si

evrov s programom za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, 756 milijonov evrov s programom razvoja človeških virov ter 1,58 milijarde evrov s programom za razvoj okoljske in prometne infrastrukture.

Do konca leta 2012 je v okviru vseh treh programov v Bruselj posredovala za 1,84 milijarde evrov zahtevkov za povračilo, kar je 44,9 odstotka sredstev, dodeljenih v proračunu EU 2007–2013. Skrajni rok za posredovanje upravičenih javnih izdatkov v Bruselj je k sreči dve leti po njihovem nastanku, to je do konca leta 2015 (za letošnje izdatke). Če država denarja iz EU v dogovorjenem roku ne počrpa, ga izgubi.

Infog

• Albina Kenda

žaj Slovenije do proraču o l o p Slovenija si je za na to sedanji večletni proračun Ne

EU

Po vrhu EU vlada obljublja, da bomo iz proračuna EU v letih od 2014 do 2020 dobili 2,5 milijarde evrov več, kot bomo vanj vplačali

Op.: za leto 2012 še ni podatkov; BND = bruto nacionalni dohodek Vir: evropska komisija

večletnem proračunu EU 2007–2013 neto položaj Slovenije znaša +0,87 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), v obdobju 2014–2020 pa bo upravičena do +1,03 odstotka BND. Tako bo vsako leto upravičena, da dobi 370 milijonov evrov več iz proračuna EU, kot vanj vplača, kar v sedmih letih pomeni več kot 2,5 milijarde evrov.

Skupaj bo v sedmih letih Slovenija iz proračuna EU upravičena do 5,3 milijarde evrov evropskega denarja, ob predpostavki 2,5-milijardnega plusa pa bo vanj vplačala okoli 2,7 milijarde evrov.

Manj denarja za kohezijo in razvoj podeželja

Kot do zdaj si država večino denarja iz EU obeta za

kohezijo in razvoj podeželja, bo pa tega denarja manj.

V večletnem proračunu 2007–2013 si je izpogajala 4,2 milijarde evrov za kohezijo in okoli milijardo evrov za razvoj podeželja, v sedemletnem proračunu EU 2014–2020 pa bo upravičena do blizu treh milijard evrov za kohezijo in 744 milijonov evrov za razvoj podeželja.

Sedemletni proračun EU

Dogovor držav članic EU mora potrditi še evropski parlament

Voditelji članic EU so se minuli petek na proračunskem vrhu EU dogovorili, da bo večletni proračun EU 2014–2020 vreden 960 milijard evrov, kar je manj od zdajšnjega večletnega proračuna.

Voditelji so po vrhu poudarili pozitivne vidike za njihove države. »Proračunski dogovor je dober za Veliko Britanijo,« je dejal britanski premier David Cameron, ki je zahteve za krčenje proračuna podkrepil z grožnjami za veto na dogovor. Tako je ocenil, čeprav se bodo britanska vplačila v novi

večletni proračun EU povečala in čeprav je novi večletni proračun lahko manjši tudi zato, ker ima za dobrih 36 milijard evrov zunajproračunskih postavk. Z varčevalnim proračunom je zadovoljna nemška kanclerka Angela Merkel, kot »dober kompromis« ga je ocenil francoski predsednik Francois Hollande. Zdaj je glavno vprašanje, kako bodo proračunski dogovor ocenili v evropskem parlamentu, saj lahko dogovor voditeljev držav članic razveljavijo z vetom.

Primerjava dosedanjega in prihodnjega sedemletnega proračuna EU Proračunske postavke 1.

1a 1b 2.

3.

4.

5.

6.

Večletni proračun EU 2007–2013 (v mrd EUR, zaveze za sedemletno obdobje)

Večletni proračun EU 2014–2020 (v mrd EUR, zaveze za sedemletno obdobje, v stalnih cenah 2011)

438,62 90,2 348,42 412,61 330,08 12,22 55,93 55,53 0,86 975,77

450,76 125,61 325,15 373,18 277,85 15,68 58,7 61,63 0,027 959,98

Pametna in vključujoča rast Konkurenčnost Kohezija Kmetijstvo in razvoj podeželja Od tega tržni ukrepi in neposredna plačila DRŽAVLJANI, VARNOST, PRAVOSODJE ZUNANJE ZADEVE IN HUMANITARNA POMOČ ADMINISTRATIVNI STROŠKI KOMPENZACIJE SKUPAJ

Zunajproračunske postavke (večletni proračun EU 2014–2020) Rezerve za pomoč v sili v tretjih državah Evropski globalizacijski sklad Solidarnostni sklad Prožnostni instrument Evropski razvojni sklad Skupaj zunajproračunske postavke

1,96 1,05 3,5 3,3 26,98 36,79

Komentarji in odmevi 11

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Nalezljivi evrooptimizem in boleča evrorealnost 2. del: Ciper, Španija, Portugalska, Irska, Italija Tadej Kotnik finance@finance.si

V

prvem delu tega komentarja (objavljen je bil prejšnji ponedeljek, dostopen je na spletni strani: http:// www.finance.si/8332573) sem poskušal oceniti makroekonomske razmere na evroobmočju, razpravo o katerih je »nalezljivi evrooptimizem« zadnjih mesecev potisnil v ozadje. Če povzamem – razmere sicer niso dobre (brezposelnost se zvišuje, gospodarska rast šepa), a tudi katastrofalne ne (izvoz je večji od uvoza, proračunski primanjkljaj se počasi zmanjšuje), vendar evroobmočje (še) ni fiskalna unija in se znajde v krizi vsakič, ko vanjo zaide katera od njegovih članic.

Nobena članica evroobmočja v svojih težavah ne izstopa na toliko področjih in tako izrazito kot Grčija, da so težave še nekaterih vseeno resne, pa poleg makroekonomskih kazalnikov kažeta tudi okrajšavi PIIGS in GIPSI. Razmere v Grčiji, ki je tema okrajšavama dala črko G, sem poskušal orisati že prejšnji teden (na kratko: v petih letih je BDP upadel za petino, javni dolg je 177 odstotkov BDP, brezposelnost 27 odstotkov, skrajne stranke pa bi volilo že več kot 40 odstotkov Grkov), zato se tokrat posvetimo drugim črkam. A če želimo vrstni red obravnave uskladiti s padajočo izrazitostjo težav, moramo prednje vriniti še C za Ciper, kjer se razmere hitro slabšajo in se že bližajo grškim.

Ciper: od eksplozije streliva do »zaplemb« depozitov

Da je Ciper v težavah, je bilo mogoče sklepati že julija 2011, ko je ciprska vlada nepričakovano napovedala zaprtje treh državnih ustanov, odpuščanje javnih uslužbencev in znižanje pokojnin. Kaskado dogodkov, ki je dokončno razgalila te težave, je teden pozneje sprožila huda eksplozija zaplenjenega iranskega streliva v vojaškem skladišču na jugu otoka, ki je uničila tudi bližnjo elektrarno, največjo na Cipru, čemur so sledile večmesečne omejitve porabe elektrike.

Ta nesreča, katere škodo ocenjujejo na dve milijardi evrov, je razkrila tudi šibkost ciprskega proračuna, ki ni premogel sredstev za učinkovito sanacijo. Konec julija 2011 je hiša Moody's Cipru znižala boniteto za dve stopnji, na ugibanja, ali bo potrebna pomoč trojke (Evropske unije, Evropske

uu Evro­ območje kot celota res zgolj boleha, a nekaj njegovih delov je v zelo slabem stanju. centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada), pa je ta odgovorila, da se bo moral Ciper prej odreči vlogi »pralnice denarja« in razkriti imena tujcev, ki imajo tam skrivne račune in »parkirišča«. Med temi je tudi nekaj naših državljanov, a številsko prevladujejo Rusi, pred nami pa so še vsaj Ukrajinci, Grki, Belorusi in Srbi. Oktobra 2011, ko je že kazalo, da bo uklonitev zahtevam trojke neizogibna, je Cipru 2,5 milijarde evrov posojila odobrila Rusija.

A težave Cipra naraščajo.

V zadnjem letu dni je stopnja brezposelnosti zrasla z 9,8 na 14,7 odstotka, BDP je upadel za 2,1 odstotka, javni dolg se je s 66 povečal na 84 odstotkov BDP, boniteta pa je upadla na raven precejšnjega tveganja (»smeti«). K poslabšanju razmer je veliko prispeval tudi odpis dela grškega dolga lansko pomlad, saj so bile že tako slabotne ciprske banke močno izpostavljene grškim obveznicam, ki so bile v odpisu razvrednotene. Po tem je postalo jasno, da prvo rusko posojilo ne bo dovolj, in junija lani se je ciprska vlada le obrnila na trojko, ki pa je ponovila zahtevo o razkritjih in ji dodala še privatizacijo državnih podjetij – predvsem telekoma, elektrodistributerja in pristanišč. Ciprska vlada je to zavrnila, predsednik Demetris Hristofias, edini deklarirani komunist med predsedniki držav EU, pa je nato poskusil Rusijo prepričati o dodatnem posojilu. Čakanju na rusko odločitev gre pripisati tudi zastoj pogajanj s trojko, ki se je končal šele novembra, ko so Rusi rekli »njet«, ciprska vlada pa je nato privolila v precej korenite posege v javni sektor, pokojnine in socialne transferje ter v precejšnje povišanje več davkov – torej v vse razen tega, kar je zahtevala trojka.

Višina posojila, ki naj bi Cipru omogočila delova-

nje proračuna in sanacijo bank, uradno še ni določena, zadnja ocena pa znaša 17,5 milijarde evrov oziroma 97 odstotkov ciprskega BDP (dobro polovico za dokapitalizacije bank, preostanek za proračun). Za toliko bi se s tem, če ne bo odpisov – in trojka vztrajno trdi, da jih ne bo –, povečal tudi javni dolg in tako dosegel okoli 180 odstotkov BDP. Kako in kdaj naj bi bil poplačan, ni jasno; tudi če bo naslednik Hristofiasa, ki konec meseca zapušča položaj, dovolil privatizacijo največjih državnih družb, to dolga ne more zmanjšati pod 140 odstotkov BDP. Tako se zadnje tedne govori o zamisli, da bi posojilo za dokapitalizacijo bank zmanjšali, razliko pa bi te pokrile z delno »zaplembo« depozitov tujcev, ki znašajo kar dvakratnik ciprskega BDP. Tak pristop, ki je pravno seveda vprašljiv, odločno zagovarjajo Nemci, še odločneje pa mu seveda nasprotujejo Rusi in verjetno še kak slovanski narod.

Medtem ko se o Cipru doslej ni prav veliko pisalo in govorilo, pa se bo vsekakor v prihodnjih mesecih.

Španija: od ponorelih gradbincev do izgubljene generacije

Medtem ko kliše, da naj bi se vse sredozemske države znašle v krizi zaradi proračunske razsipnosti, velja za Grčijo in Italijo, ki sta imeli že sredi leta 2008 javni dolg v višini 109 oziroma 105 odstotkov BDP, pa je v Španiji ta takrat znašal le 37 odstotkov BDP. Zelo potraten in nepremišljen pa je bil španski zasebni sektor, predvsem pri vlaganju v nepremičnine, cena katerih se je od konca leta 1995 do konca leta 2007 v povprečju zvišala za kar 201 odstotek (korigirano za inflacijo). Španske banke so se na prva znamenja, da je ta balon lahko začel puščati, odzvale z daljšanjem maksimalne odplačilne dobe (v letu 2007 je ta že pri več kot polovici odobrenih stanovanjskih posojil znašala 40 let) ter nižanjem zahtevane soudeležbe kupca in obrestne mere.

A kot že tolikokrat so bili takšni posegi v delovanje trga dolgoročno precej jalovi; število poslov z nepremičninami je že v letu 2007 strmo upadlo, z nekaj zamika pa so sledile tudi cene in doslej upadle že za 32 odstotkov. Zelo veliko je tudi nedokončanih projektov, med katerimi kraljuje Seseña – »španski Manhattan« s 13 tisoč »nadstandardnimi« stanovanji, gradnjo katerih so banke kreditirale s kar devetimi

milijardami evrov. Danes je tam mesto duhov, banke pa se lahko za posojeni denar obrišejo pod nosom (zveni znano?).

V Španiji se je kriza torej začela z neodgovornimi bankami in gradbinci, selitev v gospodarstvo in naraščajoča stopnja brezposelnosti (zdaj že 26 odstotkov) sta predvsem posledica preskoka iz brezglavega kreditiranja v hud posojilni krč, javni dolg (zdaj 77 odstotkov BDP) pa narašča predvsem zaradi državnih dokapitalizacij bank in naraščajočega obsega nadomestil brezposelnim. Medtem ko z vidika BDP recesija v Španiji ni prav huda (v letu 2012 upad za 1,3 odstotka), pa zbuja veliko skrb brezposelnost, še posebej med mladimi, saj je brez dela že 55 odstotkov Špancev, ki so stari od 15 do 24 let in se ne šolajo več. Zato se vse več govori o »izgubljeni generaciji«, kar bi lahko bilo za Španijo zelo boleče tudi v dolgoročnejši prihodnosti; vlada redno razpravlja o ukrepih za zmanjšanje te težave, a učinkovitega recepta še ni našla.

Portugalska: z višjimi davki nad recesijo

Tudi Portugalska je zgodba zase. Ob začetku krize je znašal njen javni dolg 72 odstotkov BDP, torej precej več od španskega, a precej manj od grškega. Poglavitni vzrok za zadolženost je bil obsežen javni sektor, ki ga tudi med zaostrovanjem krize niso ukrotili, saj je po številu zaposlenih naraščal še vse do septembra 2011, ko je javni dolg dosegel 110 odstotkov BDP, stopnja brezposelnosti pa 13 odstotkov.

Analitiki so to kaznovali z nižanjem bonitete, trgi pa z večjimi zahtevanimi donosi obveznic.

Aprila 2011 je tedanji premier José Sócrates le poskušal uvesti nekaj stabilizacijskih ukrepov, a je v parlamentu pogorel in zato odstopil. Nova vlada Pedra Passosa Coelha se je začela pogajati s trojko, v zameno pa se je zavezala povišati davke ter znižati plače javnih uslužbencev in pokojnine, kar je v juliju 2011 tudi uzakonila. A trojka je sporočila, da to ni dovolj, zato je že čez dva meseca sledilo še eno povišanje davkov. Ker ti ukrepi niso zajezili naraščanja javnega dolga (zdaj 120 odstotkov BDP), je junija lani sledilo novo znižanje plač javnim uslužbencem (za 20 do 25 odstotkov), oktobra pa še eno povišanje davkov – najvišje doslej.

Portugalci se čudijo, zakaj naj bi ravno njim iz krize pomagalo vztrajno višanje davkov, ki precej očitno duši njihovo gospodarstvo (BDP

Italija: bunga bunga spet na vidiku

naj bi po lanskem sesutju za tri odstotke letos upadel še za enega, stopnja brezposelnosti je že pri 16,5 odstotka), a trojka odgovarja, naj vztrajajo.

Italijo, ki je tako kot Grčija že ob začetku krize živela »na preveliki nogi«, iz godlje rešujeta močno gospodarstvo in dejstvo, da je večina velikega javnega dolga v lasti domačih vlagateljev. Na krizo se je Italija tudi razmeroma hitro odzvala, saj je že decembra 2010 sprejela prvi sveženj varčevalnih ukrepov, a je sredi leta 2011, tudi zaradi številnih nepremišljenih dejanj in izjav tedanjega premiera Silvia Berlusconija, znanih kot »politika bunga bunga«, utrpela strmo znižanje bonitete in rast zahtevanega donosa obveznic.

Pod močnimi mednarodnimi pritiski je Berlusconi odstopil, zamenjal pa ga je Mario Monti s tehnično vlado, ki se je brž lotila dodatnega varčevanja. Trgi so se na to odzvali pozitivno, italijansko gospodarstvo pa ne najbolj, saj je v 15 mesecih Montijeve vlade BDP upadel za 2,3 odstotka, stopnja brezposelnosti je zrasla z 8,9 na 11,2 odstotka, javni dolg pa zaradi naraščajočih socialnih transferjev s 120 na 127 odstotkov BDP. Zaradi tega se je spet opogumil neuničljivi Berlusconi, ki napoveduje svojo vrnitev, napoved nove epizode »bunga bunge« pa je pošteno prestrašila tudi trge.

Irska: tiger v rešilnem čolnu

Irska je po uradnih statistikah zašla v recesijo kot prva med članicami evroobmočja (v drugem četrtletju 2008), poglavitni krivec za globino krize, ki se je nato razvila in Irsko pesti še danes, pa so bile izrazito predimenzionirane domače banke. Te so v desetletju pred tem rasle neprimerno hitreje od irskega gospodarstva, sledile pa so tudi trendom vse radodarnejšega kreditiranja nepremičninskega balona. Ko je ta počil, se je irska vlada odločila pokriti nastalo luknjo, saj naj bi po prvih ocenah, izdelanih konec leta 2008, ta znašala »le« okoli štiri milijarde evrov.

A irske nepremičnine se cenijo že peto leto in so se v tem času pocenile že za polovico, kar ustvarja v bilancah bank vedno nove luknje. Da se dosedanje dokapitalizacije ne bi izkazale za nesmiselne, irska vlada pri krpanju teh lukenj ne popušča. Javni dolg je tako zrasel z 28 na 117 odstotkov BDP, a še ni jasno, ali so banke zdaj že zares »rešene«.

Prav med pisanjem tega komentarja so se razširile govorice, da naj bi tretjo največjo irsko banko, Anglo Irish Bank, likvidirali in s tem njeno krpanje kljub vsemu končali.

Dokapitalizacije tudi niso preprečile posojilnega krča, ki je zahteval visok davek v gospodarstvu, stopnja brezposelnosti pa je od konca leta 2007 zrasla s 4,6 na 14,7 odstotka. Ali bo keltskega tigra, ujetega v rešilnem čolnu, kmalu prineslo do kakšne obale, je težko presoditi, so pa izgledi za to morda nekoliko boljši kot pri prej obravnavanih članicah, saj je BDP lani po prvih ocenah dosegel rast v višini 0,4 odstotka, letos naj bi ta znašala 1,1 odstotka, Irski pa so v zadnjega pol leta uspele tudi tri tržne prodaje obveznic.

o

g

In mi?

Slovenci tako kot Grki rešujemo banke (in njihove lastnike) z obveznicami CoCo, kot Ciprčani se upiramo prodaji podjetij tujcem (in kot Rusi »varčujemo« na Cipru), kot Portugalci imamo mogočen javni sektor, kot Španci in Irci smo z brezglavim kreditiranjem napihnili nepremičninski balon, kot Italijani pa imamo tudi svojo različico (ali več njih) politike bunga bunga. Pa naj še kdo reče, da je turistična krilatica, češ da je Slovenija »Evropa v malem«, privlečena za lase!

Oce­ni­te ko­men­tar, na­pi­ši­ te ­svoje mne­nje: www.fi­nan­ ce.si/­komentarji

Komentarji izražajo sta­ lišča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

l

a

Valentinova ponudba DIOR

HOMME INTENSE in J´ADORE 50ml, parfumska voda namesto 119,87

samo

0*

Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike le ob sklenitvi ali podaljšanju osebnega ali poslovnega naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL. I *Vse cene so v EUR.

080 15 80 • www.finance.si/narocam

s

Borze &denar

Iskratel za delnico Iskre Mlinotest letos Telekoma ponuja 32,5 evra načrtuje dobiček

uu Če so napovedi v zvezi z državnim holdingom pravilne, bo ljubljanska borza večino leta obarvana zeleno.

Kranjski proizvajalec telekomunikacijskih sistemov Iskratel je v časniku Delo objavil prevzemno ponudbo za odkup preostalega devetodstotnega deleža v Iskra Telekom Holdingu, ki je v lasti 156 delničarjev. Iskratel za vsako delnico ponuja 32,5 evra, ponudba pa se nanaša na 258 tisoč delnic. Prevzemna ponudba je veljavna od minulega četrtka do 7. marca. Prag uspešnosti ponudbe ni določen. Iskra Telekom Holding je sicer največji, 35,93-odstotni lastnik Iskratela. Al. Pe.

Tomaž Dvořak, Alta Skladi

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Marconi pol leta manj za zapahi Salus Lastnik ugasle družbe Remius Nello Marconi bo v zaporu namesto nakupuje devet let preživel pol leta manj, je v soboto poročalo Delo. Vrhovno je namreč ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti svoje delnice sodišče in pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je 14 poslovnih goljufij

Uprava družbe Mlinotest za letos v celotni skupini načrtuje rast prihodkov na 62,5 milijona evrov (lani 59 milijonov evrov) in končni čisti dobiček v vrednosti 660 tisoč evrov (lani 1,1-milijonska izguba). V podjetju nameravajo tudi odpuščati, končno število zaposlenih naj bi do konca leta po načrtih upadlo pod 800. Za vlaganja bo Mlinotest namenil 2,2 milijona evrov, pri čemer bo glavnina teh sredstev namenjena za obnovo ene od linij za proizvodnjo testenin. Iz. H.

Salus je februarja letos kupil 462 lastnih delnic v skupnem znesku 78.590 evrov. Podjetje ima tako na dan 7. februarja 2013 skupaj 8.582 lastnih delnic, kar pomeni 7,06 odstotka kapitala. Iz. H.

opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Marconijevo ravnanje po mnenju vrhovnega sodišča tako opredelitev izpolnjuje, saj je hkrati oziroma zaporedoma storil več ločenih istovrstnih premoženjskih deliktov, ravnal je naklepno in iz koristoljubnosti. Ta dejanja pa tudi zaradi povezanosti kraja, načina storitve, časa ali drugih enakih okoliščin pomenijo enotno dejavnost. Marconija sicer že čakajo novi postopki. Že ta ponedeljek bo sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer je razpisan predobravnavni narok zaradi poslovnih goljufij in pranja denarja. P. To.

RASTI IN PADCI

Zametki zlatih osemdesetih na Japonskem Krepka rast japonske borze v zadnjih mesecih spominja na njena zlata osemdeseta leta; slabitev jena in obsežni spodbujevalni ukrepi naj bi blagodejno vplivali na dobičke podjetij

Kako se spopasti z japonskim trgom Mark Pleško, Cosylab, predsedniku države Borutu Pahorju, ki bo Japonsko obiskal marca, predlaga, naj se odpravi dvojna obdavčitev zaposlenih

Rast japonskih delnic od sredine lanskega novembra se lahko primerja z obljubami o donosih v denarnih verigah – indeks Nikkei je poletel za 30 odstotkov, na 11.150 točk, kar je najvišja vrednost zadnjih štirih let. Vzlet spominja na japonski gospodarski balon v osemdesetih letih, ki je Nikkei popeljal na rekordnih 38.916 točk.

Najdite pot do srednjega menedžmenta

Toshimitsu Ishigure, japonski veleposlanik v Sloveniji, pravi, da imajo naša podjetja priložnosti na področju informacijske tehnologije, energetike, okolja, robotike, biokemije ter avtomobilske in lesne industrije. Svetuje, da je pomembno vzpostaviti dober stik s srednjim menedžmentom in treba je biti potrpežljiv. »Vašim podjetjem ni uspelo čez noč.

Treba je bilo iti korak za korakom, imeti dolga pogajanja, da so prišli do pravih partnerjev,« je povedal Toshimitsu Ishigure.

Pomaga lokalni partner

Mark Pleško iz Cosylaba svetuje, da najdete lokalnega part-

nerja. Sami so predlanskim odprli podružnico na Japonskem, ki jo vodi upokojeni japonski profesor z njihovega področja.

Njihove stranke so vsi večji laboratoriji, ki od njih kupujejo nadzorne sisteme za jedrske pospeševalnike in druge fizikalne projekte. »Težko je najti pravi kader, saj si študenti najboljših japonskih univerz želijo dobiti službo v kateri od domačih multinacionalk. Težava je tudi, ker Slovenija in Japonska še nista podpisali sporazuma o izogibanju dvojne obdavčitve. Slovenci, ki so zaposleni na Japonskem, so, tudi če so tam dlje kot 180 dni v letu, obdavčeni v obeh državah.

To je treba odpraviti. Za to si že prizadeva naša diplomacija, ozko grlo so Japonci,« pravi Mark Pleško.

Robotina letno na Japonsko neposredno ali prek japonskih podjetij v Nemčiji in Ameriki izvozi do dva milijona evrov izdelkov. Gre za opremo za optimiziranje delovanja sončnih elektrarn in energetske učinkovitosti stavb. Direktor Robotine Devid Palčič pravi: »To je visokotehnološki, izjemno zaprt trg, kjer

»Japonska je visokotehnološki, izjemno zaprt trg, kjer sami znajo narediti skoraj vse. Slabo govorijo tuje jezike, gre za povsem drugo kulturo,« pravi direktor Robotine Devid Palčič.

sami znajo narediti skoraj vse.

Slabo govorijo tuje jezike, gre za povsem drugo kulturo. Vsako podjetje mora za prodor na Japonsko najti svojo pot. Naša je bila sreča, pravi ljudje in odločenost, da nam uspe. Imamo pa seveda tudi zanje primerne izdelke in storitve.«

Nihanje jena

Radovan Bolko, glavni izvršni direktor Kolektor Group, poudarja: »Že dolgo poskušamo vstopiti v japonsko avtomobilsko industrijo. A zaradi močne domače konkurence to ni lahko in še vedno iščemo poti in agente, ki bi nam to pomagali narediti. Letno iz Japonske uvozimo za 12 do 13 milijonov evrov bakra, prešne mase in magnetov. Tretjino pogodb imamo podpisanih v jenih, tretjino v dolarjih in tretjino v evrih. Pred nihanjem jena bi bili najbolje zaščiteni, če bi bila naša menjava uravnotežena, da bi toliko, kolikor uvozimo iz Japonske, tja tudi prodali.«

Nam bo uspelo s Hitachijem?

Javna agencija SPIRIT in

»Slovenska podjetja imajo priložnosti na področju informacijske tehnologije, energetike, okolja, robotike, biokemije ter avtomobilske in lesne industrije,« meni japonski veleposlanik v Sloveniji Toshimitsu Ishigure.

Irena Herak

»Na Japonskem je težko najti pravi kader, saj si študenti najboljših japonskih univerz želijo dobiti službo v kateri od domačih multinacionalk,« opozarja Mark Pleško iz podjetja Cosylab.

Barbara Reya

»Uspelo nam je zaradi inovativnih izdelkov, ki so najboljši na svetu. Od tekmecev smo pri filtriranju zdravilne molekule hitrejši, zmogljivejši in to naredimo z nižjimi stroški,« pravi Aleš Štrancar, direktor podjetja Bia Separations.

Japonska agencija za nove energetske in industrijske tehnologije (NEDO) sta lani podpisali sporazum o sodelovanju na področju naprednih industrijskih tehnologij. NEDO zdaj financira študijo, ki jo delata Hitachi in PWC, o možnostih, da bi v Sloveniji postavili tako imenovano pametno okrožje oziroma pametno mesto, kjer bi pametno upravljali energijo stavb, logistiko … To bi bil pilotni projekt, pri katerem bi sodelovala tudi slovenska podjetja in s katerim bi Japonci skupaj z nami poskusili prodreti na trge EU. Predizvedbena študija naj bi bila končana do sredine marca, potem se bodo Japonci odločili, ali gredo v študijo izvedljivosti. Radovan Bolko iz družbe Kolektor Group pravi: »Želimo biti dejaven partner pri tem projektu ter sodelovati z znanjem in kompetencami, ki jih imamo pri pretvorbi elektroenergije, povezano s transformatorji in upravljanjem.«

Med letoma 1980 in 1990 smo bili priča zlatemu obdobju japonskega gospodarstva.

Vzporedno je rekordne vrednosti dosegala njihova borza, podjetja, kot so Toyota, Hitachi, Sony in NTT, pa so bila med največjimi na svetu po tržni kapitalizaciji. Po rekordni vrednosti indeksa Nikkei ob koncu leta 1989 je prišlo obdobje streznitve.

Do leta 1993 je izgubil dve tretjini vrednosti in upadel na 15 tisoč točk, dve desetletji po rekordni vrednosti pa je bil vreden le osem tisoč točk. Japonci so se zato pred časom odločili narediti konec več kot 20-letni agoniji, ničelni ali negativni gospodarski rasti in deflaciji.

Getty Images

Odgovore smo poiskali med udeleženci drugega foruma Kako uspešno poslovati z Japonsko, ki je bil prejšnji četrtek v podjetju Bia Separations. To je dokazalo, da je mogoče pridobiti tudi japonski kapital. Direktor podjetja Bia Separations Aleš Štrancar pravi: »Ukvarjamo se z razvojem, proizvodnjo in prodajo filtrov, ki se uporabljajo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv. V zadnjih dveh letih sta v naše podjetje dve japonski multinacionalki JSR in SDK skupaj vložili okoli deset milijonov evrov. Oboji so nas poiskali sami. Uspelo nam je zaradi inovativnih izdelkov, ki so najboljši na svetu. Od tekmecev smo pri filtriranju zdravilne molekule hitrejši, zmogljivejši in to naredimo z nižjimi stroški.«

Urban Štebljaj

mateja.bertoncelj@finance.si

Irena Herak

matej.kacic@finance.si

• Mateja Bertoncelj

Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko je lani dosegla 81 milijonov evrov.

Ta rezultat bodo poskušali popraviti gospodarstveniki, ki bodo na začetku marca Japonsko obiskali s predsednikom države Borutom Pahorjem. Japonski trg je zahteven, a kljub temu nekatera slovenska podjetja tam dosegajo uspehe. Kako?

Podcenjenost se zmanjšuje

• Matej Kačič

uu Japonske delnice so ene izmed najcenejših na svetu in bi, če se bo začet trend nadaljeval, lahko globalne vlagatelje nagradile z nadpovprečnimi donosi.

Japonska podjetja so izjemno učinkovita, saj jim iz leta v leto uspe z inovacijami nadomestiti izgubljeno konkurenčnost zaradi močne valute.

Peter Jenčič, Alta Skladi

GIBANJE VREDNOSTI JAPONSKEGA DELNIŠKEGA INDEKSA NIKKEI 225 v indeksnih točkah

12.000 11.153,16

11.000 10.000 9.000 8.000

5. 01. 09

Slabitev jena ključ za rast delnic

Vir: Bloomberg

Japonska centralna banka se je z vsemi razpoložljivimi orodji lotila gospodarske stagnacije in napovedala obsežne spodbujevalne ukrepe. Tako so ciljno vrednost inflacije zvišali na dva odstotka, česar po letu 1990 skorajda nismo videli, odločili pa so se tudi za neomejeno odkupovanje kratkoročnih državnih obveznic. Pri tem so se zgledovali po Ameriških zveznih rezervah,

8.02.13

7.000

za odkupe bodo mesečno porabili sto milijard evrov.

Ukrep bo začel veljati januarja 2014 in bo veljal, dokler inflacija ne bo dosegla želene vrednosti. Vse to je sprožilo upadanje vrednosti jena na valutnih trgih. V času 30-odstotne rasti indeksa Nikkei od lanskega novembra je jen v primerjavi z dolarjem izgubil 14 odstotkov. Za zelenca je zdaj treba odšteti 93 jenov, poznavalci pa do konca leta napovedujejo rast dolarja na sto jenov.

Tudi zato so vlagatelji pohiteli z nakupi japonskih delnic, saj bo šibkejši jen blagodejno vplival na domače izvoznike – dobički bodo večji za sedem do deset odstotkov. Posamezni upravljavci skladov ob tem menijo, da bi lahko prihodnji dve do tri leta gledali rast delniškega trga. Svež denar se zliva na Japonsko, v zadnjih tednih sta se v sklade natekli dobri dve milijardi evrov. »Vlagatelji veliko pričakujejo od kombinacije fiskalnih ukrepov in odločnega monetarnega delovanja centralne banke. O tem, ali bo Japonska tokrat vendarle uspešna in se bo izvila iz deflacijske pasti, se krešejo mnenja. Sam menim, da utegne imeti trajno šibek jen na glavne trgovske partnerje pomembne vplive.

Sprašujem se, ali je Japonski dejansko v interesu doseči dvoodstoten inflacijski cilj.

Namreč, japonsko gospodarstvo se je v letih in desetletjih prilagodilo delovanju v okolju nizke ali ničelne inflacije.

Višja inflacija bi posledico privedla do višjih zahtevanih donosnosti japonskega dolga, kar bi v pomembnem delu gospodarstva ustvarilo izgube in privedlo do prilagoditev,« pojasnjuje upravljavec Alte Skladov Peter Jenčič.

Inovacije – japonski adut

Po njegovem mnenju so japonske delnice ene izmed najcenejših na svetu in bi, če se bo začet trend nadaljeval, lahko vlagatelje nagradile z nadpovprečnimi donosi. »Osnovna značilnost japonskih podjetij je razmeroma slabo upravljanje delovnega kapitala, ki se kaže v pretiranem kopičenju zadržanih dobičkov. To je posledica deflacijskih pritiskov. Na drugi strani pa so japonska podjetja izjemno učinkovita, saj jim iz leta v leto uspe z inovacijami nadomestiti izgubljeno konkurenčnost zaradi močne valute,« še pravi Jenčič.

DELNICA SPR. TEČAJA PROMET* Nova KBM 12,40 % 0,20 Intereuropa 8,30 % 0,01 Luka Koper 6,95 % 0,38 Sava 5,00 % 0,01 Petrol 4,12 % 0,39 Pozavarovalnica Sava -5,40 % 0,18 Mercator -3,85 % 0,60 Krka -1,71 % 1,29

▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▼ ▼ ▼

Op.: * tedenski promet v mio EUR; v izračunu smo upoštevali delnice, s katerimi je bilo vsak dan vsaj 10 tisoč evrov prometa.

Vir: DiT - Finance

FINANČNI KOLEDAR Kraj

Dogodek/napoved

Ponedeljek, 11. 02. 2013 Francija

Industrijska proizvodnja

Torek, 12. 02. 2013 ZDA

Mes. prorač. poročilo

Sreda, 13. 02. 2013 Slovenija EU ZDA ZDA Japonska

Indeks ind. proizvodnje Indeks ind. proizvodnje Prodaja na drobno (jan.)

Indeks zalog v industriji BDP zadnje čet. 2012

Četrtek, 14. 02. 2013 EU

BDP zadnje čet. 2012

Petek, 15. 02. 2013 Slovenija EU

Povprečne plače Trg. bilanca evrsk. obm.

Vir: arhiv Financ

IZBRANI BORZNI INDEKSI 08. 02. 2013, zaključni Slovenija SBITOP, Ljubljana* 654,00 Trgi JV Evrope Crobex, Zagreb 1.961,07 BIRS, Banjaluka 791,90 FIRS, Banjaluka 1.953,15 BIFX, Sarajevo 1.597,26 Belex 15, Beograd 548,12 SRX, Beograd 172,81 NEX 20, Podgorica 10.066,67 MBI 10, Skopje 1.877,97 Drugi trgi Dow Jones, New York 13.992,97 Nasdaq, New York 3.193,87 S&P 500, New York 1.517,93 MSCI World, New York 1.410,44 DAX, Frankfurt 7.652,14 FTSE, London 6.263,93 CAC 40, Pariz 3.649,50 ATX, Dunaj 2.405,55 PX, Praga 994,13 EUROSTOXX 50 2.630,30 Nikkei, Tokio 11.153,16 STI, Singapur 3.270,30 Hang Seng, Hongkong 23.215,16 Composite, Šanghaj 2.432,40 Sensex, Mumbaj 19.484,77

0,42% ▲ 3,23% 0,45% -1,39% -0,09% -2,50% -3,46% -0,36% -2,56%

▲ ▲ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼

-0,12% 0,46% 0,31% -0,45% -2,31% -1,31% -3,29% -1,43% -2,23% -2,94% -0,34% -0,63% -2,14% 0,55% -1,50%

▼ ▲ ▲ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▼ ▲ ▼

Op.: tedenska spr. v odstotkih; * zaključni 07. 02. 2013;

Vir: Bloomberg

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 07. 02. 2013

1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,19920 0,29200 0,46690 0,76750 LIBOR (EUR) 0,05571 0,15357 0,27429 0,49929 LIBOR (CHF) 0,00300 0,02400 0,09640 0,27440 EURIBOR (EUR) 0,12200 0,23200 0,37800 0,61700

Op.: obrestne mere veljajo za poravnave 11. 02. 2013;

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 08. 02. 2013

1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,20020 0,29200 0,46540 0,76600 LIBOR (EUR) 0,05500 0,15000 0,26714 0,49071 LIBOR (CHF) 0,00300 0,02400 0,09640 0,27640 EURIBOR (EUR) 0,12000 0,22700 0,37200 0,60900

Op.: obrestne mere veljajo za poravnave 12. 02. 2013;

14 Borze in denar

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

[ borzna kronika ] Kako dolgo borza še lahko trpi politiko?

• Karel Lipnik karel.lipnik@finance.si

Kljub čedalje bolj negotovim političnim razmeram se je prejšnji teden na ljubljanski borzi pocenila le trojica delnic prve borzne kotacije. Vprašanje tedna pa je, ali bo parlament potrdil državno naložbeno strategijo.

Prejšnji teden so se za štiri odstotke podražile delnice Petrola in za tri odstotke

delnice Telekoma Slovenije. Če bo zdržal vladni predlog o naložbah, bosta ti dve družbi prvi naprodaj. Prodajni seznam bo v glavah vlagateljev skoraj gotovo tudi ta teden, vendar pa je treba opozoriti, da mora predlog potrditi še parlament, tu pa se lahko zaplete. Na tečaje bodo tako verjetno postopno čedalje bolj vplivale špekulacije o morebitni novi koaliciji in ukrepih, ki bi jih še ta parlament lahko potrdil ne glede na politično krizo.

nje cene delnic druge največje slovenske banke je delno tudi posledica izredno nizke cene, tako da že majhna sprememba cene pomeni razmeroma veliko spremembo. Enako velja tudi za delnice Intereurope, ki so se ob le devet tisoč evrov prometa prejšnji teden podražile za osem odstotkov.

SIGNAL PETROL zaključni tečaj (v EUR)

Upanje na državne prodaje še drži tečaje.

270

237,400

230 190 150 03. 01. 12

07. 02. 13 Vir: DiT - Finance

Bungeeskok NKBM

Prejšnji teden je bil tudi v znamenju popravkov tečajev manj likvidnih delnic. Tako so

se za sedem odstotkov podražile delnice Luke Koper, delnice NKBM pa kar za 12 odstotkov. Velikansko niha-

Začetek tedna usoden za Krko

Največ, pet odstotkov, so prejšnji teden izgubile delnice Pozavarovalnice Sava.

▶ TEčAJNICA LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV, 07. 02. 2013

Pocenile so se tudi delnice Mercatorja, lastniki sicer poskušajo prodati več kot polovico družbe, a je glede na poslovne rezultate uspeh prodaje zelo negotov. Za dva odstotka so se pocenile tudi delnice Krke, ki so doživele prodajni val v prvih dveh dneh tedna, česar spodbudnejšemu koncu prejšnjega tedna ni uspelo odpraviti. Upad delnic Krke in Mercatorja je bil tudi dovolj, da je indeks SBI TOP prejšnji teden zrasel manj kot pol odstotka.

[ TUJI TRGI ] Evropski indeksi upadli od enega do štiri odstotke • Uroš Konda uros.konda@finance.si

Evropske delnice, katerih tečaji dva meseca in pol niso poznali veliko drugega kot rast, so minuli teden končno doživele popravek navzdol.

Tečaji indeksov DAX, FTSE in CAC so v petek sicer zrasli, a so teden vseeno končali 2,3, 1,3 oziroma 3,3 odstotka nižje, kot so ga začeli. Zaradi politič-

ne krize, ki jo je škandal v Banci Mps še poglobil, je italijanski FTSE MIB potonil za kar štiri odstotke.

Delnice bank UniCredit in Intesa Sanpaolo, ki poslujeta tudi v Sloveniji, so se pocenile za 7,8 oziroma štiri odstotke.

V DAX so se za pet, 6,5 oziroma 7,4 odstotka sesedli proizvajalec čipov Infineon, farmacevtska družba Merck KGAA in banka Commerzbank.

Druga največja nemška

4,13 milijarde evrov vreden odpis premoženja. Dogodek je povzročil ugibanja o tem, ali družba potrebuje novo pomoč.

SIGNAL NIKKEI

Okrevanje jena je povzročilo upad tečajev japonskih delnic.

japonski borzni indeks (v točkah) 11.800 11.200

11.153,16

10.600 10.000 08. 01.

Dow vztraja tik pod rekordom

08. 02.

Vir: Bloomberg

banka je imela v zadnjem lanskem trimesečju kar 720 milijonov evrov izgube.

Nekaj mesecev po prejetju sedmih milijard evrov davkoplačevalske pomoči je Peugeot v petek razkril

[ SUROVINE IN VALUTE ] Nafta čedalje dražja

Zaradi čedalje dražje nafte in vse manj vredne evropske valute lahko čez teden dni

pričakujemo novo, tokrat zelo občutno podražitev tekočih goriv. Tudi če bi cena nafte in dolar ta teden zapravila vso rast minulega tedna, se bo bencin prihodnji torek spet podražil. Vprašanje je pravzaprav le, ali bo nova cena rekordna ali ne.

Vlagatelji na rast cene nafte radi stavijo zaradi strahu pred nestabilnostjo na Bližnjem vzhodu. Tu je še dejstvo, da je Kitajska januarja letos uvozila 5,92 milijona sodov nafte na

▶ Tečajnica banke slovenije -

▶ TEČAJI TUJE GOTOVINE, 07. 02. 2013

• Uroš Konda uros.konda@finance.si

Nafta brent se je v prvem februarskem tednu podražila za skoraj dva odstotka, na 118,9 dolarja za 159-litrski sod. Evro je v primerjavi z dolarjem v omenjenem času izgubil dva odstotka.

kitajski uvoz nafte še precej prostora za rast.

SIGNAL

NAFTA BRENT

Strah pred deflacijo spodnesel evro

v USD/sod 120

117,51

116

Kitajska žeja po nafti se hitro krepi.

112 108 08. 01.

Ameriških delnic se evropski val unovčevanja dobičkov skoraj ni dotaknil. Dow Jones je teden končal vsega 0,13 odstotka nižje, kot ga je začel. V pričakovanju jutrišnje objave dobrih poslovnih rezultatov so se za 3,15 odstotka minu-

08. 02.

Vir: Bloomberg; sod = 158,97 litra

dan. V primerjavi z januarjem lani je uvoz povečala za 7,4 odstotka. Glede na tempo

rasti prodaje avtomobilov na Kitajskem in to, kako malo Kitajcev že ima svoj avto, ima

Vrednost evra je upadala že prej, a najbolj je potonila po tem, ko je na tiskovni konferenci Evropske centralne banke njen predsednik Mario Draghi namignil na grožnjo deflacije cen. Trgovalni algoritmi so dobili namig za prodajo in evro je končal vreden 1,3363 dolarja. V petih trgovalnih dneh je naza-

Borze in denar 15

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

li teden podražile delnice Coca-Cole.

vrednostni papir

oznaka način zaključni papirja trgovanja tečaj v EUR

spr. v %

maksi- mum

mini- mum

promet spr. v zad. v 000 EUR v lotih op. letu (%)

TRG DELNIC - Prva kotacija Gorenje Intereuropa Nova Kreditna banka Maribor Krka Luka Koper PS Mercator Petrol Pozavarovalnica Sava Telekom Slovenije Zavarovalnica Triglav

GRVG IEKG KBMR KRKG LKPG MELR PETG POSR TLSG ZVTG

N N N N N N N N N N

4,301 -2,25 4,399 4,250 0,770 13,24 0,770 0,661 1,387 5,08 1,394 1,331 53,910 1,51 54,290 52,850 9,198 2,20 9,198 8,744 125,000 -3,10 125,500 122,000 237,400 0,38 239,850 237,100 7,890 -0,13 7,900 7,850 88,000 0,01 88,000 86,200 16,500 -1,49 16,800 16,500

3,3 757 8,1 10.721 52,5 37.940 574,2 10.653 14,7 1.605 243,7 1.911 60,1 253 31,5 4.000 288,8 3.292 77,4 4.650

7,23 -23,00 -54,38 6,75 6,95 -10,71 50,25 47,75 25,71 52,78

TRG DELNIC - Standardna kotacija Abanka Aerodrom Ljubljana Delo prodaja Letrika Istrabenz Mlinotest Kompas MTS Nika investiranje in razvoj Pivovarna Laško Probanka Maribor Salus Sava Kranj Terme Čatež Unior Žito

ABKN N AELG N DPRG A IALG N ITBG A MAJG A MTSG A NIKN A PILR N PRBP A SALR N SAVA N TCRG A UKIG N ZTOG A

3,650 -1,14 3,650 3,650 0,7 200 -65,50 13,980 0,58 13,980 13,505 1,4 100 30,65 19,990 -16,71 18,900 5,00 18,900 18,900 0,2 10 5,59 0,400 0,00 0,400 0,400 30 -77,78 2,400 -11,11 6,700 9,84 25,000 38,89 7,320 -2,40 7,500 7,300 2,7 368 -23,11 3,000 -69,70 170,000 -23,08 4,200 -3,67 4,549 4,200 0,5 120 -64,71 160,000 -8,05 160,000 160,000 2,4 15 -10,11 4,350 -63,75 58,000 3,37 58,000 58,000 0,1 2 -19,44

TRG DELNIC - Vstopna kotacija

Rast v Aziji se je le upočasnila

Japonski indeks Nikkei se je še vedno gibal v nasprotno smer kot vrednost jena. Ta je ob koncu tedna zrasla, zato je Nikkei potonil. Vseeno je teden končal 0,35 odstotka višje, kot ga je začel. Indeks Shanghai Composite se je okrepil za vsega pol odstotka. Analitiki že napovedujejo konec rasti in osemodstotni negativen popravek.

doval za dva odstotka. Japonski jen je v primerjavi z evrom okreval za 2,2 odstotka.

Zlato iskalo smer

Cena zlata je minuli teden nihala med 1.660 in 1.680 dolarji za 31,1-gramsko unčo, končala pa ga je pri 1.667 dolarjih, torej tam, kjer ga je začela. Polovica trgovcev z zlatom v anketi Forbesa ta teden pričakuje rast cene zlata, tretjina pa nadaljevanje dozdajšnjega trenda.

Agrogorica Alpetour potov. agencija Cetis Cinkarna Celje Datalab tehnologije Grand hotel Union GEA tovarna olja Helios Elmo Ljubljana Inles Ribnica Intertrade ITA Javor Pivka KD Group KD Group KS Naložbe Maksima Holding Melamin Modra linija Holding Mercata M1 Nama Ljubljana NFD Holding Plama-Pur Podgrad Prva Group Zdravilišče Rogaška Zdravilišče Rogaška Sivent KD Slovenijales ALTA Skupina Hram Holding Tekstina Ajdovščina PSZ Triglav naložbe, d. d.

Vipa Holding Velana Terme Dobrna

AGOG A 5,950 0,00 APAG A 12,610 6,86 CETG A 20,100 21,82 CICG A 85,000 3,66 DATR A 1,250 -10,71 GHUG A 5,910 -15,81 GSBG A 7,200 0,00 7,200 7,200 3,6 502 4,35 HDOG N 500,000 42,82 IELG A 3,510 -2,50 IHPG A 3,800 31,03 INRG A 40,000 0,00 JPIG A 0,170 11,11 KDHP A 5,000 -0,40 5,000 5,000 1 -15,54 KDHR N 20,000 0,00 20,000 20,000 0,1 3 -47,71 KSFR A 0,240 1,69 0,240 0,240 31 -56,52 MAHR A 0,002 -88,89 MKOG A 16,650 14,67 MLHR A 7,500 0,00 MR0R A 0,010 -99,00 MR1R A 1,000 0,00 1,000 1,000 3 -23,08 NALN A 25,000 -1,19 NF2R A 0,062 0,00 0,062 0,062 236 -43,64 POPG A 17,000 3,03 PPDL A 23,000 RGZP A RGZR A SING A 0,112 12,00 SKDR A 175,000 -61,11 SLLG A 114,800 -1,88 114,800 114,800 3,4 30 222,43 SMPR A 2,800 ST1R A 0,660 0,00 TEAG A 0,001 -99,78 TR1R A 0,701 0,14 0,701 0,701 43 248,76 TRSG A 1,580 0,00 VHDR A 0,190 88,12 VLJG A 1,500 0,00 ZDDG A 5,790 0,70

TRG STRUKTURIRANIH PRODUKTOV - investicijski kuponi Infond PBGS, mešani sklad

PBGS

N

0,646

1,10

0,646

0,638

6,8 10.560

3,03

TRG obveznic - instrumenti denarnega trga - komercialni zapisi Kom. zapis Mercator 3. izd.

Kom. zapis Petrol 2. izd.

MEL05 N PEK02 N 99,050

TRG OBVEZNIC - obveznice

referenčni tečaji Ecb

država

valuta

ZDA

USD za 1 EUR

Tečajna lista z dne 08. 02. 2013

HRK za 1 EUR

N P N P

USD za 1 EUR

HRK za 1 EUR

AGO1 N RS38 N SOS2E N

90,000 -5,26 90,000 90,000 100,000 1,01 100,000 100,000 102,750 0,00 102,750 102,750

0,9 1,6 16,3

1 16 685

-5,26 1,01 1,67

N P N P

v bančnih menjalnicah

oznaka valute

šifra valute

tečaj

ameriški dolar

USD

840

1,3374

Abanka Vipa, Ljubljana Banka Celje Banka Koper Delavska hran., Ljubljana Deželna banka, Ljubljana Gorenjska banka, Kranj Hranilnica Lon, Kranj Hypo Bank, d. d.

1,3630 1,3429 7,6190 7,5500 1,3702 1,3429 7,6581 7,5241 1,3666 1,3368 7,7003 7,4727 1,3783 1,3323 7,6737 7,4325 1,3667 1,3367 7,6865 7,4865 1,3652 1,3406 7,7026 7,4700 1,3670 1,3400 7,6750 7,3200 1,3740 1,3334 7,7731 7,3939

Nova KBM, Maribor Nova LB, d. d., Lj. Probanka, Maribor Raiffeisen banka, Mb. SKB banka, d. d., Lj. Volksbank, Ljubljana ARITMETIČNA SREDINA

1,3630 1,3420 7,6160 7,5330 1,3660 1,3403 7,6745 7,4849 1,3710 1,3424 7,6866 7,5233 1,3594 1,3392 7,6977 7,5301 1,3663 1,3389 7,6716 7,5011 1,3737 1,3337 7,7355 7,4355 1,3679 1,3387 7,6836 7,4755

Avstralija

avstralski dolar

AUD

36

1,2942

Kanada

kanadski dolar

CAD

124

1,3361

Hrvaška

hrvaška kuna

HRK

191

7,5790

Češka

češka krona

CZK

203

25,2430

Danska

danska krona

DKK

208

7,4603

Madžarska

madžarski forint

HUF

348

292,2200

Japonska

japonski jen

JPY

392

123,5200

Norveška

norveška krona

NOK

578

7,3910

ZDA

V. Britanija

Japonska

ECB - ključna OM

ZDA - Fed funds

Švedska

švedska krona

SEK

752

8,5950

3,2500

0,5000

1,4750

0,7500

0,2500

Švica

švicarski frank

CHF

756

1,2282

Vel. Britanija

angleški funt

GBP

826

0,8464

Romunija

novi romunski lev

RON

946

4,3970

Turčija

turška lira

TRY

949

2,3707

Bolgarija

bolgarski lev

BGN

975

1,9558

Poljska

poljski zlot

PLN

985

4,1592

Op.: X enot nacionalne valute za 1 evro.

BANKA KOPER, d. d., Koper

nakupni prodajni 1,3587 1,3505 1,3174 1,3096 1,3528 1,3448 7,6017 7,5563 7,4829 7,4381 127,2600 126,5000 7,4573 7,4127 8,6598 8,6080 1,2349 1,2275 0,8650 0,8598

TEČAJNICA TRGOVANJA S SVEŽNJI LJUBLJANSKE BORZE, 07. 02. 2013 vrednostni papir

oznaka papirja min. maks.

promet promet v lotih v tisočih EUR

število poslov

MERCATOR MELR 130,00 130,00 1.000 130 1 SKUPAJ 1.000 130 1

Op.: P-prodajni; N-nakupni; tečaji pri posameznih poslovnih enotah nekaterih bank lahko odstopajo od objavljenih;

▶ PRIME RATES, 07. 02. 2013

▶ TUJI DRŽAVNI PAPIRJI, 08. 02. 2013

iztek sprememba Papir

euro bund 10y treasury note 10y treasury note 5y swiss federal bond

▶ PODJETNIšKI TEčAJI, 11. 02. 2013 ZDA USD 1 Avstralija AUD 1 Kanada CAD 1 Hrvaška HRK 1 Danska DKK 1 Japonska JPY 1 Norveška NOK 1 Švedska SEK 1 Švica CHF 1 V. Britanija GBP 1

Agrogorica 1. izdaja RS 38. izdaja Slov. odškod. družba 2. izd.

ABANKA, d. d., Ljubljana

nakupni prodajni 1,3596 1,3525 1,3160 1,3101 1,3535 1,3471 7,6055 7,5535 7,4787 7,4420 127,3400 126,7500 7,4524 7,4194 8,6447 8,6095 1,2357 1,2285 0,8655 0,8607

pogodbe

zadnji tečaj

v %

mar. 13 mar. 13 mar. 13 mar. 13

142,83 131,73 124,00 148,76

0,01 -0,01 -0,01 -0,08

Nova KBM, d. d., Maribor nakupni prodajni 1,3567 1,3521 1,3158 1,3092 1,3520 1,3453 7,6002 7,5548 7,4831 7,4421 127,1600 126,5200 7,4576 7,4204 8,6493 8,6061 1,2339 1,2290 0,8636 0,8601

zadnja sprememba (čas) 08. 02. 2013 08. 02. 2013 08. 02. 2013 08. 02. 2013

borza LIFFE CBOT CBOT EUZ

DNEVNI VIR INFORMACIJ

POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Mb.

RAIFFEISEN BANKA, d. d., Maribor

NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d., Ljubljana

SKB BANKA, d. d., Ljubljana

BANKA CELJE, d. d., Celje

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Lj.

UNICREDIT BANKA SLOVENIJA, d. d., Lj.

nakupni prodajni

nakupni* prodajni*

nakupni prodajni

nakupni prodajni

nakupni prodajni

nakupni prodajni

1,3515 1,3394 1,3060 1,2952 1,3447 1,3342 7,6083 7,5507 7,4792 7,4421 126,0570 125,3129 7,4280 7,3932 8,6385 8,5887 1,2345 1,2205 0,8617 0,8507

1,3565 1,3484 1,3129 1,3050 1,3510 1,3429 7,6214 7,5455 7,4815 7,4368 126,9998 126,2401 7,4571 7,4124 8,6231 8,5716 1,2349 1,2276 0,8656 0,8605

▶ tečajnica vzajemnih skladov TUJIH upravljavcev

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

VEP - vrednost

obračunski enote prejšnji obr. dan obr. dan obr. dan DZU sklad dan premoženja obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m

obračunski DZU sklad dan

ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ABA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR ILR

ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD, delniški podsklad ABANKA SKLADI AKTIVNI, delniški globalni podsklad ABANKA SKLADI AZIJA, delniški podsklad ABANKA SKLADI BALTINORD, delniški podsklad ABANKA SKLADI DENARNI EURO, podsklad denarnega trga ABANKA SKLADI EVROPA, delniški podsklad ABANKA SKLADI EVROPSKI TRGI V RAZVOJU, delniški podsklad ABANKA SKLADI FLEKSIBILNI, mešani podsklad ABANKA SKLADI OBVEZNIŠKI, splošni obvezniški podsklad ABANKA SKLADI SVETOVNI, delniški globalni podsklad ABANKA SKLADI URAVNOTEŽENI RAZVITI TRGI, mešani podsklad ABANKA SKLADI ZDA, delniški podsklad ALTA ABS ALTA Asia ALTA Balkan ALTA Bond ALTA BrazilRussiaIndiaChina ALTA Energy ALTA Europe ALTA Global ALTA Gold ALTA Goods ALTA High Yield Bond ALTA India ALTA Komet ALTA Money Market ALTA New Europe ALTA Pharma-Tech ALTA Primus ALTA Senior ALTA Turkey ALTA USA Ilirika Amerika delniški Ilirika Azija delniški Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški Ilirika Energija delniški Ilirika Farmacija delniški Ilirika Finance delniški Ilirika Gazela delniški Ilirika Globalni sklad skladov Ilirika Gold delniški Ilirika Latina delniški Ilirika Modra kombinacija mešani Ilirika Obvezniški Ilirika Prehrana delniški Ilirika Vzhodna Evropa delniški

06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13

38,51 4,17 3,74 39,81 45,73 10,69 13,01 3,88 7,74 0,33 4,36 3,29 1,00 5,44 0,64 0,62 0,93 4,80 4,66 5,11 40,19 33,36 1,08 38,94 1,90 1,02 1,00 1,10 1,66 9,34 49,69 1,18 10,31 7,65 6,70 4,49 5,70 3,08 5,75 5,70 6,93 9,64 2,80 0,49 11,40 5,72

-0,52 0,02 0,87 -0,90 0,01 -0,54 -0,28 -0,41 0,04 0,09 0,02 0,25 -0,32 0,44 0,05 0,03 -0,41 -0,30 -1,09 -0,24 0,48 -0,30 0,06 0,36 -0,43 0,00 -0,72 -0,04 0,20 0,17 -0,36 0,18 0,07 -0,07 0,08 0,07 0,03 -0,12 0,08 -0,23 0,38 -0,22 -0,16 0,00 -0,08 -0,53

4,55 3,36 2,42 8,89 2,05 6,64 15,98 4,99 3,86 0,37 4,58 3,30 -1,13 0,82 5,64 6,13 -16,02 -10,90 -3,34 -6,37 -23,96 0,34 8,44 -9,31 15,71 1,24 1,81 -0,65 7,92 8,27 29,46 -2,75 -2,68 11,95 -4,80 -12,79 0,94 -2,27 4,06 3,32 -25,71 -7,35 -5,89 -0,40 11,14 1,03

NP -4,40 11,16 26,01 4,87 1,54 -3,33 4,15 8,10 8,40 6,83 17,54 NP 8,90 -28,82 11,37 -10,04 10,17 4,48 9,30 -0,95 9,85 NP -7,97 33,44 NP 4,53 25,07 -4,76 NP 39,14 9,36 NP 37,67 13,28 1,35 1,10 -12,55 35,75 10,29 NP NP -23,26 3,34 NP -13,96

NP -41,86 0,65 -6,05 9,82 -35,77 NP -19,97 16,08 -13,08 -12,29 0,44 NP -14,75 -70,10 15,73 -25,67 -8,06 -23,15 -22,30 -9,76 -16,77 NP -33,53 NP NP -45,29 9,09 -31,47 NP 22,24 0,65 NP 12,96 -19,84 -28,39 3,72 -46,96 0,22 -16,42 NP NP -41,57 11,74 NP -46,22

® Knjige založbe Časnika Finance

trgovina@finance.si http://trgovina.finance.si

INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF INF

Infond €uropa, delniški podsklad Infond Alfa, mešani podsklad Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad Infond BRIC, delniški podsklad Infond Consumer, delniški podsklad Infond Delniški, delniški podsklad Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov Infond Dynamic, delniški podsklad Infond Energy, delniški podsklad Infond Frontier, delniški podsklad Infond Global, mešani podsklad Infond Hrast, mešani podsklad Infond Krekov Globalni, delniški podsklad Infond Life, delniški podsklad Infond PanAmerica, delniški podsklad Infond PBGS, mešani podsklad Infond Technology, delniški podsklad

mk wwKD.sBalkan, delniški

w KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NFD NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB NLB PER PER PER PER PER PER PER PSP PSP PSP PSP

TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS

mk.si

w.s .si ww

si .smk.

06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13

3,86 55,13 6,74 13,49 19,42 0,94 2,02 19,93 4,25 12,32 13,73 8,34 29,22 7,16 15,92 11,50 0,67 16,22

-0,52 -0,13 -0,09 0,02 -0,12 0,17 0,01 -0,10 0,04 -0,38 0,52 -0,51 0,03 -0,40 -0,15 0,11 -0,49 0,06

4,99 -1,36 5,29 5,42 -7,45 -10,49 1,69 3,65 1,90 -6,37 3,02 -3,15 -0,22 2,96 13,93 2,09 0,84 7,49

POLNOLETNOST bomo praznovali

-33,18 -5,96 -6,77 NP -11,11 NP -34,07 -11,43 NP -22,43 NP NP -28,47 NP 43,37 9,33 -26,35 -1,73

1,3513 1,3410 1,3083 1,2994 1,3453 1,3371 7,6148 7,5463 7,4838 7,4387 126,3078 125,5024 7,4392 7,3897 8,6421 8,5885 1,2336 1,2260 0,8602 0,8547

1,3601 1,3531 1,3153 1,3110 1,3515 1,3470 7,5914 7,5636 7,4702 7,4521 127,5100 127,0500 7,4532 7,4244 8,6349 8,6081 1,2353 1,2290 0,8661 0,8611

1,3596 1,3496 1,3241 1,3029 1,3572 1,3404 7,6040 7,5540 7,4885 7,4325 127,5000 126,2600 7,4710 7,3990 8,6711 8,5967 1,2376 1,2248 0,8653 0,8595

Op.: zaradi medvalutnih razmerij na trgu se objavljeni tečaji lahko razlikujejo od dejanskih. Tečaje lahko preverite na naslovu www.finance.si ali na spletnih straneh poslovnih bank. * - tečaji so veljali 07. 02. 2013.

1,3588 1,3506 1,3176 1,3093 1,3537 1,3453 7,6341 7,5230 7,4830 7,4380 127,2800 126,5000 7,4631 7,4144 8,6542 8,5984 1,2355 1,2279 0,8649 0,8595

SBERBANK BANKA, d. d., GORENJSKA BANKA, d. d., Ljubljana Kranj nakupni prodajni 1,3567 1,3458 1,3146 1,3041 1,3513 1,3405 7,6094 7,5487 7,4907 7,4309 127,0479 126,0342 7,4594 7,3999 8,6594 8,5903 1,2356 1,2258 0,8641 0,8572

nakupni* prodajni* 1,3571 1,3487 1,3146 1,3057 1,3522 1,3430 7,6116 7,5610 7,4817 7,4366 127,0300 126,2202 7,4648 7,4138 8,6312 8,5666 1,2357 1,2281 0,8662 0,8608

PROBANKA, d. d., Maribor

DELAVSKA HRAN., d. d., Ljubljana

nakupni* prodajni*

nakupni* prodajni*

1,3594 1,3523 1,3156 1,3085 1,3522 1,3450 7,6093 7,5383 7,4801 7,4411 127,5608 126,8901 7,4570 7,4164 8,6265 8,5798 1,2342 1,2276 0,8630 0,8583

1,3564 1,3492 - - 7,6130 7,5590 - - - - 1,2391 1,2319 0,8660 0,8614 Vir: poslovne banke

iz držav zahodnega Balkana

21. in 22. maja 2013!

KD Bond, obvezniški - EUR KD Dividendni, delniški KD Galileo, mešani fleksibilni sklad KD Indija - Kitajska, delniški KD Latinska Amerika, delniški KD MM, sklad denarnega trga - EUR KD Novi trgi, delniški KD Prvi izbor, sklad delniških skladov KD Rastko, evropski delniški sklad KD Surovine in energija, delniški KD Tehnologija, delniški KD Vitalnost, delniški KD Vzhodna Evropa, delniški NFD 1 NFD Azija NFD Energija NFD Finance NFD IT NFD Novi trgi NFD Obvezniški NFD Razviti trgi NFD Zdravstvo Azija delniški Dinamični razviti trgi delniški Farmacija in zdravstvo delniški Globalni delniški Globalni uravnoteženi Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški Naravni viri delniški Nova Evropa uravnoteženi Podjetniške obveznice EUR Razvita Evropa delniški Slovenija delniški Svetovni razviti trgi delniški Visoka tehnologija delniški Visoko rastoča gospodarstva delniški Zahodni Balkan delniški Perspektiva: BalkanStox Perspektiva: EmergingStox Perspektiva: EurAsiaStox Perspektiva: ResourceStox Perspektiva: SpecialOpportunities Perspektiva: WorldMix Perspektiva: WorldStox PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov PSP ŽIVA - delniški sklad

06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13

1,94 14,85 5,89 7,94 1,49 1,41 52,73 5,43 5,56 16,77 4,58 6,00 1,29 1,26 0,71 4,17 2,91 1,93 4,14 4,81 4,71 4,93 3,64 11,20 5,45 4,81 15,09 5,25 3,52 4,46 20,47 5,70 4,38 2,18 4,86 4,73 5,55 1,25 9,12 8,96 6,28 7,09 4,44 2,00 7,49 1,46 4,38 24,75 14,96

-0,36 -0,10 -0,02 0,11 0,17 -0,14 0,01 -0,18 0,19 -0,21 -0,07 0,15 0,11 -0,65 0,15 0,98 -0,23 -0,20 -0,10 -0,16 0,43 -0,25 -0,15 0,21 0,17 -0,02 -0,11 0,03 -0,44 0,01 -0,14 0,12 -0,79 0,17 -0,10 0,09 -0,10 0,22 -0,08 -0,33 0,20 0,33 0,32 0,12 0,23 -0,23 -0,03 -0,05 0,30

5,37 9,00 3,07 4,19 5,59 -10,84 2,25 -0,46 5,48 7,70 -5,60 5,59 16,00 1,89 9,94 -0,22 -9,70 6,10 1,26 -0,88 8,29 6,94 11,04 0,04 8,96 14,69 4,31 4,42 8,96 -11,80 2,32 5,82 7,70 12,16 5,09 9,00 0,06 9,92 8,31 -8,31 -2,98 -10,43 -9,95 -18,59 3,20 5,17 3,33 4,44 -0,84

-27,64 12,27 NP -8,84 18,08 10,05 6,36 14,69 17,85 -16,17 15,13 31,89 30,54 12,57 NP 13,88 -4,40 -6,35 25,64 15,26 -0,76 32,79 23,25 14,34 38,62 30,06 17,01 11,38 0,39 0,44 -1,02 12,58 17,24 -37,35 19,97 29,44 7,72 -26,35 -24,73 -7,79 -3,75 -10,43 -2,58 -21,85 3,35 6,26 17,64 0,29 16,86

-70,58 13,54 NP -47,74 NP NP 12,95 3,68 0,73 -55,72 -7,64 33,12 39,71 NP NP 5,84 -31,86 -40,29 9,41 -0,49 9,57 -0,04 -0,08 NP 19,05 31,29 NP 3,95 -28,02 -14,44 -12,23 24,14 -7,20 -73,77 2,01 27,96 8,23 -67,90 NP -20,77 -32,04 -29,13 -47,32 -32,51 -21,25 -27,62 0,76 5,32 -0,02

Triglav Azija Triglav Balkan Triglav EM Bond Triglav EM Potrošne dobrine Triglav Energija Triglav Evropa Triglav Hitro rastoča podjetja Triglav Money Market EUR Triglav Obvezniški Triglav Rastoči trgi Triglav Renta Triglav Severna Amerika Triglav Steber Global Triglav Surovine in materiali Triglav Svetovni razviti trgi Triglav Top Brands Triglav Zdravje in farmacija

06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13

3,78 2,92 10,60 11,70 10,47 4,97 4,62 10,06 5,04 4,74 10,82 3,77 16,09 10,53 4,10 9,84 12,64

0,96 0,00 0,01 -0,23 -0,15 -0,25 0,37 0,01 -0,01 -0,11 0,19 0,14 0,06 0,30 0,32 0,16 -0,06

3,41 14,38 0,11 6,46 -6,02 5,73 6,51 NP 3,32 -0,82 3,35 5,73 3,01 -7,46 6,58 NP 14,69

12,18 -19,90 NP NP NP 10,20 40,59 NP 4,03 14,81 -0,70 21,35 -8,87 NP 23,58 NP NP

-15,12 -55,20 NP NP NP -3,31 6,04 NP 5,35 -7,08 -18,81 0,24 -34,48 NP 2,37 NP NP

Op.: Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje; * - za preračun vrednosti VEP iz SIT v EUR je uporabljen tečaj zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT);

Vir: družbe za upravljanje

Ocene z zvezdicami za eno in petletno upravljanje vzajemnih skladov po oceni revije Moje finance so objavljene na spletnem portalu www. finance.si.skladi. Gre za ocene, ki temeljijo na preteklih trendih, kar pa ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsak vlagatelj je sam odgovoren za svoje naložbene odločitve, zato revija Moje finance oziroma Časnik Finance za to ne prevzemata odgovornosti.

Legenda kratic družb za upravljanje (DZU) v tečajnicah skladov

DOMAČI UPRAVLJAVCI

Več informacij na: 080 15 80 / www.biznis-plus.com

Prijatelj projekta:

ABA - ABANKA SKLADI, d.o.o.

ALTA - ALTA Skladi, d.d.

ILR - Ilirika DZU, d.o.o.

INF - Infond, d.o.o.

KDS - KD Skladi, d.o.o.

NFD - NFD, d.o.o.

NLB - NLB Skladi, d.o.o.

PER - Perspektiva DZU, d.o.o.

PSP - Primorski skladi, d.d.

TS - Triglav Skladi, d.o.o.

TUJI UPRAVLJAVCI

AMF - Amundi Fund EEF - Eurizon EasyFund

* sprememba VEP v odstotkih glede na: VEP - vrednost enote prejšnji obr. dan obr. dan obr. dan premoženja obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m

valuta

PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PFA PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF PF

America Stock Austria Stock Central Europe Bond Eastern Europe Stock Energy Stock Euro Corporate Bond Euro Government Bond Europa Real Gold Stock Guarantee Basket 2013 Select Europe Stock Asia (Ex Japan) Equity China Equity Emerg. EU and Mediterranean Equity Emerging Markets Bond Emerging Markets Equity Euro Bond Euro Short-Term Euro Strategic Bond European Potential Global Balanced Global Select Top European Players US Pioneer Fund

07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13

9,02 69,47 24,57 175,87 8,73 141,62 14,38 8,92 29,30 115,01 109,21 6,15 9,25 18,67 11,54 7,13 8,76 6,36 86,25 97,99 74,48 57,09 5,83 4,69

0,11 0,10 -0,16 -0,77 0,34 0,13 -0,21 -0,56 0,31 0,08 -0,28 0,33 0,33 -0,37 1,14 0,28 0,23 0,00 0,21 0,27 0,55 0,53 -0,34 0,86

7,62 14,90 11,60 6,30 -4,68 6,38 7,69 13,88 -28,05 1,41 13,64 -1,12 10,22 7,34 13,88 -4,16 8,26 1,76 9,54 16,44 3,23 7,74 12,08 6,33

28,13 25,58 21,63 24,44 0,00 15,91 14,31 27,79 -2,04 1,41 28,95 11,21 17,09 21,16 40,39 8,19 16,03 4,78 29,14 47,86 23,07 24,81 36,85 32,86

NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP

USD EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

HYP RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM RCM ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS ERS

Hypo SEE Opportunities A. R. Global Balanced Active Commodities Emerging Markets Aktien Energie Aktien Eurasien Aktien Euro Corporates EuroShortTerm Rent Europa Aktien Europa SmallCap EuroPlus Rent Global Aktien Global Mix Global Rent Health Care Aktien Infrastruktur Aktien Osteuropa Aktien Osteuropa Rent Pazifik Aktien Raiffeisenfonds Konservativ Russland Aktien TopDividende Aktien TopSelection Garantiefonds US Aktien Bond Brik Corporate Bond Danubia Bond Emerging-Markets Bond Euro-Corporate Bond Europe Bond Europe-High Yield Cash Emerging-Markets Stock Adriatic Stock America Stock Asia Infrastructure Stock Asia-Pacific Property Stock Brick Stock Commodities Stock Europe-Active Stock Europe-Emerging Stock Istanbul Stock Japan Stock New Consumer Top-Fonds I “Der Stabile” Top-Fonds II “Der Flexible”

06. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13

50,76 97,05 97,24 240,40 159,62 191,29 175,09 105,48 165,10 178,00 12,96 183,01 828,32 88,16 107,89 127,05 319,88 255,88 107,53 110,54 81,05 103,78 110,20 95,67 165,94 151,52 181,82 166,71 136,79 153,22 128,38 3,69 202,80 6,61 89,81 97,12 108,27 123,49 117,22 447,54 63,20 100,50 103,61 97,68

0,12 0,00 0,08 -0,39 -0,25 -0,32 0,13 0,00 -0,40 0,07 -0,08 -0,01 -0,02 -0,01 -0,34 0,17 -0,80 -0,11 0,82 -0,04 -0,42 -0,28 -0,02 0,22 -0,02 0,06 0,04 0,11 -0,04 0,05 -0,09 -0,27 0,01 0,30 0,86 -0,21 -0,14 -0,40 -0,93 -0,57 3,05 0,04 0,02 0,12

5,57 -1,43 -5,43 3,25 -7,63 5,30 6,79 1,80 5,82 11,56 6,06 8,01 2,55 -1,29 14,34 4,37 9,60 11,60 3,76 6,39 1,54 8,78 -0,08 11,28 10,63 12,34 11,29 8,15 5,01 13,72 3,83 9,17 7,27 -5,44 26,12 -9,55 -3,30 11,78 2,03 26,91 -3,32 13,48 5,18 7,31

NP 2,03 NP 24,19 9,87 24,00 16,54 5,56 14,76 23,13 15,41 37,76 20,27 13,98 38,00 15,41 23,85 22,15 30,01 NP 16,02 21,48 4,24 45,84 23,94 37,50 34,62 17,06 13,28 29,94 10,85 -22,64 36,28 -5,97 38,57 0,28 14,73 26,47 12,84 30,02 4,12 30,01 11,22 16,55

NP -1,24 NP 30,56 -13,97 -2,03 32,41 12,95 -11,02 -4,29 23,90 6,83 20,35 29,02 35,54 NP -8,55 32,03 5,51 NP NP -6,72 8,20 25,16 NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR

www.finance-akademija.si E-izobraževanja - Knjigarna - Video posnetki - Fotogalerije - Članki - Blogi - E-izobraževanja

ww

k.si w

.sm www

0,32 10,93 28,22 NP 3,26 1,73 -3,26 12,74 -10,90 0,59 NP -18,52 -5,76 NP 37,07 20,19 -4,96 16,30

Op.: obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji kotirajo v odstotkih od nominalne vrednosti brez pripisanih obresti; delnice kotirajo v evrih; uradni enotni tečaj je izračunan na podlagi ponderirane aritmetične sredine; A - aplikacija; B - sveženj; AB - apikacije in svežnji; BA - svežnji kot aplikacije; Z - začasna prekinitev trgovanja; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja. Način trgovanja: N - neprekinjeno trgovanje; A - avkcijsko trgovanje. Ljubljanska borza objavlja podrobnejše podatke na spletni strani http:..www.ljse.si. Obvestila javnih družb, ki obveščajo javnost na elektronski način skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, so javnosti vsak dan dostopna na spletnem naslovu: http:..seonet.ljse.si. V SBITOP so vključene naslednje delnice: GRVG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, SAVA, TLSG in ZVTG. V SBI20 so vključene naslednje delnice: AELG, GRVG, HDOG, IEKG, ITBG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, POSR, SAVA, TLSG in ZVTG. Zaključni tečaj - enotni tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu, pri čemer se tečaj prijavljenega posla s svežnjem ne upošteva. V primeru, da v tekočem dnevu z vrednostnim papirjem ni bil sklenjen noben posel, se zaključni tečaj ne prikaže.

Vir: Ljubljanska borza

nakupni prodajni 1,3615 1,3478 1,3201 1,3071 1,3555 1,3421 7,6169 7,5411 7,4978 7,4232 128,1488 125,6112 7,4722 7,3978 8,6771 8,5907 1,2374 1,2250 0,8668 0,8581

▶ tečajnica vzajemnih skladov domačih upravljavcev

ERS - Erste Sparinvest FPT - Fund Partners FTI - Franklin Templeton IF HYP - Hypo KAG KDI - KD Investm. spra. spol.

PFA - Pioneer Funds Austria PU - Pioneer Funds RCM - Raiffeisen

EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF EEF FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI FTI KDI KDI AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF AMF FPT

Equity Euro LTE R Bond EUR Short Term LTE R Bond EUR Medium Term LTE R Bond EUR Long Term LTE R Equity Europe LTE R Equity Europe LTE RH Equity Pharma LTE R Equity Pharma LTE RH Equity Nord America LTE R Equity Nord America LTE RH Equity High Tech LTE R Equity High Tech LTE RH Equity Industrials LTE R Equity Industrials LTE RH Equity Latin America LTE R Equity Financial LTE R Equity Financial LTE RH Equity China LTE R Equity Energy & Materials LTE R Equity Energy & Materials LTE RH Equity Japan LTE R Equity Japan LTE RH Treasury USD R Equity Oceania LTE R Equity Oceania LTE RH Equity Em. Mark. EU, Mid. East & Af. LTE R Equity Emerging Markets Asia LTE R Equity Small Cap Europe R Equity Telecommunication LTE R Equity Telecommunication LTE RH Cash EUR R Manager Selection Fund MS10 R Manager Selection Fund MS20 R Manager Selection Fund MS40 R Manager Selection Fund MS70 R Global Real Estate Fund - acc EUR H1 A Global Real Estate Fund - acc EUR H1 N India Fund - acc A India Fund - acc N Japan Fund - acc A Japan Fund - acc N US Opportunities Fund - acc A US Opportunities Fund - acc - H1 A US Opportunities Fund - acc N Mutual European Fund - acc A Mutual European Fund - acc N Asian Growth Fund - acc A Asian Growth Fund - acc - H1 A Asian Growth Fund - acc N BRIC Fund - acc A BRIC Fund - acc - H1 A BRIC Fund - acc N Emerging Markets Fund N Global Total Return Fund - acc A Global Total Return Fund - acc - H1 A Global Total Return Fund - acc N Global Total Return Fund - acc - H1 N Growth Fund - acc A Growth Fund - acc N KD Prosperita, IAD KD Russia, IAD Bond Euro Corporate Bond Euro High Yield Bond Euro Inflation Bond Europe Bond Global Bond US Oppotunistic Core Plus Cash Euro Cash USD Equity Emerging Europe Equity Emerging World Equity Euro Select Equity Euroland Small Cap Equity Europe Restructuring Equity Europe Select Equity Global Alpha Equity Global Gold Mines Equity Global Luxury and Lifestyle Equity Global Resources Equity Greater China Equity India Select Equity Japan Target Equity Japan Value Equity Latin America Equity US Concentrated Core Equity US Growth Equity US Relative Value Index Equity Euro Index Equity North America Index Equity Pacific NLB Skl. - Garantir. skl. Azija 1 (*)

05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 05. 02. 13 07. 02. 13 07. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 07. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 06. 02. 13 31. 01. 13

80,42 140,09 317,11 183,53 91,59 91,51 85,32 93,58 73,59 106,16 59,61 64,22 154,05 160,92 367,70 50,44 49,74 89,74 139,75 135,95 54,91 70,99 94,45 208,41 158,12 166,68 152,16 440,52 54,99 56,89 113,68 127,90 125,11 113,79 111,07 13,37 13,13 21,89 20,81 4,23 3,83 6,16 5,83 12,78 18,52 15,77 27,21 25,11 37,69 14,36 10,59 13,85 15,63 21,17 20,66 19,81 19,28 11,34 10,27 0,02 0,02 16,85 17,26 137,95 159,66 25,15 110,23 100,99 100,65 30,31 97,63 128,47 108,45 68,82 144,53 88,90 67,91 111,61 76,66 535,91 123,93 11.400,90 7.176,00 640,64 119,77 97,61 119,09 100,77 139,29 151,10 130,42

0,74 0,04 0,01 -0,11 0,56 0,64 0,91 0,79 1,21 0,96 1,05 0,90 0,38 0,36 0,21 0,54 0,48 0,22 0,45 0,37 3,21 3,21 0,21 0,15 0,60 0,90 -0,14 0,55 -0,09 -0,07 0,01 -0,05 -0,05 -0,04 -0,03 -0,59 -0,61 -0,23 -0,24 -1,86 -2,05 0,82 1,22 0,79 0,00 0,00 -0,87 -0,44 -0,89 -0,62 -0,19 -0,65 -0,32 -0,28 0,15 -0,30 0,21 0,35 0,29 -0,20 -0,26 0,12 0,12 -0,32 -0,19 -0,12 0,14 0,00 0,00 -0,79 -0,22 -1,23 0,33 -0,61 -0,67 0,06 0,04 0,29 0,25 0,69 -0,76 2,08 3,28 -0,60 -0,02 0,28 0,00 -0,96 0,08 -0,15 2,93

8,60 2,26 4,58 10,06 8,97 9,84 15,70 19,10 7,51 9,74 2,00 5,05 4,14 8,89 -10,11 14,69 17,87 4,68 -3,55 -1,33 0,83 23,01 -3,48 11,55 14,88 -1,47 1,26 9,21 6,06 9,83 1,30 7,17 7,19 7,11 8,18 15,76 14,87 0,09 -0,67 1,20 0,26 2,67 4,86 1,91 11,50 10,74 4,25 6,26 3,71 -8,18 -6,28 -8,64 1,10 9,18 11,92 8,43 11,06 12,50 11,63 1,01 -6,67 7,53 13,93 6,09 8,59 10,50 6,45 0,47 0,44 0,46 2,39 7,72 19,89 8,28 9,69 -1,43 -27,21 9,97 -9,91 12,22 -0,80 18,52 27,28 -5,46 11,52 0,05 17,38 10,17 13,06 6,46 13,40

9,64 2,28 7,40 14,53 22,82 16,78 38,08 31,27 37,58 32,19 26,75 21,17 34,04 27,24 12,78 19,90 10,73 13,67 20,64 12,31 3,94 2,04 -0,65 38,91 10,89 16,87 22,51 26,35 26,07 20,94 2,58 13,02 14,49 14,78 23,44 NP NP 18,71 16,06 7,91 5,51 45,28 42,89 42,00 27,46 24,66 47,08 42,27 44,91 1,99 -2,04 0,51 25,04 40,11 37,92 37,19 35,39 35,97 33,03 -4,42 3,78 13,09 27,66 6,77 12,41 9,06 21,75 0,61 0,34 12,14 14,87 10,66 35,54 17,48 21,28 6,21 -9,86 73,55 8,08 24,45 3,89 9,83 12,80 12,54 48,13 31,19 45,53 15,58 45,34 22,51 4,03

-21,50 10,23 17,41 26,22 -6,66 -7,91 35,41 21,94 17,99 3,27 22,68 4,75 7,08 -7,37 6,12 -26,18 -36,07 2,02 -0,79 -12,35 -12,10 -34,74 6,41 25,36 -4,96 -3,15 -0,64 3,48 3,02 -4,24 6,75 23,18 20,52 10,05 9,08 NP NP 8,05 4,05 -24,87 -27,74 42,26 27,57 36,68 2,95 -0,82 34,64 17,56 31,28 -20,53 -32,29 -22,50 11,48 88,68 71,74 82,24 66,49 10,85 6,76 -46,80 -36,13 NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP NP -2,19

EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR USD USD EUR USD EUR USD EUR EUR EUR EUR USD USD USD USD USD USD JPY JPY USD USD USD USD EUR USD EUR USD

Op.: za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo upravljavci. Skladi, navedeni v tečajnici, imajo dovoljenje ATVP za trženje v Sloveniji. R - kategorija točk VS z valutnim tveganjem; RH - kategorija točk VS brez valutnega tveganja; * - objavljena je vrednost delnice, izračunava se dvakrat mesečno; ** - v likvidaciji; Viri: PFA, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen, Banka Koper, KD BPD, d. o. o., SGAM Fund, NLB - Skladi;

Hokejisti gredo v Soči, a obogateli ne bodo

Hokej.si

Slovenska hokejska reprezentanca se je uvrstila na olimpijski turnir, ki bo prihodnje leto v Sočiju. Fenomenalen uspeh za državo z zgolj enim delujočim poklicnim klubom in z okoli 150 registriranimi tekmovalci je za Hokejsko zvezo Slovenije (HZS) velik dosežek, ker lahko pričakuje, da bo ta šport pritegnil še več mladih. »Vsa zasluga gre selektorju Matjažu Kopitarju, ki ga ni bilo strah ciljev postaviti zelo visoko, in fantom, ki so jih s svojim trudom dosegli in za to tako rekoč niso dobili nobenega denarja,« nam je povedal predsednik HZS Matjaž Rakovec. Stroške udeležbe na olimpijskih igrah v Sočiju bo kril olimpijski komite, stroški priprav pa bodo večinoma bremenili HZS, ki ima 1,2 milijona evrov letnega proračuna. Velikih finančnih koristi od uvrstitve na zimske olimpijske igre Rakovec ne pričakuje, ga pa veseli, da je tudi hokejistom uspelo dodati svoj prispevek v nizu športnih uspehov Slovenije v zadnjem obdobju. »Ekonomija Slovenije je v krču. Kdor ima denar za šport, bo težko dal še več. Lahko pa po tem uspehu upamo, da bodo sponzorji ohranili zdajšnje zneske, in morda se nam bodo lažje odprla vrata kakšnega manjšega morebitnega sponzorja,« pravi Rakovec. N. M.

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

uu Videti svet črnobelo je morda lahko tolažeče, vendar ne bo pomagalo zgraditi konsenza, ki je potreben za ohranitev prihodnosti Slovenije.

Slovenci bi morali biti bolj prijazni med seboj, drug drugemu pa bi morali dati vsaj možnost, da se izkažejo za drugačne, kot se za njih navadno domneva.

Vir: Facebook, 9. februarja 2013

Ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli Slovence opozarja, da rešitev težav sistema ni le v spremembah tega, temveč tudi v spremembah nas samih in v odnosu do sočloveka.

RECIKLAŽA

uu Name je naredil velik vtis skandinavski model, iz katerega naši levičarji zelo radi povzamejo socialno komponento, toda te države so uspele na eni strani zgraditi zelo delujočo pošteno socialno državo, na drugi pa so na vrhu vseh lestvic ekonomske svobode. Tam z roko v roki delujeta precej neoliberalno tržno gospodarstvo skupaj z dobro delujočo socialno državo.

Nekaj takega bi želeli ustvariti v Sloveniji.

Vir: ljubljana.sds.si, 23. junija 2011

Minister Žiga Turk, kje se je zataknilo pri prenosu ideje v prakso?

[ F-STIL ] Izogibajte se sumljivim aplikacijam, priporočena je namestitev protivirusnega programa

Ste pripravljeni na viruse, ki napadajo vaš telefon? ŠTEVILKE

Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

Virusi in zlonamerna programska oprema (v angleščini malware) niso grožnja le računalnikom, pred njimi že dolgo niso varni niti mobilni telefoni.

Z vse širšo uporabo in funkcijami pametnih telefonov naraščajo tudi grožnje. V primerjavi z računalniki je grožnja mobilnim telefonom z virusi in zlonamerno programsko opremo sicer še vedno majhna, a to ne pomeni, da teh ni treba zavarovati.

študentov v anketi se zaveda groženj z virusi.

Predvsem zlonamerna programska oprema lahko na telefonu povzroči veliko škode. »V mobilniku nosimo cel kup pomembnih podatkov – od osebnih podatkov in raznih certifikatov do dostopa do večje baze informacij v oblaku in podobno. Zlonamerna programska oprema pa lahko tem podatkom in s tem tudi nam povzroči veliko škode,« pravi Blaž Markelj s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Šele ko se težav zavedamo, lahko ukrepamo

Markelj je skupaj z Igorjem Bernikom decembra 2011 opravil raziskavo med študenti o zavedanju groženj mobilnim telefonom. »Če se zavedamo grožnje, bomo zoper to lažje ukrepali,« pravi Markelj. Raziskava med 281 študenti je pokazala, da se

študentov v anketi se zaveda grožnje plačilnih prevar na mobilnih telefonih.

študentov v anketi se zaveda grožnje okužbe prek aplikacije.

Poskrbite, da imate vse datoteke na varnem

Za vse datoteke je dobro, da jih imate na varnem, zato redno skrbite za varnostne kopije podatkov in prenos raznih vsebin, kot so fotografije, videoposnetki in seveda kontaktni podatki. Za to lahko uporabite računalnik ali storitve v oblaku, denimo Dropbox. »Ko uporabnik opazi kakršnokoli sumljivo delovanje mobilnega telefona, ki morda niti ni posledica virusa, naj povrne tovarniške nastavitve in si nato podatke spet prenese nazaj na telefon,« svetujejo na Telekomu Slovenije.

89,4% 83,1% 69,9% 64,6% 14%

študentov v anketi se zaveda grožnje kraje naprave.

Shutterstock

KDO SI UPA

študentov v anketi se zaveda groženj z zlonamerno programsko opremo.

Vir: raziskava Učinki stalnega dostopa v kibernetski prostor in odtujevanje podatkov; avtorja: Blaž Markelj in Igor Bernik

dobro zavedajo možnosti kraje telefona (tega se je zavedalo skoraj 90 odstotkov vseh vprašanih) in virusov (83,1 odstotka vprašanih), pri novodobnih grožnjah, kot je tudi zlonamerna programska oprema, pa je zavedanje slabše (te nevarnosti se je zavedalo le 14 odstotkov anketiranih).

Ozaveščenost v zvezi s tem bi bila tako prvi korak k varovanju pred okužbami. »Uporabniki se morajo, da se zavarujejo, najprej izobraziti o vseh nevarnostih in posledicah, ki jih te lahko pustijo. Če se grožnje ne zavedamo, niti ne ukrepamo.«

Potrjujte le zanesljive datoteke

»Predvsem je treba paziti na varno uporabo aplikacij

– izogibati se je torej treba aplikacijam sumljivega ali nepreverljivega izvora, večja previdnost je potrebna tudi pri uporabi interneta,« pravi Markelj. Če torej pri delovanju telefona opazite kaj nenavadnega, je verjetno, da imate na njem virus ali zlonamerno programsko opremo. »Uporabnik naj postane pozoren, če naprava začne samodejno izvajati določene funkcije, ki jih ni nastavil oziroma zahteval,« opozarjajo v Simobilu.

Ne obiskujte sumljivih strani

Ti virusi v osnovi niso drugačni od tistih, ki delujejo na osebnem računalniku. »Prav zato pri brskanju po internetu, pregledovanju e-pošte,

uporabi aplikacij in podobno veljajo enaka pravila kot za uporabo na računalniku,« pravijo v Simobilu, kjer uporabnikom svetujejo, naj ne obiskujejo sumljivih strani, ki jih ne poznajo oziroma niso zanesljive, »naj bodo previdni pri odpiranju e-pošte in naj ne odpirajo sumljive pošte iz neznanih virov, prav tako naj ne odpirajo sumljivih priponk. Datoteke, aplikacije in programsko opremo naj prenašajo le iz zaupanja vrednih virov in z uradnih spletnih tržnic, kot je App Store za naprave iphone.« Pozorni bodite tudi na povezavo bluetooth, saj se lahko tudi prek tega kanala na telefon prenesejo virusi ali zlonamerni programi. Pri Telekomu Slovenije uporabnikom svetujejo podobno in

dodajajo, da je rešitev tudi v namestitvi protivirusnega programa. Ob tem pravijo, da v njihovem klicnem centru še niso bili obveščeni, da bi bil okužen kakšen mobilnik.

Kaj storiti, ko je telefon že okužen

»Tako kot pri virusih na osebnih računalnikih je tudi ob okužbi mobilnega telefona vse odvisno od tipa virusa oziroma od tega, kaj ta počne (ali sproži samodejno klicanje, pošiljanje sporočil, vzpostavljanje internetne povezave in podobno),« trdijo pri Telekomu Slovenije. Če virusa ne preprečimo in se telefon okuži, je najprej treba izbrisati vse okužene datoteke. »Večinoma pa je treba tudi znova namestiti operacijski sistem,« še poudarjajo v Telekomu.

»Proizvodnja asfalta pada že četrto leto zapored,« pravi Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije.

20, 21

Untitled-1 1

7.2.2013 10:07:20

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Najprej prodati prvo, šele nato kupiti drugo

Po nekaterih ocenah približno dve tretjini transakcij s stanovanjskimi nepremičninami potekata tako, da kupec najprej proda svoje staro stanovanje in nato kupuje novega. Pred krizo to ni bil zahteven manever, zdaj, ko je nepremičninski trg zamrl, pa je treba biti zelo previden.

Zbrali smo nekaj nasvetov. 19

Thinkstock

nepremičninski informator

[ OGLASNA PRILOGA ]

Agencija mora preveriti stanje nepremičnine Prek nepremičninske agencije kupujem stanovanje. Pri tem me je zmotilo, da si informacije stanovalcev in nepremičninske agencije nasprotujejo.

Blok ima ravno streho, stanovanje pa je na vrhu bloka. Medtem ko so mi stanovalci povedali, da streha od leta 1985, ko je bil blok zgrajen, ni bila renovirana, so mi na nepremičninski agenciji zatrdili drugače. Zanima me, ali mora nepremičninska agencija preveriti, ali je bila streha obnovljena.

Ali me je dolžna o tem obvestiti?

Preverjanje stanja nepremičnine je zakonsko določena obveza nepremičninske agencije. 23. člen Zakona o nepremičninskem posredovanju namreč določa, da mora nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe za posredovanje preveriti dejansko in pravno stanje nepremičnine. Na podlagi pregleda mora stranko razumljivo opozoriti na morebitne pravne oziroma stvarne napake nepremičnine.

Na podlagi skrbnega ogleda mora nepremičninska agencija preveriti, ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine.

Nepremičninska družba bi, če bi streha puščala ali kako drugače zmanjševala kakovost nepremičnine, odgovarjala za nastalo škodo.

Zakon namreč določa, da nepremičninska agencija odgovarja naročitelju za škodo zaradi pravne oziroma stvarne napake nepremičnine, na katero ga ni opozorila.

Njena odgovornost velja, če je za napako vedela oziroma bi jo lahko ugotovila s skrbnim preverjanjem stanja nepremičnine.

Nepremičninska družba mora po določilih istega zakona preveriti tudi pravna dejstva. Tako mora preveriti, ali je prodajalec oziroma najemodajalec lastnik nepremičnine, ki je predmet pogodbe, pri sklenitvi katere posreduje. Preveriti mora tudi, ali so na tej nepremičnini stvarne pravice oziroma druge pravice tretjih, ki bi lahko omejevale oziroma izključevale pravice stranke. To preveri na podlagi podatkov zemljiške knjige.

Velikokrat je predmet pogodbe, pri sklenitvi katere posreduje, zemljišče. Takrat mora nepremičninska agencija na podlagi potrdila (lokacijske informacije) pristojnega upravnega organa preveriti namembnost zemljišča, določeno s prostorskimi ureditvenimi akti.

Nepremičninski informator je oglasna priloga časnika Finance.

Izhaja vsak ponedeljek.

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Namestnik urednika in urednik področja gradbeništva: Dušan Matičič Tel.: (01) 30 91 509 E-pošta: dusan.maticic@finance.si Redaktor strani 18-19: Vasilij Krivec, FinBizMedia E-pošta: vkrivec@fbm.si

Trženje: Klemen Koštrun Tel.: (01) 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Matjaž Vrhovnik Tel.: (01) 513 08 24 E-pošta: matjaz.vrhovnik@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Hrvaške nepremičnine se nedvomno cenijo Stanovanja na Jadranu so se v letu dni pocenila za 9,1, v

Finska družba Fiskars je najbolj znana po kovinskih škarjah z oranžnim plastičnim držalom, v svetu pa so zelo priljubljene tudi njihove sekire, ki so izredno trpežne in učinkovite. Slovenski uporabniki Fiskars poznajo še po ročnem vrtnem orodju za ob-

V Sloveniji je veliko poslov s stanovanjskimi nepremičninami povezanih. To pomeni, da nekdo najprej proda svojo nepremičnino in s kupnino financira nakup drugega, po navadi večjega domovanja.

Včasih ni bilo težko najprej izbrati stanovanje za nakup, položiti aro in se dogovoriti za pogodbeno obdobje za plačilo drugega stanovanja. Trg je bil likviden, zato s prodajo ni bilo težav. Danes je povsem drugače.

Centar nekretnina vsak mesec objavlja analize oglaševanih cen, kot je to v Sloveniji delal Slonep.net. V zadnjem poročilu ugotavljajo, da so januarja na Hrvaškem cene padle za 0,7 odstotka, na letni ravni pa so nižje za slabe štiri odstotke.

Tveganj je veliko

Cene zagrebških stanovanj so v letu dni padle za 4,6 odstotka. V glavnem mestu Hrvaške je povprečna oglaševana cena 1.657 evrov na kvadratni meter, kar je za pol odstotka manj kot decembra. Najdražji predel je Medveščak, kjer je povprečna oglaševana cena 2.284 evrov na kvadratni meter, 2.074 evrov na kvadratni meter pa želijo povprečno imeti prodajalci stanovanj v središču mesta. Cene so padle v večini zagrebških sosesk, izjema sta le vzhodni del Novega Zagreba in Gornja Dubrava.

Gre za soseski, ki sta v spodnji cenovni četrtini, v prvi so se cene dvignile za 3,8 odstotka na 1.507 evrov za kvadratni meter, v drugi pa za 3,5 odstotka na 1.469 evrov za kvadratni meter.

Jadran se ni izognil padanju cen

Na Jadranu so nastavljene oziroma oglaševane cene v letu dni padle za tri, v mesecu dni pa za 0,7 odstotka. Presenetljivo je, da prodajalci hiš v oglasih zahtevajo višje cene, in sicer za 0,4 odstotka, tako da je povprečna cena hiš na

Hrvaška sledi usodi večine evropskih nepremičninskih trgov, saj cene padajo tako v Zagrebu kot na obali. Lastniki namreč postavljajo vedno nižje oglaševane cene. Split je med jadranskimi mesti med najdražjimi, saj je tam povprečna nastavljena cena stanovanja 2.320 evrov za kvadratni meter.

Jadranu 1.613 evrov za kvadratni meter.

Januarja so v primerjavi z decembrom zrasle tudi cene apartmajev, na letni ravni pa so se znižale za 1,1 odstotka.

Povprečno lastniki za kvadratni meter apartmaja na hrvaški obali zahtevajo 2.014 evrov, največ v Dalmaciji, kjer so v Dubrovniku in okolici oglaševane cene nastavljene pri 2.700 evrih za kvadratni meter, 2.374 evrov pa za kvadratni meter zahtevajo v splitskem okolišu.

Precej nižja je na hrvaški obali cena stanovanj, saj lastniki zahtevajo 1.625 evrov za kvadratni meter, kar je za 9,1 odstotka manj kot lani in za 2,8 odstotka manj kot decembra. Split je med jadranskimi mesti med najdražjimi, saj je tam povprečna nastavljena cena 2.320 evrov za kvadratni meter, okoli 750 evrov manj pa zahtevajo prodajalci reških stanovanj.

Oglaševane cene nepremičnin na Hrvaškem (v EUR/m2) Zagreb - največ (Medveščak) Zagreb - najmanj (Sesvete) Zagreb - povprečje Apartmaji na Jadranu Stanovanja na Jadranu Hiše na Jadranu Split Reka Osijek

Januar 2013 2.284 1.173 1.657 2.014 1.625 1.613 2.320 1.557 1.089

Januar 2012 2.344 1.235 1.744 2.038 1.818 1.596 2.393 1.605 1.167

Sprememba (v %) -2,6 -5,1 -4,7 -1,1 -9,1 0,4 -3,1 -3,0 -6,7 Vir: Centar nekretnina

PREDNOSTI IN SLABOSTI ANALIZ

Oglaševane cene niso enake dejanskim

Hrvaški oglasni nepremičninski portal Centar nekretnina analizira cene nepremičnin, ki se pojavljajo v njihovih oglasih.

Naj poudarimo, da ne gre za dejanske cene, saj se prodajalec in kupec pri transakciji običajno pogodita za nižjo ceno, kot je objavljena v oglasih. Na to opozarjajo tudi analitiki omenjenega spletnega portala, ki so zapisali, da na podlagi oglaševanih cen ne morejo natančno določiti realnih cen. Dodajajo pa, da je mogoče prek oglaševanih cen ugotavljati tudi gibanje realiziranih cen. Njihove analize namreč kažejo, da si rasti oziroma padci oglaševanih in dejanskih cen zelo sledijo. Prednost njihove raziskave je, kot pravijo, tudi večji vzorec, saj je baza oglaševanih cen na njihovem portalu precej večja od baze realiziranih cen.

V Fiskarsu so letos pripravili precej novosti, ki bodo ljubiteljem olajšale delo na vrtu – tudi za otroke rezovanje, kleščenje, sekanje in žaganje ter ročni kosilnici, odstranjevalniku plevela, lopatah, grabljah, motikah in vilah.

Številne novosti

Med letošnjimi Fiskarsovimi novostmi velja omeniti izdelke iz družine Fiskars Quantum™, ki jih odlikujejo ročaji z oblogo iz plute, kar uporabniku zagotavlja kar najboljši oprijem. Druga novost so škarje Fiskars SmartFit™, ki se rokam prilagodijo kot rokavice. Škarje se ponašajo s »pametno« nastavljivo rezalno odprtino, ki

Najbolje je prvo nepremičnino prodati, šele nato začeti kupovati drugo

Po podatkih največjega spletnega nepremičninskega oglasnega portala Centar nekretnina cene stanovanj na Hrvaškem vztrajno padajo. Na obali se cenijo tudi apartmaji, cene hiš pa so malenkost višje.

Nove rešitve za delo na vrtu Glavne smernice pri razvoju vrtnega orodja so olajšanje dela za uporabnika, prijaznost do okolja in možnost recikliranja.

Prav ta vodila so vključena v novosti, ki jih letos ponuja Fiskars, razvili pa so tudi orodje za otroke.

Povezani posli so postali zelo negotovi

Zagrebu pa za 4,6 odstotka

Zagreb: od 1.173 do 2.284 evrov

Za boljši oprijem so v Fiskarsu ročaje vrtnih orodij obložili s pluto. omogoča opravljanje še tako zahtevnih nalog na vrtu.

Tretja skupina novosti – družina Fiskars SingleStep™

– združuje štiri nova kakovostna rezalna orodja: dvoje ukrivljenih klešč za rezanje debelega svežega lesa, ukrivljene obrezovalne klešče za suh les in škarje za živo mejo.

Naslednja novost je paleta zamenljivih nastavkov Fiskars QuikFit™, ki omogočajo raznolika opravila na vrtu. Z njihovo pomočjo se na univerzalne ročaje prilegajo nove večnamenske metle, rezalnik vej, čistilnik žlebov, cvetlične grablje, triroge motike in drugi uporabni ročni kultivatorji. Pri nekaterih nastavkih so potrebni teleskopski ročaji, ki olajšajo delo na višini.

Orodje in program za otroke

V Fiskarsu so razvili tudi družino vrtnega orodja za otroke – Moj prvi Fiskars®, ki jo odlikujeta trpežnost in prijaznost do malih uporabnikov.

V Sloveniji Fiskars zastopa družba Unicommerce. Ta je v sodelovanju s programom Ekošola pripravila projekt, ki ga bodo učitelji, vzgojitelji in mentorji v šolah in vrtcih letos izvajali v okviru programa Šolska vrtilnica. Ob tem bodo vodili zeliščarski vrtnarski dnevnik, namen tega pa je vzpostaviti trajnejše sožitje otrok z naravo.

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR 19

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Thinkstock

nasvet

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Po ocenah Iztoka Remškarja, direktorja nepremičninske agencije Kvadratni meter, je med vsemi stanovanjskimi transakcijami kar 70 odstotkov takšnih, ko morajo kupci najprej prodati nepremičnino. Večinoma se ljudje za nakup odločijo, ko sami že prodajo staro nepremičnino ali pa ko dobijo dediščino ali kak drug izredni prihodek. »Pred krizo je kupec za nepremičnino dal aro, določili smo največ polletni rok za plačilo nepremičnine in v tem času prodali njegovo prvo nepremičnino,« razlaga Remškar. Danes je drugače, saj so razmere bolj negotove.

FinBizMedia

18 Oglasna priloga

Iztok Remškar, Kvadratni meter: »Vezane prodaje oziroma nakupi so veliko bolj tvegani, kot so bili. Najprej naj lastnik proda svoje staro stanovanje, šele nato naj išče drugega.«

Branko Potočnik, INSA: »Lastnik, ki se loti vezanega nakupa, mora dobro poznati razmere na trgu. Le tako bo tak posel izpeljal z najmanjšim tveganjem.«

Sogovornik svetuje, naj tisti, ki kupujejo drugo nepremičnino, najprej prodajo prvo, oziroma naj najprej pridobijo aro, ki jo porabijo za rezervacijo novega stanovanja.

In kaj storiti, ko ima lastnik drugo nepremičnino že izbrano oziroma je našel nepremičnino, ki mu je pisana na kožo? V tem primeru bi najraje podpisal pogodbo za drugo stanovanje in plačal aro. A taka pot prinaša precej tveganj. »Minili so časi, ko je bilo mogoče z gotovostjo trditi, da bo lahko lastnik prvo stanovanje v kratkem času prodal, saj se lahko prodaja razvleče tudi na dve leti,« pravi Remškar in opozarja na nevarnost, da bo moral

druge nepremičnine, je dobro, da ima tudi zagotovilo, da bo prodal prvo nepremičnino, drugače naj si stranke izgovorijo nekoliko daljši rok za plačilo kupnine.

Pri takšnih vezanih poslih je sodelovanje agencije še pomembnejše kot pri posameznem nakupu ali prodaji.

Ključno je, da je stranka, ki nakup nepremičnine financira s prodajo nepremičnine, seznanjena s stanjem na trgu in cenami, ki se trenutno dosegajo. Potočnik pravi, da se povpraševanje po nepremičninah ni bistveno zmanjšalo, so se pa precej znižale cene, kar je treba upoštevati predvsem pri prodaji.

Pomembno je tudi uskla-

lastnik prvo stanovanje prodati daleč pod želeno vrednostjo.

Laže je, če vpleteni poznajo razmere na trgu

Branko Potočnik iz mariborske INSE sicer ne ve natančno, koliko poslov s stanovanjskimi nepremičninami je vezanih, vendar pravi, da so razen prvih nakupov skoraj vsi preostali nakupi povezani s prodajo prve nepremičnine. Po njegovem mnenju je v takem primeru najbolje, da prodaja in nakup potekata vzporedno. Lastniki naj začnejo prodajati svojo nepremičnino, hkrati pa naj iščejo novo. Preden se posameznik pogodbeno zaveže za nakup

Banke lahko odobrijo tudi moratorij za odplačevanje Pri vezanih prodajah in nakupih imajo veliko vlogo banke, saj je večina stanovanj kupljenih na posojilo. Banke različno obravnavajo primere, metodologija ni vprašljiva, vedno pomembnejša pa je kreditna sposobnost kupca oziroma prodajalca v eni osebi.

Poglejmo, kaj storijo banke, ko jih posojilojemalec seznani, da želi kupiti drugo nepremičnino, pri čemer stare, na kateri ima hipoteko, še ni prodal in prosi za moratorij odplačevanja novega posojila, dokler ne bo prodal prvega stanovanja. Tako v UniCreditu kot Hypu, ki sta se potrudila z odgovorom, vsak primer obravnavajo posebej in se odločajo na podlagi bonitete prosilca za posojilo. Medtem ko v UniCreditu ne odgovarjajo konkretno, kolikšen bi lahko bil moratorij za odplačevanje posojila, pa v Hypu ponujajo do 12-mesečni moratorij.

V tem času posojilojemalec plačuje le obresti, glavnice pa ne. Pri tem posojilojemalcu ne zaračunajo nobenih stroškov.

Prenos hipoteke tehnično ni zahteven

Ob nepremičninskih transakcijah se hipoteke v UniCreditu ne prenašajo. Ko je zagotovljeno poplačilo prvega posojila, njihova banka izda izbrisno pobotnico. Vpis nove hipoteke banka, ki odobri nov posel, praviloma pogojuje z namero o izdaji izbrisne pobotnice ob poplačilu starega posla.

Drugače ravnajo v Hypu. Če ima stranka pri banki že najeto hipotekarno posojilo in se odloči za nakup nove nepremičnine, se lahko hipoteka prenese na novo nepremičnino. Njihova banka v tem primeru pripravi aneks k pogodbi, ki stane 50 evrov, plačati pa je treba tudi notarske storitve.

Ko je nova hipoteka vpisana, banka na pobudo stranke izda izbrisno pobotnico za izbris stare hipoteke in za 130 evrov uredi izbris hipoteke v zemljiški knjigi.

Po domače povedano, gre zadeva takole: s kupnino od prodaje stanovanja, na katerega je bila vpisana hipoteka, banki poplačamo staro posojilo, s čimer se izbriše hipoteka.

Za nakup novega stanovanje se najame novo hipotekarno posojilo, pri čemer se v zemljiško knjigo vpiše nova hipoteka.

Pribitki so višji, EURIBOR nižji

Veliko ljudi je kupilo nepremičnino v času gospodarske rasti, ko so banke imele veliko denarja in so ga vneto dajale na trg. Boj za jemalce stanovanjskih posojil je bil takrat med bankami zelo hud, zato so obrestne mere iz tistih časov zelo nizke. V Hypu pravijo, da razlike v skupni obrestni meri skorajda ni, saj sta bila takrat EURIBOR in LIBOR precej višja kot danes. Vendar pa so narasli bančni pribitki.

V Hypu pravijo, da so bili v času konjunkture okoli dvoodstotni, danes pa so za eno odstotno točko višji. Da so bančni pribitki višji, potrjujejo tudi v UniCreditu, njihovi podatki pa kažejo, da so današnji pribitki za okoli 30 odstotkov višji kot leta 2008 ali 2009. Dodajajo še, da so pribitki približno enaki, kot so bili leta 2006.

diti roke plačil in primopredajo obeh nepremičnin, tako da zadeva za stranke ni stresna. Velika večina poslov, ki jih nepremičninske družbe vodijo na ta način, poteka gladko in brez zapletov.

Iztok Remškar še dodaja, da mogoče razlika v ceni med manjšim in večjim stanovanjem ne bo nikoli več tako majhna, kot je danes. Seveda pa je najprej treba prodati prvo in kasneje najti cenovno ugodno in primerno drugo stanovanje.

Lahko vprašate tudi banko

Možno je tudi, da lastnik najprej kupi novo stanovanje, pri čemer pa se mora z

banko dogovoriti za dodatno posojilo s hipoteko na obe nepremičnini in moratorij za odplačevanje, dokler ne proda prvega stanovanja. Težava je v tem, da banke danes niso več tako radodarne, kot so bile pred krizo, zato marsikdo za takšen posel kreditno ni sposoben.

Iztok Remškar s takimi primeri nima veliko izkušenj. Meni pa, da bi takšna transakcija prinesla veliko bančnih stroškov. Temeljno tveganje ob tem še vedno ostaja, saj lastnik prvega in kupec drugega stanovanja tudi v tem primeru ne ve, kdaj bo lahko prodal prvo stanovanje in po kakšni ceni. Pri tem je vse odvisno od dogovora z banko, še bolj pa je vprašljivo, kolikšen del posojila bo lahko posameznik pokril s prodajo nepremičnine.

Potočnik omenja še trejo možnost. Če njihova stranka ne more prodati nepremičnine in bi ji tako propadel nakup drugega stanovanja, za katerega se je pogodbeno že zavezala, lahko njihova nepremičninska družba odkupi nepremičnino, ki je stranki ni uspelo prodati. V takšnih primerih, za katere pa se odločijo le v sili in so zelo redki, je cena nekoliko nižja, kot bi jo kupec lahko dosegel, če bi imel čas čakati.

Vlagateljske priložnosti v občini Lendava Občina Lendava leži na skrajnem vzhodu Slovenije, na tromeji z Madžarsko in Hrvaško. Zaradi te obmejne lege se je skozi zgodovino izoblikovala multikulturnost, ki opredeljuje mesto in občino v kulturnem, turističnem in gospodarskem smislu. Prednosti območja so visoka kakovost bivanja, zdravo življenjsko okolje in bogata ponudba komunalno opremljenih zemljišč. Ker leži ob V. prometnem koridorju (Barcelona– Kijev) oziroma ob avtocesti Maribor–Pince, ima ugodne logistične povezave.

Ponujajo se različne možnosti za potencialne investitorje za namene, kot so industrija, turizem, poslovne in stanovanjske gradnje ter kmetijstvo. Občina je s ciljem razvijanja in spodbujanja vlaganj vlagateljske priložnosti zajela v vlagateljski mapi, v kateri so podrobno predstavljene posamezne lokacije, namenjene razvoju. Mapa je dostopna na spletni strani občine (www.lendava.si).

V vlagateljski mapi je za namen razvoja industrije in sorodnih dejavnosti predstavljenih 22 lokacij v velikosti 106 hektarjev, za namen razvoja turizma devet lokacij v velikosti 32 hektarjev, za industrijsko in trgovsko de-

javnost je na štirih lokacijah predvidenih 13.600 kvadratnih metrov, za razvoj kmetijstva šest lokacij v velikosti 107 hektarjev in za razvoj stanovanjske gradnje pet lokacij v velikosti pet hektarjev.

Med prednosti, ki jih v občini Lendava zagotavljajo vlagateljem, lahko štejemo dobro komunalno opremljenost (plinovod, kanalizacija in čistilna naprava, industrijski vodovod velikih zmogljivosti, optični kabel TK, geotermalna energija), komunalno opremljena zemljišča in nizke vstopne investicijske stroške (nizke cene komunalno opremljenih zemljišč), kakovostno delovno silo ob visoki stopnji brezposelnosti ter zanimivo lokacijo z avtocestno povezavo in industrijskim železniškim tirom.

Z namenom pospešiti gospodarski razvoj in podjetni-

štvo, s tem pa zaposlovanje, razvijanje znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti je občina s pomočjo pravilnika za dodeljevanje sredstev za razvoj malega gospodarstva in podjetništva pripravila 12 spodbud, s katerimi so poslovne zamisli in ideje laže uresničljive.

Lendava vam ponuja spekter vlagateljskih priložnosti za nove poslovne zamisli in cilje, ki vam jih bodo pomagali uresničevati z resnim, profesionalnim in partnerskim pristopom.

20 Oglasna priloga

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR 21

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

[ INTERVJU] Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije

penjenim bitumnom, ponovna (vroča) uporaba starega asfalta (rezkanca) v novem asfaltu, nizkotemperaturni asfalti, manj hrupni asfalti, togi (ne deformabilni) asfalti, uporaba sekundarnih vhodnih materialov (žlindra, guma) in podobno.

Nekatere od opisanih tehnologij so se že uveljavile kot standardna dobra praksa, pri nekaterih obstajajo pomisleki.

Proizvodnja asfalta pada že četrto leto zapored Ker si brez cest življenja ne moremo niti predstavljati in ker je na cestah tudi v najhujših situacijah treba zagotavljati prevoznost, je jasno, da potrebe po asfaltu ostajajo in propadla velika podjetja moramo tako ali drugače nadomestiti.

Zato se je pojavila priložnost za srednja in manjša podjetja, da prevzamejo njihovo vlogo. In ta preobrazba se zdaj v Sloveniji tudi dogaja. Seveda pa bo preteklo kar nekaj časa, da se bodo vzhajajoča podjetja ustrezno organizirala in usposobila za izvedbo najzahtevnejših del.

Za ta segment je treba obvlado-

vati celoten tehnološki proces od projektiranja zmesi do proizvodnje, vgrajevanja in seveda ustrezne kontrole kakovosti. O asfaltih in gradnji cestne infrastrukture smo se pogovarjali s predsednikom Združenja asfalterjev Slovenije, Slovenkom Henigmanom. v Kako se je gibala poraba

asfaltnih zmesi v minulih letih?

Po podatkih, ki smo jih doslej zbrali v združenju, je proizvodnja v letu 2012 spet upadla – že četrto leto zapored. Od 2,6 milijona ton v letu 2008 smo v letu 2012 prišli na komaj malce prek 1,1 milijona ton asfaltnih zmesi, proizvedenih v Sloveniji, kar pomeni zgolj 60 odstotkov povprečne proizvodnje iz zadnjih 15 let, ko smo dosegali 1,8 milijona ton. Vrnili smo se na obseg proizvodnje v času pred osamosvojitvijo Slovenije ali pa takoj po njej.

Da je situacija zares alarmantna, kažejo podatki o proizvodnji asfalta v Evropi, kjer

se je proizvodnja v letu 2011 povečala za pet odstotkov (s 309 na 324 milijonov ton), največji padec pa je bil ugotovljen prav v Sloveniji. In sicer je bil v letu 2011 kar 30-odstoten (z 1,8 na 1,3 milijona ton), v letu 2012 pa ugotavljamo ponovni padec za nadaljnjih 10 do 15 odstotkov.

O stanju smo konec leta obvestili pristojna ministrstva in Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), saj nas skrbi, kam nas bo takšen padec proizvodnje pripeljal. Ceste sicer lahko nekaj let zdržijo brez dodatnih asfaltov, vendar se je treba zavedati posledic, kajti ukrepi na zanemarjenem omrežju so vedno precej dražji, kot če jih izvedemo pravočasno. v Kako bi ocenili slovenske

avtoceste in druge ceste z vidika kakovosti gradnje ter kakovosti vozišč?

O tem vprašanju ima lahko vsak svoje mnenje. Na avtocestah je bilo v letu 2011 samo 8,8 odstotka voznih površin v slabem in zelo slabem stanju.

Avtoceste so po grobi oceni v povprečju stare okoli 15 let, torej so mlade. Vendar pa je obseg prometnih obremenitev veliko večji, kot je bil predviden, voziščne konstrukcije pa so bile zato poddimenzionirane. A ob upoštevanju navedenega so bila vozišča zgrajena kakovostno.

Situacija pa je veliko slabša na omrežju glavnih, regionalnih in turističnih cest, kjer je kar 54,5 odstotka slabih in zelo slabih voznih površin. To pomeni 3.089 od ocenjenih 5.667,8 kilometra. Na splošno je na teh cestah kakovost izvedbe del težko ocenjevati. Ker pa so tudi na teh cestah izvajalci isti kot na avtocestah, lahko za opravljena dela na splošno presodimo, da so ustrezna. So pa seveda vedno in povsod možne izboljšave. Tega se strokovni krogi zavedajo in zato se nadgrajuje tehnična regulativa, organizirajo posvetovanja, mednarodno sodelovanje, vključujejo se fakultete in inštituti. To je nikoli končan proces.

v Po velikem gradbenem in-

vesticijskem ciklu (dokončanje avtocestnega križa) nas čakajo predvsem vlaganja v vzdrževanje cest.

Ali to pomeni, da bo dela za asfalterje še dovolj?

Seveda nas v prihodnje čakajo predvsem vlaganja v vzdrževanje in obnove. Skupaj 750 kilometrov avtocest pomeni 1.500 kilometrov polovične (enosmerne) avtoceste. Če se na cesti pojavimo v povprečju vsakih 20 let, to pomeni, da moramo na leto obnoviti, pokrpati, preplastiti ali ojačati 75 kilometrov enosmernih vozišč. Dejansko je DARS-u v zadnjih šestih letih uspelo izvesti ukrepe na povprečno 34 kilometrih avtocest letno.

Podobno kažejo tudi finančni izračuni. V razvitih državah se investicijskemu vzdrževanju na leto namenja med enim in 1,3 odstotka vrednosti infrastrukturnih objektov. To bi na avtocestah pomenilo vložek v znesku okoli 75 milijonov evrov, pri čemer gre za vlaganja v vseh segmentih, od

Mediaspeed

Razmere v slovenskem gradbeništvu poznamo, govorimo lahko o pravi katastrofi. Temu ni mogla ubežati niti industrija asfalta. V zadnjih letih je propadlo pet od osmih največjih proizvajalcev asfalta. Od večjih so tako pri življenju samo še CGP iz Novega mesta, Pomgrad iz Murske Sobote in Strabag.

v Zakaj pomisleki?

premostitvenih objektov do preostalih elementov in vozišč.

Pri nas smo od navedene vsote močno oddaljeni, saj v avtocestne obnove zadnjih šest let na v povprečju vlagamo približno 27 milijonov evrov.

Podobna je situacija z vlaganji na državnem cestnem omrežju, kjer pa je zaostanek tako velik, da bi bilo treba najprej vložiti ogromno sredstev, da bi prišli do spodobnega stanja. Tako je upravljavec, Direkcija RS za ceste, v zelo nehvaležnem položaju, saj vseskozi krpa nemogoče stanje in o pravem gospodarjenju na tem omrežju sploh ne moremo govoriti.

Torej, ne gre za vprašanje, ali bo dela za asfalterje dovolj. Bolj primerno je vprašanje, ali se zavedamo pomena sodobne infrastrukture in ali je država

organizira v sodelovanju s

CP Asfalt d.o.o., Ježce 2, 1275 Šmartno pri Litiji Telefon: +386 1/ 780 90 19 GSM: +386 51 / 689 688 Faks: +386 1/ 780 90 19 E-pošta: info@cpasfalt.si

www.cpasfalt.si

8.

IZOBRAŽEVANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA 2013

Enodnevno izobraževanje bo potekalo 14. marca 2013 med 9.00 in 14.00 uro v prostorih Poslovne hiše Unija, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani.

Obravnavane bodo naslednje aktualne teme: ® Asfaltne voziščne konstrukcije (dimenzioniranje, regulativa, postopki, nove tehnologije) - Predavateljica: mag. Jožica Cezar, u.d.i.g. ® Kontrola kakovosti in problematika bitumenskih veziv - Predavatelj: Roman Bašelj, i.g. ® Analiza življenjskega cikla voziščne konstrukcije - Predavatelj: Mitja Jurgele, u.d.i.g. ® Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu (cestogradnji) z vidika trajnostnega razvoja – Predavatelj: Mitja Čotar, u.d.i.g., MBA ® Projekt ReBirth, Črna jeklarska žlindra - odlična surovina za gradnjo cest - predstavitveni film Vodja izobraževanja: mag. Jožica Cezar

Informacije: www.zdruzenje-zas.si

ASFALTI PTUJ d.o.o. Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj tel.: +386 2 749 26 10, fax: +386 2 749 26 12 www.asfalti-ptuj.si, e-pošta: info@asfalti-ptuj.si ® Tankoslojni in nizko hrupni

asfalti (BBTM) po EN 13108-2 ® Drobirji z bitumenskim mastiksom (DBM) po EN 13108-5 V prihodnosti želimo čim več uporabljati reciklirani asfalt, je produkt frezanja ali kakšne druge mehanične metode odstranjevanja obstoječega asfalta iz voziščne konstrukcije.

Do njega pridemo zaradi obnove, rekonstrukcije ali modernizacije voziščne konstrukcije na cestah, parkiriščih in drugih površinah, ki so bile v prvotnem tudi asfaltirane.

Smiselno je uporabljati stari asfalt za mešanico novega asfalta tako z ekonomskega,

® Asfalt betoni (AC) po EN 13108-1 ® Drenažni asfalti (PA) po EN

13108-7

® Reciklažni asfalti po EN 13108-8 okoljskega vidika in še zlasti pri varčevanju in prekomernih eksploatacijah mineralnih surovin.

Tankoslojni in nizko-hrupni asfalt pa je primeren in zelo uporaben v mestih in strnjenih naseljih kjer je hrup prometa obremenjajoč za ljudi, ki živijo v takem okolju. S tem bi ustvarili boljše pogoje življenja tako do ljudi kot do okolja.

PRIMOŽ KUMER, dipl.inž.gradb. direktor komerciale

uu V razvitih državah se investicijskemu vzdrževanju na leto namenja med enim in 1,3 odstotka vrednosti infrastrukturnih objektov.

To bi na slovenskih avtocestah pomenilo vložek v znesku okoli 75 milijonov evrov. Pri nas smo od navedene vsote močno oddaljeni.

Tako pravi Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije. zmožna financirati višjo raven.

V omenjenih dopisih ministrstvom in GZS smo predlagali, da se pospešijo vlaganja v obstoječo cestno infrastrukturo. Ta vlaganja so tudi ena od poti v vnovičen zagon naložb in gradbeništva. Te postopke lahko poženemo takoj, projektanti lahko začnejo pripravljati projektno dokumentacijo, vključijo se geometri, nadzorni inženirji in seveda gradbeni izvajalci in inštituti.

materiali, bitumni so modificirani z različnimi dodatki. Danes lahko v laboratoriju z zahtevnimi dinamičnimi preskusi napovemo odpornost asfaltne zmesi proti različnim temperaturam, napovemo lahko tvorbo kolesnic, nastanek razpok, utrujanje in togost, kar včasih ni bilo mogoče. Okrepljeni s temi podatki, so proizvajalci asfalta zmožni proizvesti kakovostno asfaltno zmes za predvideno življenjsko dobo.

v Kako

v Pa smo v Sloveniji naklo-

se spreminjata načrtovanje in gradnja cest, predvsem z vidika razvoja asfaltnih zmesi? Če pogledamo cesto danes in jo primerjamo s cesto pred 10 ali 15 leti, lahko ugotovimo številne spremembe, tako na področju prometne opreme, signalnovarnostnih naprav, odbojnih ograj kot označb na vozišču, protihrupnih ograj in podobno. Razlike so tudi v voziščnih konstrukcijah, vendar uporabnik lahko zazna zgolj spremembo na vozni površini. Ali je je ravna in ima dobre torne lastnosti? Druge lastnosti so uporabnik skrite. A če bi uporabili asfaltno zmes izpred 15 let, lahko zatrdim, da ne bi bila niti za kratek čas zmožna zdržati današnjih prometnih obremenitev. V tem času so se spremenili koncepti projektiranja, spremenili so se vhodni

Z novimi tehnologijami imamo težave predvsem po letu 2008, ko so se zgodile znane afere (trojanski predori, omet v predoru Šentvid). Ko so pri gradnji avtoceste mimo Trebnjega naročniku predlagali, da se v nosilnih plasteh uporabi 15 odstotkov starega asfalta, je bilo to kategorično zavrnjeno.

In to kljub temu, da v razvitih državah, denimo Nemčiji, v nov asfalt vgradijo 50 odstotkov ali več starega asfalta, na Nizozemskem celo do 80 odstotkov. Star asfalt ni odpadek, ampak proizvod z energijsko

vrednostjo, ki jo je možno v veliki meri izkoristiti pri vnovični uporabi. In nov proizvod zato ne sme biti v ničemer slabši.

Avstrijska avtocestna družba Asfinag recimo zahteva, da se pri obnovah vozišč v različnih plasteh uporabi vsaj 20 odstotkov starega asfalta.

Podobno je pri uveljavljanju manj hrupnih asfaltov. Leta 1996 smo na AC Arja vas– Vransko prvič uporabili asfaltno zmes SMA 8, ki znižuje raven hrup za vsaj dva decibela v primerjavi s prej uporabljeno standardno zmesjo BB 11.

To asfaltno zmes smo nato z manjšimi variacijami uporabili pri celotni gradnji avtocest. A razvoj gre naprej, saj je hrupna obremenitev velika težava za prebivalstvo. Danes znamo proizvesti asfaltne zmesi, ki hrup zmanjšujejo za dodatne tri, štiri ali celo pet decibelov.

Zgolj za ponazoritev, zmanjšanje hrupa za tri decibele pomeni v realnosti takšen učinek, kot bi se promet zmanjšal za polovico.

Ker se življenjska doba asfaltne plasti z zmanjšanjem hrupa skrajšuje, za optimalno velja asfaltna zmes SMA 8LN, ki lahko hrup zmanjša za dodatna dva decibela. V razvitih državah je takšna zmes že standardna, pri nas žal še ne. A pozitivno je, da smo že izvedli poskusna polja, upam, da bomo ta projekt letos lahko nadaljevali in tako prihodnjo sezono ne bo več odseka na pomembni državni cesti oziroma avtocesti, kjer ne bi bil vgrajen takšen asfalt.

Vendar pa nisem prepričan, ali se v Sloveniji zavedamo, kolikšno škodo povzročamo z ustavljanjem razvoja. Čeprav smo sprejeli celovito tehnično regulativo za opisane tehnologije, se takšne tehnologije v zadnjih letih zelo težko uveljavijo. Sami izvajalci pa so zaradi znanih okoliščin tudi manj zainteresirani in usposobljeni, kot so bili še pred časom. Le malo nam še manjka in iz tega začaranega kroga ne bomo mogli več izstopiti.

v Kako

v ZAS pomagate slovenskim asfalterjem?

Kakšen je še pomen ZAS in kakšni so vaši načrti?

ZAS kot strokovno društvo omogoča predvsem druženje za izmenjavo mnenj, pripravo predlogov strokovnih dokumentov in tehničnih specifikacij, povezavo s tujino.

Zaradi tega organiziramo številne dogodke, kot je bil zadnji strokovni posvet o dimenzioniranju voziščnih konstrukcij (skupna organizacija z OMV) v Ljubljani novembra lani, kjer so sodelovali tudi vodilni strokovnjaki iz Nemčije in Avstrije. Marca bomo organizirali tradicionalno, že osmo izobraževnaje vodilnih kadrov v asfalterstvu, za jesen pa že napovedujem največji bienalni dogodek društva, to je 14. kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki ga pripravljamo 28. in 29. novembra 2013 na Bledu.

Upam, da bomo na kolokviju lahko bolj optimistično ocenjevali letošnjo in naslednjo asfaltersko sezono.

Productivity Partnership for a Lifetime

njeni novim tehnologijam na področju razvoja in vgradnje asfaltov?

V Sloveniji obvladujemo ali vsaj smo obvladovali praktično vse tehnologije, ki so na voljo. Vprašanje pa je, koliko jih dejansko uporabljamo.

Vse te tehnologije smo pri nas tako ali drugače že uporabili, če ne kot gradbeni ukrep, pa vsaj na poskusnih poljih. To so tehnologije, ki omogočajo boljšo kakovost in okoljsko sprejemljivost. Gre za zmanjševanje porabe energije, za varovanje surovin in drugih virov ter ne nazadnje za zmanjševanje škodljivih vplivov, s čimer postaja asfalterska industrija vse bolj zelena in trajnostno naravnana.

Naj navedem samo nekatere od teh tehnologij: reciklaža na kraju samem s cementom ali

Global 160

Vedno več recikliranega

Inovativno družinsko podjetje Ammann Inovativno družinsko podjetje Ammann, je v svetovnem pogledu vodilno podjetje v gradbeni panogi, s poudarkom dobave strojev in opreme za kvalitetno in strokovno izgradnjo celotne cestne infrastrukture. Prednosti podjetja Ammann so inovativen pristop k tehnologiji, ki je posledica dolgoletnih izkušenj in predanosti k razvoju in napredku, ki kupcu in uporabniku opreme Ammann že od leta 1869 zagotavlja, ne le zadovoljstvo ob preprosti uporabi in kvaliteti, ampak vam ponudi trajno partnerstvo.

Kot napoveduje Primož Kumer iz podjetja Asfalti Ptuj, se v prihodnosti obeta vedno večja uporaba recikliranega asfalta. Slednjega dobimo s frezanjem ali kakšno drugo mehanično metodo odstranjevanja starega asfalta iz voziščne konstrukcije. »Do njega pridemo zaradi obnove, rekonstrukcije ali modernizacije voziščne konstrukcije na cestah, parkiriščih in drugih površinah, ki so bile v prvotnem stanju tudi asfaltirane. Uporaba starega asfalta za mešanico novega asfalta je smiselna tako z ekonomskega (varčevanje) kot okoljskega vidika, saj zmanjšujemo pretirano izkoriščanje mineralnih surovin,« razlaga Kumer. Tankoslojni in nizkohrupni asfalt je denimo primeren za mesta in strnjena naselja, kjer je hrup prometa zelo obremenjujoč za prebivalce. Kot pravi Kumer, bi s tem ustvarili boljše bivalne razmere za ljudi in hkrati manj obremenjevali okolje.

Za več informacij o nabijalni tehniki, asfaltnih bazah in finišerjev za asfalt vas vabimo, da obiščete našo stran www.vitrade.si

vitrade_logo 23. junij 2009 13:50:55

Vitrade d.o.o.

Partizanska cesta 5 2000 Maribor, Slovenia Tel. + 386 2 235 26 60 Fax + 386 2 235 26 66 info@vitrade.si

22 Oglasna priloga

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Kakovostna sanacija in prevoznost že po 30 minutah

Sodobna sanacija asfaltnih površin Promet v kombinaciji z vplivi okolja sčasoma povzroča površinske poškodbe asfaltnih vozišč, predvsem v obliki linijskih razpok. Če linijskih razpok ne saniramo takoj, se tvorijo mrežaste razpoke in posledično nastanejo posedki in udarne jame.

Udarne jame so za udeležence v prometu izredno nevarne, še posebej po odjugah in deževju, ko so napolnjene z vodo in kot take manj opazne. Še najmanj, kar se nam lahko zgodi, ko zapeljemo v udarno jamo, so poškodbe na vozilu.

Vzdrževati ali graditi nove?

Po več kot 20 letih izkušenj pri sanacijah asfaltnih površin Slobodan Miljatović iz podjetja Poseehl ugotavlja, da so v preteklosti lastniki in vzdrževalci teh površin k reševanju problemov pristopali različno. »Eni so ne glede na razpoložljiva sredstva vzdrževali obstoječe stanje in s pravočasnimi ukrepi podaljševali življenjsko dobo asfaltnih površin. Drugi pa so prisegali na filozofijo 'prihraniti pri vzdrževanju in zgraditi čim več novega'.

Razmere, v katerih živimo, te druge filozofije ne dopuščajo več. Celo obratno, silijo nas,

da asfaltne površine vzdržujemo pravočasno, kakovostno in gospodarno.«

Če zamudimo, je potrebna večja sanacija

Miljatović trdi, da je pravočasna sanacija linijskih razpok v asfaltu najučinkovitejši ukrep, ki podaljša življenjsko dobo asfaltnih površin in je v primerjavi s kasnejšimi ukrepi (krpanje, preplastitve) stroškovno zanemarljiv ter dolgoročno zagotavlja velik prihranek. Če s sanacijo linijskih razpok zamudimo in se že začenjajo pojavljati mrežaste razpoke ali udarne jame, se lahko sanacije lotimo na dva

REMIX

Prednosti sanacije asfaltnih površin po vročem postopku REMIX

Vnovič uporabimo že uporabljen asfalt (rezkan ali lomljen).

Varčujemo z energijo (za delovanje termokontejnerja in infrardečih grelnikov se uporablja avtoplin LPG).

Dela se lahko izvajajo tudi pozimi (do deset stopinj Celzija pod ničlo), zato odpade neučinkovito začasno krpanje s hladnim asfaltom.

Dela se izvajajo v pomični zapori vozišča, ki jo je možno v prometnih konicah in ob zastojih hitro odstraniti.

Za izvedbo postopka zadostujeta dva usposobljena delavca (povprečni dnevni obseg sanacije je sto kvadratnih metrov). načina, odvisno od vremenskih razmer. Oba načina pa sta, glede na velikost poškodbe, logistično in stroškovno zelo zahtevna.

Prvi način je krpanje asfalta po vročem postopku. Pri tem postopku je treba pred vgradnjo nove asfaltne zmesi – ta se proizvede v asfaltni bazi in pripelje na gradbišče – poškodovani asfalt odstraniti, površino očistiti in pobrizgati z emulzijo ter odpadni material odpeljati na deponijo.

Drugi način, to je sanacija udarnih jam in posedkov po hladnem postopku, se uporablja le izjemoma. To je začasen ukrep, ko v zimskem času oziroma pri nizkih

temperaturah intervencijsko zakrpamo nastale luknje in tako zagotovimo varnost udeležencev v prometu. Tako zakrpana luknja je običajno že v spomladanskem času pripravljena za sanacijo po vročem postopku.

Kakovostna sanacija tudi pozimi

Podjetje Possehl ponuja sanacijo takšnih poškodb po sodobni tehnologiji, tako imenovanem postopku REMIX. Ta tehnologija omogoča sanacijo mrežastih razpok, udarnih jam, poškodb ob pokrovih kanalizacijskih jaškov, kovinskih dilatacijah in železniških prehodih

ter drugih manjših lokalnih poškodb brez uporabe nove asfaltne zmesi, proizvedene v asfaltni bazi. Kot poudarja Miljatović, je sanacija omenjenih poškodb hitra in preprosta, vendar pa je učinkovita le takrat, ko še ni bila deformirana gramozna podlaga. Sanacija se izvaja s pomočjo posebej prirejenega vozila, ki je nadgrajen z izoliranim toplotnim kontejnerjem in dvižno toplotno platformo.

Toplotna platforma velikosti štiri kvadratne metre je opremljena z infrardečimi grelniki, ki omogočajo segrevanje asfaltne plasti do šest centimetrov v globino, po pot-

NEPREMIČNINSKI INFORMATOR 23

www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Promet v kombinaciji z vplivi okolja sčasoma povzroča površinske poškodbe asfaltnih vozišč, predvsem v obliki linijskih razpok. Če teh ne saniramo pravočasno, je sanacija precej bolj zahtevna in dražja. rebi pa je možno z izklopom polovice grelnikov površino segrevanja zmanjšati na dva kvadratna metra.

Kot razlaga Miljatović, s segrevanjem površine, ki sega vsaj deset centimetrov na vsako stran od poškodovanega dela, zagotovijo vroč stik med nepoškodovano in sanirano površino. Optimalno temperaturo segretega asfalta za nadaljnje delo (160 stopinj Celzija) stroj doseže v osmih do 14 minutah, čas segrevanja pa je odvisen od začetne tem-

perature na asfaltni površini.

Segreta asfaltna površina se razrahlja s kovinskimi grabljami, manjkajoči material pa se nadomesti z na 160 stopinj Celzija segretim odpadnim asfaltom iz izoliranega toplotnega kontejnerja. Po izravnavi in ustreznem nadvišanju vroče asfaltne zmesi sledi zgoščevanje s samohodnim vibracijskim valjarjem. Po takšnem postopku je možno promet na saniranem mestu sprostiti že v 30 minutah po popravilu.

Ograje zagotavljajo varnost Vsaka varnostna ograja mora prestati preskus trka Eden od opaznejših elementov cestišč so ograje, ki jih najdemo skoraj povsod ob cestah.

Poznamo jih več vrst, predvsem jih lahko razdelimo na varnostne in varovalne.

Varnostne ograje ločujejo vozni del površin od nevoznih in predvsem ščitijo udeležence prometa pred hujšimi prometnimi nesrečami oziroma pred izletom s cestišča. Na avtocestah tudi preprečujejo prehod na nasprotne vozne pasove.

Varovalne ograje na drugi strani preprečujejo dostop na vozne površine in vdor ter prehod divjačine čez vozne površine različnih kategorij.

za vsako kategorijo vozil, s tem pa dobimo zaželene ravni zadrževanja varnostnih ograj.

A vendarle v Sloveniji niso vse ograje enako kakovostne.

Kot je dejal Begič, bi bilo treba predvsem na avtocestah postaviti varnostne ograje višjega nivoja zadrževanja, ki imajo certifikate o preskusih trka do 30 ton, kar bi bilo smiselno predvsem zaradi velikega obsega tranzitnega tovornega prometa v Sloveniji.

Varnostne ograje ločujejo vozni del površin od nevoznih in predvsem ščitijo udeležence prometa pred hujšimi prometnimi nesrečami oziroma pred izletom s cestišča.

Potrebovali bi boljše ograje

Kot je razložil Velimir Begič iz podjetja LOS cestna oprema, morajo varnostne ograje zadostiti evropskim predpisom o varnosti v prometu EN 1317, ki jih je prevzel SIST EN 1317. Vse varnostne ograje morajo prestati tudi preskuse trka oziroma »crash teste«, ki se opravljajo v akreditiranih ustanovah v Evropi. Kot je dodal sogovornik, se preskusi trka opravijo

V naravnih parkih se uporabljajo lesene ograje, ki pa so za zagotavljanje varnosti ojačane z jeklom.

Protihrupne ograje zmorejo tudi več

Največkrat se sploh ne zavedamo, kako nevarno je onesnaževanje s hrupom in kako razširjeno je.

Raziskave pa kažejo, da je veliko bolj učinkovita preventiva s postavljanjem protihrupnih zaščit kakor pa sanacija posledic, ki je skoraj nemogoča.

S sodobnim načrtovanjem večji učinek in nižji stroški

Razvoj na področju protihrupnih ograj gre v smeri standardizacije, so razložili v podjetju Akripol. To v praksi pomeni, da so danes protihrupne ograje večinoma narejene iz »predfabriciranih« protihrupnih panelov, ki se izdelajo pri proizvajalcu, na gradbišču pa se le vstavljajo v že vnaprej pripravljeno nosilno konstrukcijo. Tako se skrajša čas in zniža strošek montaže.

Veliko novosti je tudi v načinu izdelave temeljev za postavitev protihrupnih ograj. Nove tehnologije temeljenja omogočajo vgradnjo protihrupnih panelov večjih dimenzij, hkrati pa pocenijo celotno naložbo v ureditev protihrupne ograje. Zelo dovršeni so tudi postopki načrtovanja. Sodobni računalniški modeli omogočajo načrtovanje optimalnih protihrupnih ograj tako z vidika stroškov kakor tudi z vidika končnega učinka, to je zaščite prebivalcev pred hrupom.

Ne zgolj zaščita proti hrupu

Kot so pojasnili v podjetju Akripol, je izbor tipa protihru-

pne ograje (absorpcijske ograje, ki so navadno neprosojne, ali pa refleksne ograje, kamor se uvrščajo tudi prosojne akrilne ograje) odvisen predvsem od gostote prometa, hrupa, ki pri tem nastaja, objekta, kjer je protihrupna ograja postavljena (ali je to cesta ali mogoče most), in od objektov, ki jih pred hrupom ščitimo. Protihrupne ograje poleg zaščite pred hrupom velikokrat opravljajo tudi funkcijo varovanja, tako da so lahko hkrati tudi varnostne ograje.

To so tehnični vidiki, ki vplivajo na izbor vrste protihrupne ograje, ki bo vgrajena na objektu. Poleg tehničnega vidika pa postaja vse pomembnejši tudi estetski vidik, kjer je bistveno, kako se bo postavljena protihrupna ograja vključila v okolje in bo z njim čim bolj skladna.

Največje prosojne protihrupne ograje v Evropi tako niso le tehnično izpopolnjeni izdelki, temveč tudi vrhunski arhitekturni dosežki, ki so zelo privlačni na pogled. To velja predvsem za prosojne protihrupne ograje na mostovih.

trgovina in storitve, d.o.o.

Certificiranje

Ker je ureditev protihrupne zaščite praviloma draga

Podjetniško naselje Kočevje 1 1330 Kočevje Slovenija

INFO

Tel: 00386 (0) 1 8931 513 Fax: 00386 (0) 1 8931 514 Mob.: 00386 (0) 31 303 139 E-pošta: velimir.begic@losoprema.si

Akrilne protihrupne ograje

Akrilne protihrupne ograje, kakršne izdelujejo v podjetju Akripol, zmanjšujejo emisijo hrupa v okolje, obenem pa lahko služijo kot varnostne ograje, ki ščitijo udeležence v prometu ob nesreči, in kot protivetrne ograje, ki ščitijo udeležence v prometu pred prekomerno izpostavljenostjo vetru. Možne so kombinacije s fotonapetostnimi moduli, tako ograje postanejo tudi proizvajalci električne energije. Poleg naštetega je pomembno tudi to, da na odsekih, kjer so postavljene protihrupne ograje, te preprečujejo degradacijo zemljišč ob prometnicah in s tem ohranjajo njihovo ekonomsko vrednost. naložba, izdelki, ki se vgrajujejo, pa so podvrženi ekstremnim vplivom (veter, žarčenje sonca, udarci pri pluženju snega, udarci kamenja in podobno), so države Evropske unije predpisale minimalne standarde, ki jih morajo izpolnjevati protihrupne ograje.

Tako so nam v Akripolu razložili, da danes skoraj nihče ne vgrajuje necertificiranih materialov oziroma rešitev. Prav uspešno opravljena testiranja in pridobitev ustreznih atestov oziroma certifikatov so prvi pogoj, da lahko trgu ponudimo izdelek za zaščito proti hrupu. Tudi v Sloveniji imamo na tem področju visoke standarde in zahteve.

Pogled ob ceste pokaže, da je večina ograj ob njih izdelana iz jekla. To je potrdil tudi Begič, saj glede na razširjenost jekla lahko rečemo, da je to najbolj ustrezen material, tako po lastnosti zadrževanja kot tudi po trajnosti. A ponekod srečamo tudi lesene ograje.

Kot je pojasnil Begič, so te postavljene v vseh naravnih parkih. Slednje so sicer dražje kot jeklene, saj jih je treba, da bi dobile enake lastnosti kot jeklene, utrditi z jeklom, tudi zaradi izpolnjevanja normativov. Prav zato in zaradi manjšega števila proizvajalcev, ki imajo v ponudbi lesene ograje, so lesene ograje dražje.

LOS CESTNA OPREMA,

Preventiva s protihrupnimi zaščitami je cenejša kot zdravljenje posledic prekomernega hrupa

Stroški za protihrupne ograje oziroma protihrupno zaščito ob cestah so precej visoki, vendar je dokazano, da je vgradnja protihrupnih ograj cenejša, kot bi znašali stroški zdravljenja prebivalstva zaradi posledic prekomernega onesnaženja s hrupom.

Lesene v naravnih parkih

Odraža svet v vseh njegovih barvah.

Estetika je vse pomembnejša

Pri načrtovanju protihrupnih ograj tako poleg strokovnjakov za promet in strokovnjakov za načrtovanje in izvedbo protihrupnih sistemov sodelujejo tudi krajinski arhitekti in oblikovalci.

Ti poskrbijo, da so protihrupne ograje tudi estetsko primerno umeščene v prostor in mu dajejo estetsko dodano vrednost, ki je prijazna okolju in ljudem. Pri tem imajo na voljo široko paleto različnih barv in izvedb. Kot so dodali v Akripolu, pa vse skupaj lahko obogatijo tudi z dodatnimi obdelavami, kot sta termoformiranje akrilnih protihrupnih ograj ali tisk na prosojne ograje.

[ Akripolove protihrupne ograje ]

so prava rešitev za učinkovito zaščito pred hrupom, ki ga povzročata promet in industrija.

Glavne odlike protihrupne zaščite iz litih akrilnih plošč so: • odlična obstojnost proti vremenskim vplivom in staranju, • izredna svetlobna prepustnost, • transparentnost, ki pri voznikih ne ustvarja občutek utesnjenosti in vizualno ne ločuje prebivalcev od pokrajine.

[ Akripol, d.o.o., t: 07 34 81 635 / 627 | f: 07 34 60 220 | akripol@akripol.si | www.akripol.si ] Akripol_oglas_Finance_protihrupne_173x118mm_02_2013.indd 1

7.2.2013 9:53:33

[ NEPREMIČNINA TEDNA] Vikend v Bohinju V Bohinju je naprodaj bivalni vikend s 110 kvadratnimi metri površine. Stoji na izredno lepi 990 kvadratnih metrov veliki parceli (zadnja v nizu) z razgledom na Triglav.

Od Bohinjskega jezera je oddaljen 1,5 kilometra. Zgrajen je bil leta 1976, leta 2010 pa je bila prenovljena streha.

Cena: 169.000 EUR www.finance.si FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

Informacije: Kvadratni meter, d. o. o. (www.kvadratnimeter.si)

Opus caementicum, temelj za preporod rimske arhitekture Beton je pomemben gradbeni material že od antičnih časov dalje Danes je beton vsepovsod v našem okolju: mostovi, viadukti, zgradbe, cestišča in drugi objekti so pogosto betonski. A beton ni nov izum. V gradnji so ga uporabljale že mnoge antične civilizacije.

Analiza egipčanskih piramid je pokazala, da so beton morda uporabljali že stari Egipčani, največ pa so na področju antičnih betonskih konstrukcij naredili Rimljani.

V rimskem imperiju so beton mešali iz apna, vulkanskega pepela in različnih agregatov, uporabili pa so ga za gradnjo mnogih rimskih zgradb. Lahko bi rekli, da je bil beton temelj za rimljansko arhitekturno revolucijo, saj je rimljansko graditeljstvo rešil okovov gradnje s kamni in opekami ter omogočil revolucionarne nove oblike, ki jih je zaznamovala precej večja strukturalna trdnost in s tem večje dimenzije objektov.

Betonske stavbe iz antike stojijo še danes

Lep primer, kaj so iz betona znali zgraditi Rimljani, je rimski Panteon. Beton, kot so ga poznali Rimljani, je bil namreč nov in revolucionaren material za tiste čase, ki so ga oblikovali v različne oblike, kot so oboki, komore in stebri. Poleg tega so mešanico zelo cenili zato, ker se je hitro strdila v trdno maso, to pa je pomenilo precej enostavnejšo gradnjo, kot je bila tista s kamni ali opekami. Pri takšnem postopku so jih namreč pogosto spremljale težave z notranjimi napetostmi v konstrukciji.

Množična uporaba betona v rimskem imperiju je razlog, da je tako veliko število mogočnih stavb, postavljenih v rimskem času, preživelo do danes. Na betonsko podlago so pogosto polagali še zidane obloge, kar je recimo vidno tudi na kupoli Panteona.

Osnova betona se ni dosti spremenila

Današnja testiranja so pokazala, da je bil »opus caementicium«, kot so ga imenovali,

imperija izgubilo za naslednjih 13 stoletij, do leta 1756, ko je angleški inženir John Smeaton uporabil hidravlično apno v betonu, kot agregat pa so mu služili kamenčki oziroma zdrobljena opeka. A vendar najdemo betonske konstrukcije tudi pred tem letom. Betonski je denimo francoski Canale du Midi, ki je nastal leta 1670, iz 16. stoletja pa je tudi precej betonskih konstrukcij na Finskem.

Antični betonski aditivi

Rimski Panteon je lep primer gradnje z betonom, ki je v rimskem imperiju omogočil pravi arhitekturni preporod. prav tako močan kot sodobni beton. Sodobne betonske strukture se od rimljanskih razlikujejo predvsem po dveh stvareh. Seveda so bile rimljanske betonske konstrukcije šibkejše, saj v njih niso uporabljali jeklenih armatur, ki danes omogočajo projektan-

Največja težava je voda

tom načrtovanje neverjetnih betonskih struktur, tako po obliki kot po velikosti. Poleg tega da Rimljani v betonskih konstrukcijah niso uporabljali armature, je bil tudi postopek gradnje drugačen. Danes so betonske mešanice tekoče in homogene, zato jih je možno

vlivati v opaže. Rimljani pa so uporabljali postopek nalaganja gostejše betonske mešanice v plasteh, skupaj z agregatom.

Izgubljeni material

Mnogi zgodovinarji zatrjujejo, da se je znanje o uporabi betona po zatonu rimskega

Danes poznamo celo paleto aditivov za beton, ki temu materialu dajejo različne lastnosti. A vendar so tudi aditive v betonu uporabljali že v starem Rimu in tudi Egiptu, saj so ugotovili, da dodajanje vulkanskega pepela denimo izboljša lastnosti betonskih konstrukcij, ki so stale pod vodo. Rimljani pa so v mešanico dodajali tudi konjske dlake, saj je bil beton tako bolj odporen proti nastajanju razpok ob strjevanju. V betonsko mešanico so včasih dodajali tudi kri, ki je naredila beton bolj odporen proti mrazu.

Špindlerjeva 2c, 2310 Slovenska Bistrica, SLO tel.: 02 843 23 00, faks: 02 843 23 01 e-pošta: map.trade@map-trade.si

Betonske konstrukcije z notranjost betona, pride do majhne poškodbe ne popravljavidika trajnosti še vedno korozije armature in s tem jo sproti, ima to za posledico v notranjosti objekta, veljajo za najboljše, če so posledično do razpadanja Z vrhunsko tehnično opremo za rušenje in sanacijo betona ter skonstrukcij specializirano Z vrhunsko tehnično opremo poškodbe za rušenje in sanacijo • diamantnega vrtanja armirano-betonskih kar pa povzroči bistveno hitrejle upoštevana vsa merila betona ter poškodb. delovno silo, ki ji niso tuja tudi najzahtevnejša naročila. betona ter s specializirano delovno silo,objekta ki jiinniso prereza do 400mm, še propadanje s tem tuja za pravilno projektiranje Konstrukcije so trajne, če skrajšanje njegove življenjske in izvedbo objektov.

Izvajamo sanacije betonskih konstrukcij,trakovi industrijskih objektov, fasad ter tudi najzahtevnejša naročila. dobe.

• ojačitev s karbonskimi ali jeklenimi lamelami, jih vzdržujemo premostitvenih objektov.

Kot so razložili v podjeV Map Tradu so poudarili, • polaganja folij, montaže in demontaže, tju Map trade, so betonske da betonske konstrukcije (no- Sanacija betona Izvajamo sanacije betonskih industrijskih • površinske zaščite betonskih konstrukcij pred kemičnimi silne konstrukcije) ob kakovo- konstrukcij, Sanacija se izvaja po načekonstrukcije razmeroma • ojačitve s karbonskimi trakovi ali Postopki: izvedbi (kakovostni betoni lu, da jeobjektov. treba odstraniti vse nezahtevne z vidikaobjektov, vzdrže- stni fasad ter premostitvenih Postopki: vplivi, jeklenimi lamelami, vanja, če le poskrbimo, da in zadostna debelina zaščitnega poškodovane in kontamini• polaganje folij, montaže in demontaže, • Rušenje• betona pod visokim pritiskom protikorozijska zaščita jeklenih konstrukcij, ni zamakanja vode po be- sloja) ostanejo nepoškodovane rane dele betona vključno s • površinske zaščite betonskih (1500- 2500 barov), čiščenjem zarjavele armatu30 do 40pod let, seveda če ni pritiskom tonskih konstrukcijah (pu- tudi • Rušenja betona visokim (15002500), • pranje •površin zamenjava s postopkom, ohrani vgrajeno konstrukcijki pred kemičnimi vplivi, s 400-700dilatacij bari, re. Po temeljitem odstranješčanje dilatacij, poškodovano zamakanja s krova.

• protikorozijske zaščite jeklenih • strojni nanosi malt z mokrim ali suhim 400-700(asbari.vanju in čiščenju poškodb se armaturo nepoškodovano, konstrukcij, Za krov skonstrukcije odvodnjavanje...). • pranje površin postopkom brizganega betona, falti, robni venci, ograje, dilaizvede protikorozijska zaš• strojni nanosi malt z mokrim ali suhim postopkom pripravljalna zemeljska delas postopkom, z lastno težko dilatacij • suho in• mokro peskanje, in zaključna• zamenjave Največja težava je tacije) pa velja, da potrebujejo čita armature, nato pa sledi ki ohrani vgrajeno armaturo • injektiranje, reprofi lacije betona s PCC, brizganega betona, mehanizacijo. zamakanje obnovo po 15 do 25 letih, ob po- nadomestitev odstranjenega nepoškodovano, ECC, Najpogostejše poškodbe goju da so objekti redno čiščeni betona s sanacijskimi maltami.

• suhega in mokrega peskanja, Že uveljavljeno podjetje v sanacijahin premostitvenih • pripravljalna zaključna zemeljska • diamantno vrtanje armirano-betonskih na betonskih konstrukcijah in oprani vsaj dvakrat na leto. Če je stari beton poškodovan dela z lastno težko mehanizacijo. konstrukcij prereza do 400mm, • injektiranja, betona s PCC, ECC, s škoobjektov, fasad ter objektov termo in hidroenergetike! so na mestih zamakanja, kjer Med reprofilacije čiščenje in redno oziroma kontaminiran je na krovu poškodovana hidroizolacija, in na mestih puščanja dilatacijskih konstrukcij. Zaradi zamakanja vode in prisotnosti soli, ki prodira skozi razpoke v

vzdrževanje sodi čiščenje kanalizacijskega sistema in dilatacij, sprotno popravljanje manjših poškodb (razpoke v betonih, asfaltu, poškodbe trajnoelastičnih kitov). Če se na pogled

dljivimi snovmi do te stopnje, da armatura po celotnem prerezu betona propada oziroma rjavi, potem dolgoročna sanacija objekta ni smiselna, so še dodali v podjetju Map trade.

Že uveljavljeno podjetje v sanacijah premostitvenih objektov, fasad ter objektov termo in hidroenergetike!