Finance 97 2013

Mladi v Sloveniji 2013: Raje k Titu kot na zaposlitveni sejem 24

S Slovenske marketinške konference:

Osredotočite se na ljudi, številke bodo sledile, pravi vrhunski menedžer in podjetnik Patrick D. Cowden. 12, 13

Prvi slovenski poslovni dnevnik | www.finance.si

davimo podjetnike? sreda, 22. maja 2013, št. 97/4003 • 1,80 EUR • 15 HRK

uredništvo: (01) 30 91 540 • e-pošta: finance@finance.SI • naročnine: 080 15 80

Zakaj v Sloveniji

Kdo od podjetnikov se mora bati ZGD!

Ustavno sodišče je dovolilo nekaj kontroverznih določb zakonodaje. lahko sodišče takoj odpokliče 1. Koga z vseh direktorskih položajev ne sme 2. Kdo ustanoviti podjetja ne sme 3. Kdo kupovati deležev

Je to pametno, kakšne bodo posledice in kakšna je rešitev? 6, 7

Promet (v mio EUR) 2,0 1,5 1,0 0,5 0

NE!

Zahvalite se staršem ISSN 1580-7517

63

Triki, zvijače in pasti, da nas trgovec ulovi

44

52 Zlato pokleknilo! 34 K duhovnikom Triki, zvijače in frizerjem nada nas Naj prodam svoje in pasti, finančni posvet trgovec ulovi zlate palice?

Priloga Moje potovanje: Začenjamo na Jadranu in v Sredozemlju

640 630 620 610 600

Vir: DiT - Finance

1,2865 $104,58 0,475 %

Tri rešitve za tri sistemske težave 2, 3 Rezanje materialnih stroškov države krivi podjetja 4, 5

Rehabilitacija kadrov iz naftalina 4, 5

Darja Teržan, prva med marketinškimi direktorji:

»Ni čas za nepogumne ljudi.« 15 Naročnik

Razkrivamo ozadje DNK-analiz. Kakšna je sploh njihova uporabna vrednost? Za odgovore na ta vprašanja smo tudi sami pljunili – dobesedno – v kozarec pri dveh ponudnikih testov.

Kaj smemo jesti? Testirali smo se pri ponudnikih DNK-analiz.

Rezultati so zanimivi.

21. 05.

EURO/dolar nafta brent EURIBOR-12M

NE! Zahvalite se staršem

2

Indeks SBI TOP (v točkah)

14. 05.

IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE MOJE FINANCE

revija za upravljanje osebnega premoŽenja

Št 5 • maj 2013 • cena 4,90 eur

INDEKS IN PROMET LJUBLJANSKE BORZE

Po 1.700 evrov dodatne pokojnine nov avto ali hiša? Povemo vam, kako! / Kaj bo Janezu prinesla slaba banka / Razkrivamo: Triki, zvijače in pasti, da nas trgovec ulovi / K duhovnikom in frizerjem na finančni posvet / Na operacijo oči za 1.600 evrov / Pokojninci 80.869 Slovencem izplačali skoraj pol milijarde evrov / Zajezimo telekomunikacijske stroške / Kupujem avto: Osem receptov za hiško na kolesih / INTERVJU: Matija Goljar: Češko bogatejši od Bagole.

Hm, zakaj že?

Naročila in informacije: 080 15 80 / www. mojefinance.finance.si

2 Dogodki in ozadja

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Dogodki in ozadja 3

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Tako bi lahko prebudili gospodarstvo

3. Zaposlovanje mlade generacije

Poiskali smo možne rešitve za tri najbolj žgoče težave slovenskega gospodarstva

www.finance.si Delov­ni čas redak­ci­je Čas­ni­ka Fi­nan­ce je od po­ne­delj­ka do če­trt­ka od 10. do 19. ure, ob pet­kih od 10. do 16. ure.

Prvi slovenski poslovni dnevnik IZDA­JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor: Peter Frankl Naslov: Dalmatinova ul. 2, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan­ce@finan­ce.si Trže­nje nakla­de: Miha Eržen Naro­či­la Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce.si Oglasno trže­nje: Tina Česen Informacije in naro­či­la ogla­sov: Telefon: 01 30 91 533 in 01 30 91 590 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce.si www.finance.si: Jure Gostiša, Finvest E-pošta: admin@finan­ce.si Poslovna akademija Finance: Tatjana Pogačnik Telefon: 01 30 91 475 Telefaks: 01 30 91 485 E-pošta: akademija@finan­ce.si Finance in kontroling: Tina Česen Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

UREDNIŠTVO: Odgovorni ure­dnik: Peter Frankl Namestniki odgo­vor­ne­ga ure­dni­ka: Simona Toplak, Uroš Urbas, Vesna Tomaževič Pomočnik odgovornega urednika za poslovodenje: Mladen Miković Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Hosta Tehnična ure­dni­ca: Maja Volk Namestnika: Miro Pintar, Giovanni Šimunović Urednik foto­gra­fi­je: Aleš Beno KODEKS: Novinarji čas­ni­ka Finance upošte­ va­jo Kodeks čas­ni­ka Finance in inter­na pra­vi­la finanč­ne­ga novi­nar­stva, objav­lje­na na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/­kodeks PORTFELJI: Portfelji čla­nov redak­ci­je čas­ni­ka Finance so objav­lje­ni na splet­ni ­strani: www.finan­ce.si/port­fe­lji POPRAVKI: Priporočila o poprav­kih, pri­ka­zih nasprot­nih dej­stev ali odme­ vih objav­lja­mo na splet­ni ­strani: www. finan­ce.si/­popra­vek

CENE, NAROČILA,TRR IN POPUSTI: Cena izvoda v pro­sti pro­da­ji z DDV: 1,80 EUR (DDV: 8,5%) Prodajna cena posa­me­zne­ga izvo­da Financ v dru­gih drža­vah je 2,50 EUR oziroma 15 HRK za Hrvaško.

Popusti: Za ­let­no pla­či­lo naroč­ni­ne 10-odstot­ni ­popust, za štu­den­te 35-odstot­ni ­popust.

Naročnina velja do pisne­ga prekli­ca.

TRR:­ Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842 Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437 LAST­NIK DRU­ŽBE: Bonnier Business Press, Šved­ska Partnerski mediji iz območja jugovzhodne Evrope: Business.hr (Hrvaška), Kapital (Makedonija), Novi magazin (Srbija), Oslobođenje (BiH) in Vijesti (Črna gora).

REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor TISK: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana.

ISSN: 1318-1548 NATISNILI SMO 12.550 IZVO­DOV

1. Oživitev nepremičninskega trga

BREZPOSELNOST MED MLADIMI V SLOVENIJI

DELEŽ ZAČASNIH ZAPOSLITEV MED MLADIMI V LETU 2011 v odstotkih

število (v tisočih)

Čiščenje trga le s pravo ceno

Namen hrvaške vlade je očistiti trg.

Dejan Papež, direktor nepremičninske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), meni, da bi bil podoben ukrep hitro izvedljiv tudi v Sloveniji, denar za subvencije pa država tako ali tako takoj dobi nazaj prek DDV. Pri ceni 1.400 evrov za kvadratni meter bo Hrvaška z DDV dobila več, kot bo dala svojim državljanom.

Pri tem Papež opozarja: če gre za čiščenje trga, potem ne sme biti pogojev, vezanih na socialni status, mlade družine in podobno. Le cenovna omejitev mora biti pametno postavljena. Poleg tega bi tak ukrep v zdajšnjih razmerah morale spremljati tudi banke s prilagojeno ponudbo.

Hrvaška cena previsoka

Hrvaška naj bi imela 20 tisoč neprodanih novih stanovanj (Slovenija pet tisoč), vendar uradnih številk zaradi pomanjkanja evidenc ni. »Po mojih izračunih bi šele cena 1.200 evrov za kvadratni meter lahko pripeljala do čiščenja hrvaškega trga,« pravi Maruška Vizjek z Ekonomskega inštituta v Zagrebu. Po njenih podatkih stane novo stanovanje na spodobni lokaciji v Zagrebu, ki ima največji delež v zalogi novih stanovanj, med 1.800 in dva tisoč evri za kvadratni meter, nekaj let staro pa v povprečju 1.300 evrov (dosežene cene). Po tej analogiji hrvaških 1.400 evrov za kvadratni meter pomeni približno 1.850 evrov na kvadratni meter pri nas, kar tudi ne bi povzročilo pravega čiščenja trga. Spomnimo, za stanovanja v Celovških dvorih so se kupci začeli resneje zanimati šele pri 1.500 evrih za kvadrat.

Potuha gradbincem

Za državo sicer ukrep ni težaven, denar bo dobila nazaj z DDV od prodanih stanovanj, ugotavlja tudi Vizjekova. Težava pa je, da s previsoko ceno daje potuho investitorjem in gradbincem ter bankam, ki jim ne bo treba znižati cen stanovanj toliko, kot bi jih morali, če bi bili prepuščeni trgu. Hrvaški gradbinci in nepremičninski investitorji morajo po mnenju Vizjekove čim prej dojeti, da je njihova prihodnost v programih energetske učinkovitosti, gradnji infrastrukture in podobno. Panoga je predimenzionirana in ne more preživeti v takem obsegu. Agonije nima smisla podaljševati, še pravi Vizjekova.

Obrestne mere bank v Sloveniji za nova posojila podjetjem 7,5 Mikro, mala in srednja Možne rešitve Kakšni so torej možni podjetja (MSP), ki v Sloveniji 7,0 ukrepi? Po Economistu mozaposlujejo skoraj 60 odstotkov zaposlenih in prek katerih rajo imeti ukrepi za zagon 6,5 naj bi šel nov zagon gospodarvzdržnega kreditiranja MSP stva, zadnja leta ne morejo do dve lastnosti: ciljno morajo biti 6,0 svežega denarja. Če posojila vezani na MSP in »prijeti« se 5,88 5,5 vendarle dobijo, morajo zanje morajo v zadostnem obsegu, 31.12.09 31.03.13 da dejansko zaženejo kreditiplačati zelo visoke obresti. Po Op.: do milijona evrov, do leta dni Vir: BS ranje MSP v velikankah, kot zadnjih podatkih Banke Slovenije so obrestne mere za nosta Italija in Francija. va posojila podjetjem pri naših bankah med Economist kot možna ukrepa za evrsko 4,2 in šestimi odstotki; znotraj tega so za MSP območje poudarja dva ukrepa: zahteve še strožje. »To je nevzdržno drago, 1. Ukrep britanske centralne banke; stroški posojila močno najedajo denarni tok. ta poslovnim bankam ponuja deset funtov Večina malih in srednjih podjetij že v osnovi ugodnih virov za vsak funt novega posojila, sploh ne more več izpolniti zaostrenih zahtev danega MSP. bank v zvezi s kreditnimi zavarovanji,« pravi 2. ECB bi lahko začela »odkupovati« Alenka Avberšek z gospodarske zbornice. V posojila MSP neposredno od bank in neboljšem položaju so le izvozniki MSP, ki se bančnih posojilodajalcev, v zameno pa jim ponuja netvegane državne papirje, ki jih lahko lahko ceneje zadolžijo v tujini. uporabijo za zavarovanje pri najemanju posoObrestna mera, ki te ubije jil. Tako si znižujejo stroške zadolževanja in Nekreditiranje MSP oziroma izjemno vi- zato naj bi posojali MSP po nižjih obrestnih soke posojilne obrestne mere niso slovenska merah. posebnost. Z okoli šestodstotnimi obrestnimi merami za nova posojila se spoprijemajo tudi Bi ta ukrepa učinkovala pri nas? »Da, to je smiselno. Da bi ECB začela jeMSP v Italiji ali Španiji – čeprav banke evrskega območja lahko zdaj pridejo do zgodovinsko mati posojila MSP neposredno, bi bilo vernajcenejših virov. Pri ECB, ki je v krizi glav- jetno operativno preveč zapleteno – je pa na kreditorka bank, je namreč obrestna mera mogoče, da banka zapakira več posojil MSP glavnega refinanciranja od nedavnega le 0,50 v en portfelj, ki služi kot kritno premoženje odstotka. za izdajo obveznice,« pravi bančnik, ki ne In koliko visoke obresti stanejo? Italijanska želi biti imenovan. In dodaja: »Gre pa to za podjetja imajo okoli 855 milijard evrov posojil, nekakšno prikrito tiskanje denarja. To, kar za obresti dajo pri šestodstotni obrestni meri v Ameriki in na Japonskem počnejo neposletno okoli 50 milijard evrov. Če bi italijanska redno, morajo v Evropi delati prek bank.« podjetja imela enake obrestne mere kot franBančnik Božo Jašovič pa opozarja, da je coska (v povprečju pri dobrih treh odstotkih), predpostavka predlaganih ukrepov, da banke bi letno prihranila kar 22 milijard evrov. Torej posojil MSP nočejo dati. V tem primeru so več kot dva državna proračuna Slovenije. »Nižji ukrepi lahko učinkoviti. Če pa je težava na stroški posojanja bi dvignili dobičke in ti bi strani povpraševanja, saj podjetja nimajo omogočili nove investicije in dodatno zapo- novih poslov, potem ukrep ne bo dal pričaslovanje,« piše Economist. kovanih rezultatov, meni Jašovič.

Vir: ZRSZ

V Sloveniji je med mladimi 29 tisoč brezposelnih. Po zadnji raziskavi Mednarodne organizacije dela (ILO) je Slovenija v vrhu držav po začasnih zaposlitvah. Prizadeta je cela generacija: trije od štirih mladih Slovencev imajo namreč pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Država poskuša spodbuditi zaposlovanje z olajšavami in razpisi. Letos je za ukrepe namenjenih 95,2 milijona evrov (od tega 60 milijonov evropskega denarja), s katerimi bi se neposredno zaposlilo devet tisoč ljudi, posredno pa še več kot 11 tisoč.

Nove olajšave pri zaposlovanju mladih

Zaposlitve si obetajo tudi z vračilom dela prispevkov, kar bo po novi pokojninski reformi začelo veljati julija. Delodajalci bodo lahko po novem uveljavljali vračilo prispevkov za zaposlitev mladih do 26. leta, in sicer za prvo leto zaposlitve v višini 50 odstotkov, za drugo leto 30 odstotkov prispevkov. Že zdaj pa za delodajalce velja olajšava v obliki nižje davčne osnove v višini 45 odstotkov plače zaposlene osebe, mlajše od 26 let, za prvi dve leti zaposlitve. Nova delovna zakonodaja je uvedla še posebno olajšavo za nove zaposlitve za nedoločen čas, kjer dve leti ni treba plačati prispevka za primer brezposelnosti.

Če ne bo konkurenčnosti, ne bo zaposlovanja

Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja, o zaposlovanju mladih pravi: »Pred tremi leti smo v Kolektorju zamenjali celotno generacijo in pripeljali mlajši kolektiv, tako da sem zdaj najstarejši. Prek izobraževalnega sistema smo pridobili kader in ga usposobili z notranjim izobraževanjem. Že 20 let usmerjamo dijake v tehnično izobraževanje in jih financiramo prek štipendij. V Kolektorju je že več kot 30 let tudi desetodstotna razlika med plačami tehničnih in družboslovnih kadrov, čeprav imajo enako raven izobrazbe. S tem želimo spodbuditi izobraževanje v smeri, ki jo industrija potrebuje.

74,5

a nij ve

ija

ka

Slo

ljs Po

an

a

Šp

čij

lija

m Ne

ov

p.

Ita

ja

,p

tri

61,4

56

65,6

40,5

EU

a čij

37,2

Av s

april 2013

Op.: starost registrirano brezposelnih do 29 let

v odstotkih

Hrvaška se na področju nepremičninskega trga spoprijema s podobnimi težavami kot Slovenija: pestijo jo zaloge neprodanih nepremičnin, ki obremenjujejo bilance gradbincev in posredno bank. Že tretjič zato hrvaška vlada poskuša nepremičninski trg spodbuditi s subvencioniranjem nakupa novih stanovanj (subvencija v vrednosti 200 evrov za kvadratni meter novega stanovanja, ki lahko stane največ 1.400 evrov za kvadrat).

Hrvaške banke in stanovanjske hranilnice so se pridružile z nižjo obrestno mero za posojila, tako da bi ob nakupu 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja hrvaški državljan ob 15-odstotnem pologu in 30-letnem posojilu privarčeval 28 odstotkov kupnine.

a

20,0 maj 2010

30,1

25,3

18,6

,p

evrov za kvadratni meter v povprečju stanejo nova stanovanja v Ljubljani (ocena).

28.617

25,0

p.

evrov za kvadratni meter v povprečju stanejo nova stanovanja v Zagrebu.

49,9

ov

2.700–2.900

22,5

27,5

Gr

1.800–2.000

30,0

šk

državljanov. Država, politika, potrebuje pogum, da vas zamenja. To bo veliko ugodneje vplivalo na naš mednarodni rating kot tožba proti Moody's. Na voljo ljudi. Niste strokovni. Ste zanič. Vaša neodvisnost ne ščiti državljanov, kar je njen namen, ščiti vaše položaje in vaše slabo delo.

In naprej. Ali veste, da je že dva meseca od sodbe višjega sodišča v Čisti lopati, obsojenci pa ne, da niso v zaporu, sploh še niso prejeli sodbe? Če bi v podjetju takole sklepali posle, bi bili mrtvi, vsi zaposleni pa na zavodu.

Ali veste, zakaj se na prvi stopnji najbolj zavržni primeri zdaj hitreje odvijajo, medtem pa že skoraj leto dni višje sodišče mečka s sodbo za Kordeža? Ne me zafrkavat, to ni normalno. Pa ne govorite mi o sistemu in zasedenosti. Govorite mi o intelektualni zmožnosti presoje, kaj je pomembno in kaj ne v okviru sistema. Iščite, kaj se da, ne iščite, da vam nič ni treba.

Da omenim še en fiasko države, pravosodja in podjetniške varnosti. Tudi tu so zadaj konkretna imena in priimki, ki še opravljajo svoje delo, kot da se ni zgodilo nič. Bojan Oblak iz združenja upnikov je leta opozarjal, da je stečajni upravitelj Brane Gorše goljufal pri stečaju Sikure. Leta je Oblak veljal za Don Kihota na robu pameti. Izločen iz družbe. Na drugi strani so stečajni sodniki odobrili vsako Goršetovo dejanje, ker je bilo v skladu s stečajno zakonodajo. Gorše je dobival najboljše posle, veljal je denimo za dvornega upravitelja Banke Slovenije. Vse pomembne institucije so ga imele za najbolj pametnega, vrednega zaupanja, učinkovitega. Gorše je pred nedavnim dobil štiri leta zapora zaradi vodenja stečaja Sikure. Zloraba položaja, motiv pohlep.

Nočem opravičil, da ne tožilci ne sodniki niso dovolj usposobljeni. Zakaj potem dobivajo plačo?

Nočem izgovorov, da jih je premalo in da jih potrebujemo več. Dovolj jih je, če bi delali pametno. Če bi bili intelektualno dorasli Sloveniji 2013. Pa pač niso. In trend je katastrofalen.

CD

simona.toplak@finance.si

2. Zagon kreditiranja malih in srednjih podjetij

va

uredniški komentar Simona Toplak

Težave z gospodarsko rastjo, vse večji javni dolg in proračunski primanjkljaj, vse višja brezposelnost, predvsem pa pomanjkanje idej o pravih ukrepih kažejo, da Slovenija drvi v desetletja samote. Kaj se lahko naredi na treh žgočih področjih: pri kreditiranju malih in srednjih podjetij, na nepremičninskem trgu in trgu dela, še posebej pri zaposlovanju mladih.

Hrvaška z državnimi subvencijami poskuša očistiti nepremičninski trg, britanska centralna banka poslovne banke spodbuja h kreditiranju malih in srednjih podjetij, Evropa delovna mesta poskuša zadržati z vnovično industrializacijo. So ti ukrepi smiselni tudi za Slovenijo?

OE

S

lovenci intelektualno nismo dorasli časom, kot smo bili leta 1990. Je pravilno ugotovil Borut Pahor, predsednik Slovenije. Kot trend je stvar še hujša. Ne upam si pomisliti, kako globoko v zabitost se bomo pogreznili čez 20 let, če se bo ta trend enako hitro nadaljeval.

Dobili smo suverenost in denar, pa smo ga zapravili in smo revni. Dobili smo demokracijo, pa se žal premnogo ljudem kolca po diktatorju Titu in postajamo kaos. Dobili smo konkurenco in smo najslabši. Poznamo dodano vrednost, pa ne, da je ne znamo ustvariti, izgubljamo jo. Imamo lepo državo, pa je najpametnejša odločitev mladih ljudi, da se izselijo. Imamo kapitalizem, pa je najbolj zaželena služba javni sektor. Zadnjič me je nekdo ogorčeno vprašal, ali kot odgovoren medij delamo v interesu kapitala ali malega človeka. Intelektualen razmislek je, da dostojnega življenja malega človeka ni brez kapitala, denarja.

Brez kapitala je življenje pod mostom. Mali človek je sredstvo politične manipulacije, z denarjem kupite kruh.

Ker torej nismo intelektualno dorasli, naj z gostilniškim besednjakom, da bom razumljena, povem – ne me zafrkavat. To bi moral biti vzklik za spremembe, kot »no pasaran«, če vam je ljubše.

In ena prvih front je pravosodje. Če bi na Hrvaškem Nevenka Jurak, glavno grlo Sanaderjevih grehov, pobegnila iz pripora, danes Sanader ne bi bil obsojen, Hrvaška pa najverjetneje ne bi vstopala v EU. V Sloveniji Hilda Tovšak, simbol slovenske moralne in poslovne dekadence, izgine. In prva reakcija tožilstva, ki mu je sicer zaradi napake samo nekaj mesecev prej pobegnil tudi obsojeni v Balkanskem bojevniku, domnevni glavni akter pa je bil itak oproščen: mediji so pri zadevi s Hildo Tovšak preveč hrupni. Tožilci so samostojni in neodvisni.

Njihovega strokovnega dela se ne komentira.

Niso krivi konkretni tožilci, kriv je sistem. Ta ima strokovne napake sam v sebi, ni pa v navadi tožilstva, da bi jih sankcionirali. In tudi, kot dodaja Zvonko Fišer, prvi med tožilci, disciplinske sankcije za takšne primere niso predvidene. Ne me zafrkavat, spoštovani tožilci. Delo opravljate slabo. Mečete slabo luč na svoje dobre kolege, na policiste, na pravno varnost, poglabljate brezup

finance@finance.si

Slo

Soditi pravosodju

• Vesna Tomaževič, Monika Weiss, Lana Dakić

Vir: ILO

Vsa Evropa išče možnosti za industrializacijo, saj hoče postati gonilna sila s poudarkom na industriji, kar zagotavlja dolgoročno dodano vrednost in zaposlovanje ter ustrezen standard. Amerika se je usmerila v storitveni del in preselila industrijo v tujino, zato se je tam število brezposelnih bolj povečalo.

Podjetje mora poskrbeti za prihodnje delavce, ukrepati mora tudi država. A to se ne bo spremenilo čez noč, temveč bo treba postopoma spreminjati tudi razmišljanje mladih in dolgoročno izobraževalni sistem. Kratkoročno bi lahko zaposlovanje spodbudili z dodatnimi olajšavami. Glede na sestavo gospodarstva je cena dela, ki jo imamo zdaj v Sloveniji, previsoka, dolgoročno bodo namreč preživeli samo tisti, ki bodo lahko svoje izdelke in storitve prodali po konkurenčni ceni. Če tega ne bo, tudi zaposlovanja ne bo.«

Z olajšavami bodo mladi zanimivejši za delodajalce

Ivan Svetlik, nekdanji minister za delo, o ukrepih pravi: »Najbolj naraven ukrep bi bil oživitev gospodarske rasti, ki bi ustvarjala nova delovna mesta. Vse drugo je radikalnejše; redistribucija obstoječega dela z zgodnejšim upokojevanjem starejših ali s krajšanjem delovnega časa. Za nova delovna mesta z javnimi deli ni dovolj denarja in bi to težko obdržali dolgoročno. Ostane še iskanje dela v tujini, čeprav je to dolgoročno velika izguba za razvoj države.

Z uvedbo olajšav za delodajalce se bo razporedilo delo, saj bodo mladi za delodajalce postali zanimivejši. Poleg nove delovne zakonodaje so potrebne tudi druge spremembe na področju pravne države, poslovne kulture, finančne stabilnosti. Med krizo potrebujemo več solidarnosti in več vlaganj v razvojne dejavnike, kot so znanje, turizem, les in prometna infrastruktura z logistiko.«

4 Dogodki in ozadja

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Dogodki in ozadja 5

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Kdo bo Svetelšku našel pravi stol?

Z zamenjavo vlade in glavnih odločevalcev v državnih skladih se krepijo pritiski, da bi rehabilitirali nekatere stare kadre, jih torej potegnili iz naftalina petra.sovdat@finance.si

Aleksander Svetelšek, nekoč šef Petrola, bi nazaj v državno gospodarstvo. Kandidira za nadzornika zreškega Uniorja. Silvan Križman bi bil šef Hita. Kdo bi še sedel na kateri stol?

Nova vlada in odprta sezona kadrovanj po nadzornih svetih prinašata tudi priložnost za »stare« gospodarske kadre. Nekateri od teh so se v preteklosti izkazali za dobre, pa jih je zamenjala politika. Nekateri pa so bili že ob prvem imenovanju čisti politični aparatčiki, torej že takrat poslovno slabi, zdaj pa bi se v objem »državnih jasli« spet radi vrnili, ker na trgu niso bili (dovolj) uspešni. So take vrnitve zgolj politično nameščanje zaslužnih ljudi ali pa ti kadri lahko zares pripomorejo k boljši učinkovitosti podjetij, k novim trgom, h konkurenčnim izdelkom in storitvam, k več delovnim mestom, k višji dodani vrednosti, k dobičku za lastnike?

Barbara Reya

Svetelšek bi med nadzornike Uniorja

Opozarjamo na Aleksandra Svetelška, ker je po neuradnih informacijah kandidat za nadzornika Kovaške industrije Unior. Razpis za nadzornike se je že končal, zdajšnjim nadzornikom pa se decembra izteče mandat. Neuradno Svetelšek kandidira, uradne izjave nam ni uspelo pridobiti ne od predsednika nadzornega sveta Uniorja Mateja Goloba Matzeleja ne od Aleksandra Svetelška.

Aleksander Svetelšek je v javnosti postal znan še kot prvi človek Tuša. Na tem položaju je veljal za uspešnega, nasploh sogovorniki trdijo, da se dobro obnese kot trgovec, prodajnik tudi velikih sistemov.

Njegova težava je po mnenju sogovornikov soj luči, to pa pomeni, da ga zaslepijo politično izpostavljene gospodarske funkcije, ter pomembnost in slava, ki prideta s položajem.

Unior so lani pretresali škandali z domnevnim izsiljevanjem in domnevno neupravičeno uporabo denarja družbe, glavni akter je bil nekdanji direktor Gorazd Korošec, ki ga je v zameno za neobjavo obremenjujočih dokumentov domnevno izsiljeval novinar in lastnik ene od televizij Vladimir Vodušek. Za Korošcem je vodenje družbe prevzel Darko Hrastnik.

Leta 2009 smo v Financah zapisali, da je bil Svetelšek, ki je Mirku Tušu pomagal med najbogatejše Slovence, najsvetlejše upanje med kadri, ki jih je imenovala levica, pa zato tudi največje razočaranje.

Iz Petrola so ga odplavili prijateljski posli z odvetnikom Dušanom Korošcem, ko je odkupil terjatve do potopljenega gradbinca SCT, enako pa jih je nameraval odkupiti tudi od odvetniške pisarne Mira Senice (pa je bila že sklenjena pogodba odpovedana). Svoj mandat v Petrolu je sicer začel z obetom racionalizacije, pa takoj nabavil novo limuzino, najel drage svetovalce in prenovil pisarno.

Po Petrolu je odšel na Pinus, ki ga je vodil vsega tri mesece, lastnik družbe Igor Jurij Pogačar, v čigar milje je sicer sodil Svetelšek, kot sam pravi, z njim ni bil zadovoljen.

Nazadnje je bil Svetelšek zunanji svetovalec upravi Žita, ki jo vodi Janez

Bojc. Ta nam je povedal, da je Svetelšek svetoval izključno o pozicioniranju njihovih izdelkov na trgovskih policah, za omejen rok. »Zelo smo bili zadovoljni z njim, na trgovino se spozna,« pravi Bojc, ki je povedal še, da so mu »plačali zelo malo, vsaj trikrat manj, kot je imel plače na prejšnjih položajih«.

Križman, Piciga, Gunčarjeva, vsi bi na vrh Hita

Tomažiča, ki je bil (nazadnje) viden član Zaresa.

Dimitriju Picigi, nekdanjemu prvemu človeku nacionalne turistične organizacije, bi težko rekli, da je levi kader, več povezav ima z desnico in SDS. Začasno je na čelo Hita z mesta izvršnega direktorja Kompasa prišel pred meseci, ko je zamenjal odstavljenega Draga Podobnika. V Picigovi ekipi za trajnejše vodenje Hita je po naših podatkih

Tudi izgubarski igralničar Hit je še zaželen med političnimi kadri. Na pogovore za novega šefa, ki naj bi bili končani do sredine junija, bosta povabljena vsaj Silvan Križman in Dimitrij Piciga. Barbara Gunčar ima po neuradnih informacijah s povabilom nekaj težav.

Križman je že stari znanec Hita: med letoma 1993 in 1996 je bil direktor igralništva ter direktor zabaviščnega centra Perla, od leta 1996 do 1999 pa Hitov prvi mož. Med letoma 1996 in 2006 je bil član uprave družbe, odgovoren za igralništvo, gostinstvo in hotelirstvo. Pozneje je bil nekaj časa tudi predsednik uprave Hitove družbe Icit, ki je šla v stečaj. V zadnjih letih je delal kot svetovalec uprave družbe IGES. Križman je od konca aprila tudi nadzornik Hita, sodi predvsem v širši krog nekdanjega šefa igralnice Branka

tudi nekdanji šef Vzajemne Boštjan Aver.

Piciga je skrivnosten: »Averja ni na mojem seznamu za Hit, ki sem ga oddal.« Ne želi pa jasno povedati, kakšno vlogo pri njegovi kandidaturi ima Aver. Tega se spomnimo predvsem po tem, da ga je iz Vzajemne odplavila izredna uprava, medtem ko se je sam najbolj ukvarjal z nakupom dragega službenega avtomobila, ker mu je bil »všeč«. Je tudi med tistimi, ki jih Vzajemna odškodninsko toži.

Tudi Barbara Gunčar je vodila Slovensko turistično organizacijo in bila odstopljena zaradi sumov nenamenske porabe proračunskega denarja. Od večjih družb je nazadnje vodila Casino Ljubljana, ki je zaradi izčrpanja že bil na kolenih in nato dokončno klonil. Gunčarjeva, ki se zdaj ukvarja s svetovanjem, ne sodi v krog favoritov, menda ne bo niti povabljena na pogovor. Ta tudi ne sodi v novo levico.

Kje se bo še kadrovalo

Boj za telekom, letališče, Intereuropo, Luko, energetiko ...

Do konca leta bodo nadzornike, ki postavljajo tudi upravo, zaradi poteka mandatov zamenjale številne družbe v državni (so) lasti, med drugim denimo vsi elektrodistributerji, Aerodrom Ljubljana, Intereuropa, Luka Koper. Eden pomembnejših političnih poligonov bo NLB, kjer julija potečejo mandati vseh nadzornikov (že nekaj časa v zraku visi tudi zamenjava predsednika uprave Janka Medje), izpraznjeno je tudi eno nadzorniško mesto v NKBM, kjer se bodo politiki težko uprli skušnjavi »postaviti same naše«.

Kadrovalo se bo še v Pivovarni Laško, Perutnini Ptuj, Talumu, Savi Re (kjer je predsednik uprave Zvonko Ivanušič tik pred lastniškimi spremembami in pol leta predčasno dobil nov mandat). Novega šefa še vedno iščejo tudi v Elesu, nasploh pa so funkcije v energetiki neodporne proti vsakokratni zamenjavi oblasti. Eden od

šefinje kabineta pri Borutu Pahorju, zdaj pa uslužbenke pri Dinersu, Simone Dimic.

Ljubljansko letališče bi spet nadzoroval Peter Marn, šef komisije nadzornega sveta, ki je potrdil za manjše lastnike Aerodroma sporen načrt gradnje novega terminala.

Ker država v Aerodromu nima glasovalnih pravic, bodo glavno besedo imeli manjši lastniki, na čelu s Publikumom Trezorjem.

Kadrovsko vroče bo tudi še na Zavarovalnici Triglav, kjer iščejo nove nadzornike, po neuradnih informacijah pa se že išče človek, ki bi nasledil Matjaža Rakovca (več o tem v članku na straneh 10 in 11). Eden od kandidatov, ki bi lahko sedel na Rakovčev stol, je Igor Kušar, zdaj šef Triglava Skladov, nekoč pa državni sekretar na finančnem ministr-

Prijavo za manjkajoča člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije sta po naših infor-

Urban Štebljaj

• Petra Sovdat

macijah oddala tudi Urša Manček, pomočnica predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca, in Peter Grašek, nekdanji direktor v skupini KD, ki je že vodil Telekom Slovenije, a je bil odpoklican s položaja.

Omenjajo tudi Žigo Debeljaka, nekdanjega šefa Mercatorja – trgovec je danes v velikih težavah –, ki je zdaj zaposlen v Gorenju na Dunaju, a ta je informacije zanikal.

Intereuropa je seznam kandidatov za nove nadzornike že objavila, na njem so vsi dosedanji, tudi nekdanji šef Adrie Airways Tadej Tufek, ki v zadnjih tednih dviga prah zaradi poceni letalskih vozovnic za slovensko elito. S Tufkom v navezi se omenja tudi lobist Andraž Vehovar – oba sodita v krog nekdanje

stvu pod vodstvom Toneta Ropa, šef Soda in že član uprave Triglava. Kušar pravi, da take ponudbe, če bi jo dobil, ne bi sprejel.

Ob novih nadzornikih bo Luka Koper najpozneje jeseni dobila tudi novega predsednika uprave. Septembra namreč odhaja Bojan Brank, ker se mu mandat konča, želje po novem pa menda nima. Za vodenje Luke se je že ponujal državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič, nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije, pred tem pa nepremičninski posrednik na Obali.

starih direktorjev, ki bi spet rad na vrh, je po naših informacijah Borut Meh, ki je tokratnim oblastnikom že pisal, da so »akreditacijske komisije« nepotrebne, ker vabijo na razpise, kjer je že vse vnaprej dogovorjeno. Meh, nekdanji član uprave Petrola, šef Mure in prvi človek HSE, zatrjuje, da si ne obeta nobene pomembne vloge v gospodarstvu.

Zaradi rezanja materialnih stroškov države trpijo prihodki podjetij Kaj bi za dobavitelje državi pomenila zahteva po 20-odstotnem znižanju materialnih stroškov • Janez Tomažič, Novica Mihaj-

lović, Monika Weiss finance@finance.si

Podjetja, poslovni partnerji države, opozarjajo, da so že zdaj, pred morebitnim novim pritiskom na materialne stroške države, na spodnji meji finančne vzdržnosti. Če cena ne pokriva stroškov, se nekatera anketirana podjetja ne prijavljajo več na razpise države in opozarjajo, da država naroča čedalje manj. »Lahko bi rekel, da smo na področju plač domačo nalogo opravili,« je po zaprtju plačnih pogajanj s sindikati sredi meseca povedal Gregor Virant, minister za notranje zadeve in javno upravo, in dodal, da gre za maksimum, za katerega se je bilo mogoče dogovoriti na način, da so ohranili socialni mir. Po njegovem mnenju so pri plačah naredili zelo veliko, bo pa treba narediti še marsikaj pri drugih odhodkih, kjer čaka nekaj dela tudi druge

poraba. Ker plačna pogajanja po oceni virov iz gospodarstva niso bila dovolj temeljita, bodo krajšo potegnili dobavitelji storitev in materiala, ne pa zaposleni pri državi.

ministre. A kaj to konkretno pomeni?

Rezanje stroškov krči gospodarsko rast

Po dveh dneh čakanja ne od finančnega ne od Virantovega ministrstva nismo dobili natančnega odgovora, koliko namerava država konkretno privarčevati pri materialnih stroških. Oziroma: ali bo šlo res za 20-odstotne reze, ker se pač niso zmogli bolje dogovoriti za znižanje plač. Že iz zakona o izvrševanju proračuna (ZIPRS) je jasno, da so del bremena »varčevanja« s plač prenesli na stroške. Ali konkretno: zakon o izvrševanju proračuna proračunskim uporabnikom dopušča, da lahko za dva odstotka mase plač privarčujejo pri materialnih stroških in zato lahko manj znižajo plače. »ZIPRS je del zakonodajnega paketa, s katerim se, poleg drugih ukrepov, uresničujeta dogovor s sindikati in stavkovni sporazum. Ocenjevati le učinke ZIPRS bi

Kaj pravijo poslovni partnerji države

-20% bilo zavajajoče. Celoten paket pomeni dodaten prihranek v letošnji masi za plače za 108 milijonov evrov,« odgovarjajo s finančnega ministrstva. Dodajajo, da bi bilo »nepravilno sklepati, da bo mogoče pri materialnih stroških prihraniti za

celoten limit dveh odstotkov mase za plače vseh proračunskih uporabnikov. Ta limit je pomemben z vidika omejitev za posameznega proračunskega uporabnika.« Pri tem omenimo: v letošnjem proračunu, ki bo

predvidoma šel v rebalans, je predvidenih za 708,7 milijona evrov izdatkov za blago in storitve, od tega gre največ, skoraj 198 milijonov evrov, za tekoče vzdrževanje. Poraba države je sicer eden od virov gospodarske rasti, prav tako kot zasebna

Iva Premerl, direktorica dobavitelja pisarniškega materiala MK Trgovina: »MK Trgovina (MKT) se ne pripravlja na tak scenarij, saj so vrednosti odjemov pisarniškega materiala od javne uprave že z obstoječimi dobljenimi razpisi na minimalni ravni porabe in to za nas niso več novi ukrepi.

Dejanska realizacija naročil pri javnih naročnikih je bistveno manjša od pogodbenih vrednosti (nekateri proračunski kupci kljub pogodbi mesečno ne kupijo nič), kar pa se tiče ponudbenih cen, so na meji vzdržnosti. MKT se o kandidaturi za javna naročila odloča sproti in s temeljito analizo naročnikovih pričakovanj, dosedanjih poslov … Na razpise, kjer s prodajnimi cenami ni več

možno zagotoviti pokrivanja stroškov blaga in pričakovane kakovosti storitev, se ne prijavljamo več.« Jasmina T. Šušteršič, direktorica družbe Aktiva čiščenje: »Delež posla z javnimi naročniki se v Aktivi čiščenje zmanjšuje iz leta v leto, saj se na mnoge razpise, kjer je edini kriterij za izbor najnižja cena, ne prijavljamo več. Poleg izredno nizkih cen, ki pogosto ne pokrivajo niti zakonsko določenih stroškov dela, postaja država, predvsem na področju zdravstva, zelo nereden plačnik. Dvajsetodstotno znižanje cen bi za nas pomenilo, da smo prisiljeni prekiniti poslovno sodelovanje. Zelo veliko spremembo smo doživeli že leta 2010, ko je vlada dvignila minimalno plačo za več kot 20 odstotkov in nam ob tem ni priznavala dviga stroška dela, ki v strukturi cene naše storitve pomeni okoli 80 odstotkov. Takrat smo morali odpovedati prenekatero pogodbo in posledično odpustiti nekaj delavcev. Iz-

vedli smo strogo racionalizacijo, da smo lahko posle izvajali naprej. Ker poslujemo in zaposlujemo skladno z zakonskimi predpisi, krčenje cene storitev ni več mogoče; že tako ne moremo več konkurirati vsem tistim, ki iščejo takšne ali drugačne alternativne rešitve plačevanja dela. Bojimo se, da bo takšen ukrep države pomenil še povečanje obsega sive ekonomije, saj, kot smo navedli, že sedanje cene storitev ne pokrivajo zakonsko določenih stroškov dela. Racionalizacije so seveda vedno možne, vendar je treba ob tem poseči v obseg del in raven storitve, ne samo v ceno. Vendar pa obstaja velika težava, saj si je država sama zapisala, da se določila iz javnih razpisov ne morejo spreminjati med izvajanjem, temveč je za to potreben nov razpis. Kako bi torej država lahko zdaj izvedla predvideni ukrep? Menim, da bi se bilo treba bolj zavedati, da je gospodarstvo tisto, ki bo lahko preživljalo sebe in vso državo, stalno poslabševanje

delovnih razmer v gospodarstvu pomeni tudi samomor za celotno državo.« Aljoša Domijan, solastnik Gambita, dobavitelja programske opreme: »Mi imamo z državo sklenjene letne pogodbe za programsko opremo, vrednosti teh pa ni možno kar tako znižati, saj smo jih pridobili na razpisih kot najugodnejši ponudnik.

Tak poskus znižanja smo doživeli pred kakim letom dni.

Bilo je precej bizarno, skrbniki pogodb so začeli klicati in se dogovarjati za sestanke, vsi smo porabili veliko časa. Pri istem številu zaposlenih stroške materiala in storitev lahko znižaš od tri do pet odstotkov, to je neki naravni potek, ne pa za 20. Za tako znižanje moraš rezati vsebinsko, denimo zmanjšati število ljudi, ki uporabljajo programsko opremo, zmanjšati število uporabnikov telefonov, kvadraturo prostorov, izklopiti klimatske naprave in privarčevati pri elektriki (to povzroča slabo voljo) – to ve vsak, ki se je kdaj

ukvarjal s 'cost cuttingom'. Če se bo to zgodilo, je jasno le, da bomo vse poletje presedeli na sestankih.« Robert Pistotnik, solastnik in direktor družbe za varovanje Sintal: »Če bo vlada v okviru varčevanja ugotovila, da si lahko privošči manjši obseg varovanja, se bomo mi temu seveda prilagodili. Se mi pa zdi pomembno, da v tem trenutku vsi skupaj iskreno podpremo varčevalne ukrepe v javnem sektorju, vse

o

g

prevečkrat se zgodi, da smo načeloma za varčevanje, a se mu upremo, ko postane jasno, da bo varčevanje prizadelo tudi nas.«

Najranljivejši ne zmorejo več

Na dnu dobaviteljske verige so obrtniki in mali podjetniki. Pred dnevi smo poročali, tako Banka Slovenije, da odplačilnega bremena posojil v zadnjih mesecih ne zmore čedalje več obrtnikov.

Ti so konec leta 2011 z zamu-

l

do odplačevali 21,7 odstotka vseh posojil, marca letos pa že skoraj četrtino (24,7 odstotka). Precej hitreje pa se zadnje mesece pri obrtnikih veča delež slabih posojil, torej takih, pri katerih je odplačilna zamuda vsaj 90-dnevna. Delež slabih posojil se je med vsemi posojili obrtnikom v vsem minulem letu povečal s 14,1 na 14,9 odstotka, samo v prvih treh mesecih letos pa s 14,9 zrasel na 16,7 odstotka, na 152 milijonov evrov.

a

s

6 Dogodki in ozadja

Bi moral Lovše prodati jahto in vilo na Floridi? finance@finance.si

»Vprašanj o osebnem premoženju Tomaža Lovšeta ne bomo komentirali, bo pa prodal svoje osebno premoženje, delnice in drugo, da bo pomagal Dinersu, če mu bo seveda to Banka Slovenije (BS) omogočila.« Tako v Dinersu odgovarjajo na vprašanja o Lovšetovem premoženju. Neuradno je bilo sinoči slišati, da bi BS Lovšetu za mesec dni lahko vrnila licenco, a to je odvisno od akcijskega načrta, ki naj bi

ga moral predstaviti danes.

Po včerajšnjem sestanku z bankama upnicama (Hypo in Unicredit) so iz Dinersa med drugim sporočili, da »se podpisuje« prodaja italijanskega Dinersa in izolske IT-družbe Dinit. Denar, zagotavljajo, naj bi dobili do konca tedna.

Bolje preprečiti kot lečiti

Ko smo v minulih dneh govorili z nekaterimi bančniki, so se vsi do zadnjega spraševali, zakaj Lovše ni naredil vsega, da bi se le izognil odločbi centralne banke. »Prodati bi moral vse, če se izrazim slikovito, od jahte do hiše, da bi le prepreprečil dvom o sistemu in nadzornika prepričal, da je

Jahta v Monaku

Lovše ima v lasti 34-metrsko jahto leopard z imenom Anita. Odgovora na vprašanje, na koliko ocenjuje njeno vrednost, nam Lovše včeraj ni posredoval. Poznavalci sicer menijo, da se njena vrednost giblje okoli štirih milijonov evrov. Plovilo je registrirano v Monaku. Poganjajo ga trije motorji s skupno močjo 7.200 konjev. Lovše naj bi na Aniti v minulih letih gostil kopico pomembnežev, med njimi tudi slovenskih politikov.

Ljudje, ki so imeli priložnost stopiti na njen krov, pravijo, da je na njej vse v znamenju razkošja.

Na vprašanje, ali je še vedno lastnik tudi jadrnice grand soleil, dolge 17 metrov, nam Lovše včeraj ni odgovoril.

Stanovanje v Monaku

Diners stabilen in da lahko ohrani ugled kartice.« Po odločbi BS se vprašanja o stabilnosti namreč – morda tudi neupravičeno – le množijo.

Kaj pa, če ...

In če se uresniči najbolj črn scenarij, bi bilo denarja dovolj za poplačilo upnikov?

V Dinersu zagotavljajo, da ja, oziroma pravijo: »Razpolagamo z dovolj terjatvami, ki bi ob unovčevanju – še enkrat poudarjamo, da delamo vse, da do tega ne pride – omogočale poplačilo tako bank upnic kot samih prodajnih mest. Če bi prišlo do aktivacije bančnih jamstev, bi seveda banke imele pravico

terjati tudi Tomaža Lovšeta.

Verjamemo, da bomo našli rešitev, ki bo omogočala nadaljnje normalno poslovanje Diners Cluba Slovenija,« pravijo. Lovše je namreč osebno jamčil pri nekaterih posojilih.

Kaj pravijo lanske bilance?

Po podatkih baze GVIN je Diners Club lani ustvaril 11,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 23 odstotkov več kot leta 2011. Čisti dobiček družbe se je z 223 tisoč evrov leta 2011 lani zmanjšal na 51 tisoč evrov. Kljub rasti obsega poslovanja pa je družba zmanjšala bilančno vsoto za več kot osem milijonov

Odmevna poznanstva

Na vrhu mreže podjetij Tomaža Lovšeta je družba Findale, registrirana na Britanskih Deviških otokih. Ta je neposredna 100-odstotna lastnica Diners Cluba Slovenija, ta pa je 100-odstotni lastnik družbe DC Finance. Findale je hkrati tudi lastnik Diners Cluba Italia in izolskega Dinita. Skupaj z Marto Lovše je tudi lastnik družbe T. F. Lovše, ki pa že nekaj let posluje z izgubo. V ZDA ima v lasti družbo DC Invest.

Ustavno sodišče (US) je že leta 2011 začasno zadržalo celotno izvajanje novele ZGD. Zdaj je »omogočilo« uzakonitev nekaterih določb. Ključni sta dve novosti:

1. Kdo ne bo mogel deset let ustanoviti družbe

Poleg nepremičnine na Floridi ima Lovše tudi naslov v Monaku – ali je lastnik ali le najemnik, ni znano. V Monaku ima tudi stalno prebivališče.

Mreža podjetij

Ustavno sodišče je dokončno odločilo o ustavnosti določil novele zakona o gospodarskih družbah iz leta 2011. S to novelo so želeli, če poenostavimo, kaznovati tajkune, a »rešitve« bi udarile vse gospodarstvo.

Katera določila bodo od zdaj vendarle začela veljati?

Lovše se je v javnosti večkrat pohvalil, da je dober prijatelj Alexandra Dibeliusa iz investicijske banke Goldman Sachs. Leta 2011 je uredil tudi srečanje med Dibeliusom in takratnim finančnim ministrom Francem Križaničem. Na drugi strani je Lovše znan po dobrih odnosih s prvim človekom hrvaškega Agrokorja Antejem Todorićem, ki je v zadnjih letih večkrat poskušal kupiti Mercator. Todorić je tudi boter Lovšetovega otroka. Na fotografiji Lovše z Ivanom Todorićem.

Po US nista v neskladju z ustavo del novele ZGD, ki določa, kdo ne more biti ustanovitelj družbe ali družbenik. Po novem torej velja, da ustanovitelj družbe ne more biti ali statusa družbenika ne more pridobiti oseba: 1. ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost; 2. ki ji je bila s pravnomočno sodbo ugotovljena odgovornost zaradi spregle-

Novela je problematična. Denimo, ali je res skladno z ustavo in svobodno gospodarsko pobudo, da nekomu deset let prepoveš opravljati gospodarsko dejavnost.

Kdo ne bo več družbenik in kdo ne več direktor?

Povemo vam, kdo se mora bati in kdo si lahko oddahne ob najnovejši odločitvi ustavnega sodišča o zakonu o gospodarskih družbah finance@finance.si

zaslužni profesor na mariborski pravni fakulteti:

Z odločbo ustavnega sodišča ne morem biti zadovoljen. Ustavno sodišče je sprejelo gnili kompromis, ki v sistem odgovornosti pri gospodarskih družbah vnaša nejasnosti. Če me vprašate, kaj zdaj: edina prava sistemska rešitev bi bila, da vlada oceni primernost in smotrnost teh členov, ki niso ustavno sporni, je pa veliko vprašanje, ali so pametni za razvoj podjetništva. Najbolje bi bilo, da vlada predlaga, parlament pa sprejme, da se členi črtajo, to vprašanje pa se sistemsko in korektno uredi po vzoru modernih pravnih ureditev v Evropi z novelo zakona.

Dvorec na Floridi

• Simona Toplak, Monika Weiss

Šime Ivanjko

Marijan Kocbek,

redni profesor gospodarskega prava na mariborski pravni fakulteti:

evrov. To je družba dosegla z zmanjšanjem kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev (imetnikov kartic), ki so konec leta 2011 znašale 38,8 milijona evrov, konec leta 2012 pa le 23 milijonov evrov. So se pa močno povečale poslovne terjatve do družb v skupini (družbe DC Finance), ki so se kar početverile in konec minulega leta znašale skoraj osem milijonov evrov.

Poslabšala se je likvidnost družbe. Družba ima namreč kar 42 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, od tega 27 milijonov evrov posojil pri bankah in 13 milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev (prodajnih mest).

V mestecu Naples na Floridi je Tomaž Lovše pred štirimi leti za 14 milijonov dolarjev kupil štirinadstropno vilo z bazenom in zemljiščem ob obali. Vili naj bi pripadlo 149 metrov dolgo sprehajališče ob obali, približno tisoč kvadratnih metrov stanovanjskega dela in skoraj štiri tisoč kvadratov zemljišča. Ima lastno dvigalo, domači kino, hišno gledališče, sobo za spa in masažo, salon za telovadbo, sobo za biljard, savno in vinsko klet s štiri tisoč steklenicami ter šest garažnih prostorov.

Da ima Lovše na Floridi dvorec, so pred leti prve razkrile Slovenske novice. Ko so ga novinarji omenjenega časnika leta 2011 spraševali, koliko je vredna njegova nepremičnina in ali se je njena vrednost res močno znižala, je povedal: »Ponudbo, vredno 18 milijonov dolarjev, sem zavrnil. Hiša ob moji je dobila več dolarjev na kvadratni meter, kot sem plačal jaz, a je smešna. Vse je obnavljal Steven G., eden najboljših notranjih oblikovalcev.

Ko je Dow Jones 14 tisoč, jaz prodajam za 22 milijonov. Do takrat nič.« Indeks Dow Jones se je včeraj gibal nad 15 tisoč točkami.

Dogodki in ozadja 7

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Zakaj v Sloveniji

Pogledali smo, kaj vse obsega imperij Tomaža Lovšeta – od nepremičnin, plovil do zvez in poznanstev

• Jurij Šimac, Karel Lipnik

davimo podjetnike? www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

da pravne osebnosti (zloraba, oškodovanje družbe); 3. ki je priložila predlogu za vpis v register neresnično izjavo o tem, da imajo vse kapitalske družbe, v katerih ima več kot 25-odstotni kapitalski delež, poravnane vse potrebne davke in druge obvezne dajatve; 4. ki je bila kot družbenik z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu ali bila član poslovodstva ali organa nadzora kapitalske družbe, za katero je bila pravnomočno ugotovljena ničnost, ker je bil namen delovanja ali dejavnost družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

Določbe se smiselno uporabljajo tudi za podjetnike. Torej vsak, ki izpolnjuje vsaj enega od teh pogojev, ne more več na novo ustanoviti družbe ali postati družbenik – omejitev traja deset let od dneva pravnomočne sodbe ali dane lažne izjave. Glavno vprašanje tudi po mnenju pravnikov je, od kdaj velja to določilo – od odločitve ustavnega sodišča ali od uveljavitve zakona novembra 2011.

2. Kdo bo odpoklican kot poslovodja in nadzornik

Ustavno sodišče ni razveljavilo členov novele ZGD, ki govorijo o uradnem odpoklicu

določenih oseb oziroma o odvzemu pooblastil za vodenje poslov določenim osebam.

Tako torej velja: sodišče, ki odloča v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, po uradni dolžnosti odvzame pooblastilo za vodenje poslov pravni ali fizični osebi, ki je bila član poslovodstva ali organa nadzora družbe (male, velike, srednje), nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Oziroma te osebe odpokliče z vseh direktorskih in nadzorniških položajev.

A je dodatno določeno: Sodišče lahko omenjenim osebam dovoli opravljanje poslovodne ali nadzorniške funkcije, če dokažejo, da so v insolventni družbi ravnale »s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika«. Po mnenju Šimeta Ivanjka, zaslužnega profesorja na mariborski pravni fakulteti, je tako določilo »žalostno, ker je v osnovi predpostavka, da so vsi delali narobe«.

Sodišča poplavljena

Pravniki opozarjajo na več dilem, ki se odpirajo po odločitvi ustavnega sodišča. Prva je že, od kdaj bo veljalo katero pravilo in kako bodo zaščiteni tisti, ki so v vmesnem obdobju začasnega zadržanja celotnega zakona ustanavljali podjetja, poslovali in morda zašli

tudi v insolvenčni postopek.

Zdaj utegnejo ugotoviti, da se poslovnih aktivnosti ne bi šli, če bi vedeli za dodatna tveganja.

Druga težava je zasutost sodišč. Kako bodo sodišča, ki ne zmorejo tekoče niti nujnega, izvajala vse te dodatne preveritve, je lahko misija nemogoče ali pa vsaj pomembna obremenitev. Tudi ni denimo jasno, ali bodo sodišča po uradni dolžnosti odpoklicala spornega direktorja le iz enega podjetja ali bodo morala poimensko navesti, v katerih podjetjih vse mu še prenehajo pooblastila. Zadnje je bolj zamudno.

Marijan Kocbek, redni profesor gospodarskega prava na mariborski pravni fakulteti, pa opozarja še na tretjo težavo: mogočo neenakost pred zakonom. Pravila se namreč ne nanašajo le na ustanovitev družb in espejev, temveč tudi na pridobitve statusa družbenika: to pa je lahko z nakupom, z dokapitalizacijo in drugo. Seveda pa je veliko vprašanje, kako je mogoče slediti vsak nakup oziroma spremembe lastništva v delniških družbah, za katere veljajo določbe o tem, kdo ne more biti ustanovitelj ali družbenik, ker sodišča oziroma sodni registri tega dejstva, nakupov in prodaj delnic, ne vpisujejo v sodni register.

o

g

l

a

Pozavarovalnica Sava, d.d., Dunajska 56, 1000 Ljubljana vabi upravičene vlagatelje k vpisu novih delnic z oznako POSR. V skladu s sklepom skupščine z dne 11.1.2013 poteka javna ponudba novih delnic, na način ter pod pogoji, ki so opisani v prospektu, objavljenem 9.5.2013, na SEOnetu, na spletnih straneh družbe (http://www.sava-re. si/si/dokapitalizacija/), in na spletni strani pooblaščenega člana ALTA Invest d.d. (www.alta.si ) ter v času trajanja vpisa novih delnic brezplačno dostopnem tudi v prostorih na sedežu izdajatelja, in sicer na naslovu Dunajska cesta 56, SI - 1000 Ljubljana, in na vseh vpisnih mestih.

Cena nove delnice POSR znaša 7,00 EUR, ponujeno število novih delnic pa je 7.857.143.

Dokapitalizacija v višini največ 55 mio EUR, za namen odkupa preostalega deleža Zavarovalnice Maribor d.d. poteka v treh vpisnih krogih: Prvi vpisni krog, v katerem lahko nove delnice na podlagi Prednostne pravice vpisujejo le Obstoječi delničarji (na dan 11.1.2013), traja od vključno 23. 5. 2013 od 9. ure CET do vključno 6. 6. 2013 do 12. ure CET. Drugi krog, v katerem lahko nove delnice vpisujejo Mali vlagatelji, traja od vključno 10. 6. 2013 od 9. ure CET do vključno 17. 6. 2013 do 12. ure CET. Tretji vpisni krog, v katerem lahko nove delnice vpisujejo Povabljeni vlagatelj, Veliki vlagatelji in Institucionalni vlagatelji, traja od vključno 10. 6. 2013 od 9. ure do vključno 21. 6. 2013 do 12. ure CET. Vpisna mesta: Pooblaščeni član, pri katerem poteka vpisovanje novih delnic, je ALTA Invest, investicijske storitve, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana.

Ponujene delnice se v času trajanja vpisa novih delnic vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom Vpisnega navodila v času poslovanja in v skladu z odpiralnim časom, objavljenim na spletni strani www.alta.si, in sicer na naslednjih vpisnih mestih: • na naslovu pooblaščenega člana, ALTA Invest d.d., Železna c. 18, 1000 Ljubljana; • pri odvisnem borznoposredniškem zastopniku ALTE Invest d.d.: Banka Koper d.d., in sicer v poslovalnicah Koper-Pristaniška ulica 14, Sežana-Partizanska 50, Postojna-Tržaška cesta 1, Ilirska Bistrica- Bazoviška 18, MariborVita Kraigherja 5, Nova Gorica-Bevkov trg 2, Ljubljana-Slovenska 52, Novo mesto-Novi trg 5, Kranj-Koroška cesta 4, Murska Sobota-Slovenska 27, Celje-Stanetova 31 in Slovenj Gradec-Podgorska cesta 2; • pri odvisnem borznoposredniškem zastopniku ALTE Invest d.d.: Pošta Slovenije d.o.o., in sicer v poslovalnicah: Ljubljana-Celovška cesta 121, Kočevje-Ljubljanska cesta 23, Trbovlje-Trg revolucije 27, Maribor-Ptujska cesta 119, Ptuj-Vodnikova ulica 2, Ravne na Koroškem-Trg svobode 19, Velenje-Kidričeva cesta 2a, Jesenice-Cesta železarjev 6b, Tolmin-Trg maršala Tita 10, Ajdovščina-Goriška cesta 24, Krško-Trg Matije Gubca 1, Črnomelj-Kolodvorska cesta 30a, Lendava-Trg Ljudske pravice 10. (v navedenih poslovalnicah Pošte Slovenije d.o.o. lahko Vpisno navodilo za nove delnice oddajo samo fizične osebe).

Vabimo vas, da s sodelovanjem podprete rojstvo druge največje zavarovalniške skupine v JV Evropi.

Podrobnejša navodila v zvezi z vpisom so objavljena na ww.sava-re.si inwww.alta.si.

Za dodatna vprašanja smo vam na voljo na naših kontaktih: ir@sava-re.si ali telefon št. 01/ 47 50 200.

To sporočilo je oglas v pomenu Zakona o trgu finančnih instrumentov in Direktive 2003/71/ES in ni prospekt in je izdano izključno za promocijske namene in v nobenem primeru ne predstavlja podlage za odločitev za vlaganje v delnice oz. vrednostne papirje družbe Pozavarovalnica Sava, d.d. (»Družba«). Prospekt za ponudbo novih delnic Družbe, ki ga je za ponudbo novih delnic Družbe v Republiki Sloveniji Obstoječim delničarjem (po stanju na dan 11.1.2013) in Malim vlagateljem iz RS potrdila Agencija za trg vrednostnih papirjev Republike Slovenije dne 8.5.2013, je med drugim dostopen na spletnih straneh www.sava-re.si, www.alta.si in na SEOnetu Ljubljanske borze. Ponudba Povabljenemu vlagatelju, naslovljenim Velikim in Institucionalnim vlagateljem poteka na podlagi ustrezne izjeme od objave prospekta. Vlagatelji naj ne vpisujejo ali kupujejo delnic zgolj na podlagi informacij, navedenih v tem sporočilu, pač pa po preučitvi celotnega prospekta.

Izjava o omejitvi odgovornosti:

Vsako vlaganje je tvegano. Vrednost ponujenih vrednostnih papirjev lahko raste ali pa pade. Pretekli rezultati niso jamstvo za bodoče donose.

Morebitnim vlagateljem svetujemo, da se glede naložbenih odločitev posvetujejo s finančnimi strokovnjaki.

s

o

g

l

a

s

Skladno s 171. členom Zakona o zavarovalništvu in Sklepom o podrobnejši vsebini povzetka revidiranega letnega poročila - SKL 2002 objavljamo povzetek revidiranega letnega poročila Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z. za leto 2012, s posebnim revizorjevim poročilom in mnenjem pooblaščenega aktuarja.

I. BILANCA STANJA 31. 12. 2012

v EUR III. IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 31. 12. 2011

SKUPAJ PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA SREDSTVA

126.319.168

114.195.546

3.784.314 I.

11.123.700

14.072.578 II.

NEOPREDMETENA SREDSTVA

B.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

C.

ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK

1.273.899

1.534.988

D.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

2.579.508

3.404.630

E.

FINANČNE NALOŽBE V DRUŽBAH V SKUPINI IN V PRIDRUŽENIH DRUŽBAH

F.

FINANČNE NALOŽBE:

25.716.746

12.771.484 0

razpoložljive za prodajo

42.666.579

vrednotene po pošteni vrednosti

1.

Terjatve iz neposrednih zavarovalnih poslov

2.

Terjatve iz pozavarovanja in sozavarovanja

3.

Terjatve za odmerjeni davek

4.

Druge terjatve

DENAR IN DENARNI USTREZNIKI KAPITAL IN OBVEZNOSTI KAPITAL

9.286.897 454.452 23.798.915 23.432.034 56.649 0 310.232 3.008.900 225.905 126.319.168 69.052.823

1.

Osnovni kapital

2.

Kapitalske rezerve

518.498

3.

Rezerve iz dobička

61.221.553

4.

Presežek iz prevrednotenja

5.

Zadržani čisti poslovni izid

6.

Čisti poslovni izid poslovnega leta

3.138.040

1.081.151 170.159

3. Davek od drugega vseobsegajočega donosa

48.302.857 III. VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (I+II) 8.169.479

99.140 a) Čisto poslovni izid poslovnega leta 0 b) Preneseni čisti dobiček (+)/prenesena čista izguba (-)

- rezultat tekočega leta po veljavnih standardih - prilagoditev na nove računovodske standarde 236.892 c) Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave - povečanje varnostnih rezerv 114.195.546 - povečanje zakonskih rezerv 62.090.108 - povečanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže - povečanje statutarnih rezerv 3.138.040 518.498 č) Povečanje drugih rezerv po sklepu Agencije za zavarovalni nadzor 57.166.533 d) Bilančni dobiček (a+b-c-č), ki ga skupščina razporedi: - v varnostne rezerve -35.636 - za prenos v naslednje leto 0 461.832

3.037.321

1.302.671

57.266.344

52.105.439

ZAVAROVALNO-TEHNIČNE REZERVACIJE

32.001.042

27.346.814

Ljubljana, 9.5.2013

28.293.500

24.566.153

62.250

1.888

3.645.292

2.778.773

mag. Katja Jelerčič članica uprave

Prenosne premije

2.

Matematične rezervacije

3.

Škodne rezervacije

4.

Druge zavarovalno-tehnične rezervacije

DRUGE REZERVACIJE

III.

ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK

IV.

DRUGE FINANČNE OBVEZNOSTI

V.

OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

0

0

1.900.441

1.465.552

200.117

10.443

68

0

20.235.781

20.827.431

1.

Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov

19.302.089

19.586.587

2.

Obveznosti iz pozavarovanja in sozavarovanja

458.812

511.675

3.

Obveznosti za odmerjeni davek

474.880

729.169

2.928.896

2.455.198

OSTALE OBVEZNOSTI

Največja vrednost skupnih naložb v posamično finančno organizacijo je znašala 7.471.800 evrov.

II. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPAJ PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA I. ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ - Obračunane kosmate zavarovalne premije - Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje - Sprememba prenosnih premij II. PRIHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE, od tega - dobiček iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode III. PRIHODKI OD NALOŽB IV. DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega - prihodki od provizij V. DRUGI PRIHODKI VI. ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE 1 Obračunani kosmati zneski škod 2 Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev 3 Sprememba škodnih rezervacij VII. SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ VIII. OBRATOVALNI STROŠKI, od tega - stroški pridobivanja zavarovanj IX. ODHODKI NALOŽB, od tega - oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid X. DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI XI. DRUGI ODHODKI XII. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO XIII. DAVEK OD DOHODKA XIV. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE I. ČISTI PRIHODKI OD ZAVAROVALNIH PREMIJ - Obračunane kosmate zavarovalne premije - Obračunana premija oddana v pozavarovanje in sozavarovanje - Sprememba prenosnih premij II. PRIHODKI OD NALOŽB V POVEZANE DRUŽBE, od tega - dobiček iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunan z uporabo kapitalske metode III. PRIHODKI OD NALOŽB IV. DRUGI ZAVAROVALNI PRIHODKI, od tega - prihodki od provizij V. DRUGI PRIHODKI VI. ČISTI ODHODKI ZA ŠKODE 1 Obračunani kosmati zneski škod 2 Obračunani deleži pozavarovateljev in sozavarovateljev 3 Sprememba škodnih rezervacij VII. SPREMEMBA DRUGIH ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ VIII. OBRATOVALNI STROŠKI, od tega - stroški pridobivanja zavarovanj IX. ODHODKI NALOŽB, od tega - oslabitve finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid X. DRUGI ZAVAROVALNI ODHODKI XI. DRUGI ODHODKI XII. POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO XIII. DAVEK OD DOHODKA XIV. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

v EUR leto 2012 leto 2011 popravljeno 265.770.691 270.883.770 -1.411.526 -3.701.554 0

1.571.650 -2.080.802 -245.853

972.269

0

0

-209.011

221.707

6.962.716 1.548.357

387.180 18.493.822 IV. PRIKAZ BILANČNEGA DOBIČKA 17.932.850

SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.

1.325.797 -1.108.533

2. Drugi čisti dobički/izgube drugega vseobsegajočega donosa

2.923.422

II.

VI.

Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid

-

J.

I.

Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja

1.2.

-

DRUGA SREDSTVA

B.

1.1.

3.492.769

I.

A.

0

v posesti do zapadlosti

TERJATVE

1.116.786 -886.827

dobički /izgube iz ponovne izmere finančnega sredstva, razpoložljivega 1. Čisti za prodajo

69.243.820

-

ZNESEK ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ PRENESEN POZAVAROVATELJEM

5.845.930 2.435.183

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (1+2+3)

0

v posojila in depozite

H.

ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI

81.162.992

-

G.

SKUPAJ PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA

2.690.897

A.

v EUR

leto 2012 leto 2011

246.453.836 249.074.651 -1.442.547 -1.178.268 0

0

0

5.268.824 12.841.210 32.198 291.270 245.988.698 245.388.403 -224.746 825.041 60.363 23.572.876 1.696.729 1.798.141 906.467 4.687.895 833.055 7.230.967 1.385.038 5.845.930

3.025.486 13.075.911 33.837 407.198 231.413.091 231.611.051 -310.378 112.418 -248.112 22.681.186 1.581.840 4.229.161 2.319.801 1.718.745 87.599 3.080.764 645.580 2.435.183

260.780.614 264.333.147 0 -3.552.532 0

241.857.923 242.953.930 0 -1.096.007 0

0

0

4.799.172 12.458.633 0 289.787 245.349.767 244.666.159 0 683.608 0 20.839.289 1.581.644 1.767.496 906.467 4.031.807 832.904 5.506.942 1.059.803 4.447.139

2.703.075 12.799.568 0 387.410 230.771.937 230.779.036 0 -7.099 -250.000 20.878.774 1.454.931 4.058.279 2.319.801 1.256.650 87.588 944.747 208.841 735.906

2012 5.845.930 170.159 0 0 0 0 0 0 0 2.922.508 3.093.581 0 0

v EUR 2011 2.435.183 0 0 0 580.566 580.566 0 0 0 551.946 1.302.671 1.132.512 170.159

mag. Neven Cvitanović predsednik uprave

Komentarji in odmevi 9

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

[ KOVAČNICA ]

Si tacuisses, philosophus mansisses* *Ko bi bil(a) mol­čal(a), bi ostal(a) modrec (modrijanka).

Matej Kovač finance@finance.si

K

o je v intervjuju za Finance pred slabim mesecem dni Milan Kučan modroval o nepotrebnem pojavljanju premierke na CNN, je dal sedanjim in prihodnjim rodovom slovenskih politikov tudi koristen praktičen nasvet: »V politiki je tako, da ko eno stvar kapitaliziraš, pustiš nekaj časa, da dobiš obresti. Šele takrat narediš nov korak.« Kapital politika je ugled pri kritičnem številu njegovih podpornikov. Za politika tako ni niti najmanj koristno, če takrat, ko grozi nevarnost, da javnost podvomi o njegovi modrosti in voditeljskih sposobnostih, ne molči.

Nič povedati je danes težko

A molčati oziroma nič povedati je danes politiku težko. Privrženci zahtevajo besede tolažbe, navdiha in spodbude, mednarodna finančna javnost pa zaveze in zagotovila o ukrepih.

Doslej je bila za politični uspeh pomembna le podoba kompetentnosti v očeh slovenskih volivcev. Morebitna neverodostojnost do tujine ni prinašala politične škode, saj ni imela konkret-

o

g

uu Vero­ dostojnost slovenske države za sklepanje mednarodnih poslov, pa naj bo to veliko javno naročilo ali privatizacija, je na psu.

l

nih posledic. Posledic pa ni bilo, ker v tujini nihče ni imel dovolj močnega interesa, da bi neizpolnjevanje obljubljenega sankcioniral.

Izjema je bilo morda kratko obdobje pred sprejetjem »španskega kompromisa«, ko je bil ogrožen vstop Slovenije v Evropsko unijo.

Okoliščine, kar zadeva pozornost tujine do razmer v Sloveniji, so se spremenile zaradi naslednjih razlogov: 1. Slovenija je že toliko zadolžena, da ji kot dolžnici upniki posvečajo trajno in povečano pozornost.

2. Zaradi kriznih razmer v južnem delu Evropske unije se lahko nestabilnost majhne Slovenije poveča in povzroči nadaljnji upad zaupanja v stabilnost celotnega evrskega območja.

3. Prispevek privatizacije je pomemben za zmanjšanje javnofinančnih neravnovesij.

Možnost zaslužka ob privatizaciji pritegne pozornost morebitnih vlagateljev.

o

Konec obdobja dveh resnic

dodatne stroške, s katerimi bodo pokrili izdatke, ki bi jih lahko imeli ob politično motiviranem pravnem manevriranju naročnika.

Zaradi povečane pozornosti tuje javnosti danes slovenski politik težko vzdržuje dve resnici, eno za svoje domače volivce, drugo za tuje vlagatelje in evropsko komisijo. Če se doma z najvišjega mesta govori, da uveljavitev zlatega fiskalnega pravila pomeni večdesetodstotni upad pokojnin, bo težko prepričati tujega opazovalca, da sploh obstaja razumevanje, kaj zlato fiskalno pravilo je in ali obstajajo resne namere, da bi obvladali proračunski primanjkljaj. »Spin doktorji« bodo tudi težko pojasnjevali, da je ideja o tožbi zoper bonitetno agencijo Moody's le obliž za ranjeno samozavest pred domačimi volivci in da itak ne bo nihče nikogar tožil, ker ob izdaji obveznic škoda ni nastala (povpraševanje po obveznicah je skoraj petkrat preseglo ponudbo in obrestna mera je bila nižja od predvidene v okvirnih pogojih izdaje). Kandidati za mednarodne svetovalce v privatizacijah bodo zadevo vzeli na znanje in vračunali

g

Prodajalci ne smejo molčati

V tej kakofoniji izjav zbuja dvom tudi povsem razumna in logična izjava finančnega ministra Čuferja, da bo Slovenija pri privatizaciji maksimizirala ceno, ne pa hitrost privatizacije. Vsak dober prodajalec da morebitnim kupcem vedeti, da ne prodaja pod prisilo in iz obupa. Krivično bi bilo ministra kar obtožiti, da pripravlja teren za zavlačevanje s privatizacijo, a vseeno se zdi, da se zaradi domačih političnih računov ne more zavezati, da bo dajal tempo privatizacijskim postopkom.

Verodostojnost slovenske države za sklepanje mednarodnih poslov, pa naj bo to veliko javno naročilo ali privatizacija, je na psu. Za uspešno izvedbo v Bruselj poslanih privatizacijskih načrtov ne bo dovolj le poudariti, da imamo dovolj časa in da tudi denarja nujno ne

l

potrebujemo. Potreben bo razmislek o dosedanjih neuspehih, hitro bo treba začeti postopke in svetovalcem pri prodaji se ne bo smelo dati neizvedljivih mandatov.

Nesprijaznjenost velikega dela volilnega telesa in raznih nacionalnih interesentov s privatizacijo bo še velika politična težava. Interesentom ne bo mogoče ustreči in hkrati izpeljati privatizacijo z maksimiziranjem kupnine. V bitki z njimi (če bitka sploh bo) se bo videlo, kdo ima moč v državi. Privatizaciji nenaklonjen del volilnega telesa pa se morda lahko nekoliko omehča tako, da se ga seznanja z javnofinančnimi stroški (tudi oportunitetnimi) nadaljnjega državnega lastništva v podjetjih. O tem se ne sme molčati.

Matej Kovač je član uprave družbe IUS legal and Business Solutions BV.

Oce­ni­te ko­men­tar, na­pi­ši­te ­svoje mne­nje: www.fi­nan­ce. si/­komentarji

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

a

2 OKOLJE in ENERGIJA Mesečna izdaja

Partnerji priloge:

Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel. št: (01) 513 08 26, e-naslov: klemen.kostrun@finance.si [DODAJAMO VREDNOST]

a

s

s

Borze &denar

uu Sijaj, ki so ga imele celo desetletje surovine, postopoma prevzema ameriški dolar.

Proces, ki smo ga nazadnje videli v osemdesetih letih.

Španija je včeraj prodala za 3,5 milijarde tri- in devetmesečnih zakladnih menic. Za trimesečne zakladne menice bo plačala 0,331-odstotne letne obresti, za devetmesečne pa 0,789-odstotne. Povpraševanje je štirikrat preseglo prodano količino. Spomnimo, Slovenija je prejšnji teden prodala trimesečne zakladne menice z 0,49-odstotno obrestno mero. K. L.

GH Union ves dobiček v dividende Delničarji Grand hotela Union, ki je v večinski lasti ACH, bodo na skupščini delničarjev 20. junija 2013 glasovali o izplačilu 0,69 evra dividende na delnico. Če bodo delničarji predlog podprli, bo za dividende izplačanih 1,11 milijona evrov, kar je le malo manj od lanskega čistega dobička družbe, ki je znašal 1,17 milijona evrov. K. L.

Zamenjavi v vrhu SKB

V upravni odbor SKB banke sta bila na včerajšnji skupščini imenovana Giovanni Luca Soma in François Jean Louis Turcot. Oba sta bila imenovana zaradi upokojitve dveh dosedanjih članov upravnega odbora, vendar pa mora Turcot še pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

Banka, ki je lani ustvarila 3,67 milijona evrov čistega dobička, ne bo izplačala dividend. K. L.

Home Depot se veseli zagona gradbeništva

Ameriška gradbena dejavnost se je letos močno razmahnila, kar se pozna tudi največji ameriški trgovini s tehničnimi izdelki Home Depot, ki je v prvem četrtletju ustvarila 954 milijonov evrov čistega dobička. To je 18 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se povečali za sedem odstotkov in znašajo 14,8 milijarde evrov. Družba je ob tem tudi nekoliko popravila letošnje načrte. K. L.

Če ni zaupanja in če tržni deleži zavarovalnici upadajo, je prav, da uprava zapusti svoje položaje. Tako meni nekdanja dolgoletna šefinja zavarovalnice Nada Klemenčič.

Viri blizu nadzornikom, partnerjem Triglava in lastnikom, ki pa ne želijo biti imenovani, so o tem, ali je (oziroma bi bilo) koristno, da nadzorniki menjajo upravo na čelu z Matjažem Rakovcem, še bolj konkretni: »Dvomi o njegovem delovanju so preveliki. Majejo se temelji nekaterim Triglavovim zavarovalnicam na Balkanu, premije pa upadajo. To pa ni dobro ne za zavarovalnico ne za vlagatelje.« Po neuradnih informacijah so včeraj pozno v noč o težavah v poslovanju, tudi o negotovostih na Balkanu in o morebitnih zamenjavah v upravi, razpravljali tudi nadzorniki, ki jih vodi Mihael Perman. Do konca redakcije odločitve še niso sprejeli. Viri pa so dejali: »Če Rakovca niso zamenjali zdaj, je prav mogoče, da se bodo še pred skupščino, ki bo 11. junija in na kateri nameravajo delničarji zamenjati nadzornike, znova sešli in odločali o Rakovčevi zamenjavi.« Omenjalo se je, da bi ga začasno lahko zamenjal nadzornik Jovan Lukovac, ki tega ni komentiral.

Omenjajo tudi Igorja Kušarja, šefa Triglava Skladov, ki sicer to zanika (več o tem pišemo na straneh 4 in 5).

Preverili smo, kaj so glavni očitki Rakovcu in na kaj bi moral biti pozoren njegov naslednik.

Dogovarjanje o privatizaciji brez lastnika

1

Zavarovalnica Triglav je tako državna, s tem pa tudi politična družba. To, da se Matjaž Rakovec zavzema za njeno privatizacijo, je sicer dobro, hkrati pa je lahko tudi sporno. Kot je včeraj pisal Dnevnik, Rakovec svojega čedalje bolj negotovega položaja ne bo prepustil brez boja in naj bi se že sredi minulega meseca v Zagrebu dogovarjal o privatizaciji Triglava, le malo zatem pa je nadzornike poskušal prepričati, naj podprejo načrte o dokapitalizaciji. Rakovec naj bi to počel brez soglasja večinskega lastnika, države. O prodaji pa odloča lastnik – uprava je najeta zato, da skrbi za poslovanje.

Komuniciranje z delničarji in javnostjo, negotovosti na Balkanu in upadanje tržnega deleža so le del očitkov Matjažu Rakovcu, o katerih naj bi včeraj pozno v noč razpravljali nadzorniki.

Urban Štebljaj

tanja.smrekar@finance.si

mnenja

Urban Štebljaj

Španija brez težav do denarja

• Tanja Smrekar Iskrić

Irena Herak

Nemška centralna banka napoveduje, da bo Nemčija v drugem v odstotkih glede na prejšnje četrtletje letošnjem četrtletju občutno okrevala. Nemčiji 0,8 so se močno povečala industrijska naročila, 0,6 tako da pričakujejo tudi 0,4 0,4 rast izvoza, naložb v opremo in celotnega 0,2 domačega povpraševanja. Po dolgi zimi se 0 je močno povečala tudi 1. čet. 2013 gradbena aktivnost.

1. čet. 2011 Vir: OECD Nemčija je ena redkih držav evrskega območja, ki je v prvem četrtletju doživela sicer skromno, le 0,1-odstotno gospodarsko rast, kažejo podatki OECD. Gospodarstvo EU in evrskega območja se je še krčilo, a manj kot ob koncu minulega leta. Države OECD so v letošnjem prvem četrtletju dosegle 0,4-odstotno četrtletno gospodarsko rast, medtem ko v zadnjem lanskem četrtletju rasti ni bilo. Med največjimi sedmimi državami združenja je največja, 0,9-odstotna, rast uspela Japonski, ZDA so zrasle za 0,6 odstotka. Slovenija bo prvo četrtletje izračunala konec maja, EBRD pa pričakuje, da smo doživeli okoli polodstotni četrtletni upad. K. L.

ČETRTLETNE GOSPODARSKE RASTI OECD

8-LETNA SLOVENSKA OBVEZNICA zahtevani donos (v %)

125

1,38

8,0

117

1,34

7,2

1,30

6,4

109

104,33

101

1,26

93

1,22

85 21.05.12

Nada Klemenčič, nekdanja dolgoletna šefinja Triglava:

»Zavarovalnica, ki ji upada tržni delež, stroški se ne znižujejo, ugled v enotah zunaj Slovenije pa upada, nima dobre perspektive. Pogoj za dobro zavarovalnico so ugled, povezan z zaupanjem in povečevanjem tržnega deleža.

Trend se mora na Triglavu obrniti. Če omenjenih zahtev dosedanji predsednik uprave in člani ne izpolnjujejo, ni prav, da ostanejo.

Zaupanje je tudi pomembno za zaposlene.«

Rajko Stanković, Društvo Mali delničarji Slovenije:

»Če Matjaž Rakovec ne zna pojasniti vseh zadev, o katerih pišejo mediji, je morda prav, da odide. Kaj je res in kaj ne bi lahko vedno sporočil prek Seoneta. Že če je res, da se je dogovarjal o privatizaciji brez največjega lastnika, torej države, ima težave z največjim lastnikom.«

Tudi na Triglavu uradno pravijo, da je upravljanje z lastniškimi deleži v domeni lastnikov.

Vladajoča levica najverjetneje Triglava ta hip ne namerava prodati. »To, kar Rakovec počne, kaže, da ima težave z večinskim lastnikom,« pravi predstavnik malih delničarjev Rajko Stanković. Rakovec je marca v intervjuju za Finance dejal, da Triglav potrebuje strateškega partnerja (zanimanje je že izkazala poljska zavarovalnica PZU), ki bi ji omogočil utrditev položaja

na trgih nekdanje Jugoslavije – prek nakupa hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje in prodaje tretje največje srbske zavarovalnice DDOR.

2

Upad premij

Čeprav dobiček raste (lani ga je skupina imela za 73 milijonov evrov), upadajo premije. Lani je skupina pobrala za 936 milijonov evrov bruto premij, predlanskim 989 milijonov. Analitik Jan Koradin opozarja: »Zniževanje najbolj

Irena Prijović, Združenje nadzornikov Slovenije:

»O primernosti uprave za vodenje družbe se lahko izreče samo nadzorni svet, ki upravo nadzoruje. Tisto, kar nadzorni svet v javnih delniških družbah lahko objavi, je, da je zahteval določena poročila ali preverjal določene postopke, zahteval revizijo.

Ena od pristojnosti njihovega dela je tudi vpogled in nadzor nad bonitetami uprave.« tveganih premij vodi v sproščanje velikega dela rezervacij, ki so bile za to oblikovane, kar na koncu odseva v velikem dobičku. Največje vprašanje je, koliko časa bodo ohranjali navedeno strategijo in manjšim tekmecem dovoljevali, da jim najedajo tržni delež.«

Komuniciranje z javnostjo, delničarji, nadzorniki

3

Agencija za trg vrednostnih papirjev vodi postopek o prekršku zaradi suma razkritja

notranje informacije zoper Triglav in Rakovca. Menijo, da je Rakovec v intervjuju za hrvaški Jutarnji list z razkritjem predlagane višine dividende razkril notranjo informacijo.

Nadzorniki so (tudi) zaradi tega po naših informacijah že resno razmišljali o njegovi zamenjavi.

Na vprašanje, kdo je sicer na Triglavu odgovoren za objave na Seonetu in ali je to Rakovčeva pomočnica Urša Manček, ki naj bi si sicer želela med nadzornike Telekoma, na Triglavu ne odgovarjajo konkretno.

Mali delničarji iz MDS Rakovcu očitajo skoraj nesramno komuniciranje. Ali, kot pravi Rajko Stanković: »Skupščina je najvišji organ, na katerem se lahko oglasijo vsi delničarji, zato ne razumem Rakovčevega odziva na februarski skupščini, ko nam je ob vprašanju, na koliko vrednoti zemljišče v BTC, očital, da želi neki delničar škodovati družbi. Vprašanje je dobil celo teden dni pred skupščino.« Precej učiteljsko naj bi se Rakovec (poskušal) vedel tudi do nekdanjih nadzornikov, ki naj bi jim na eni od zadnjih sej s slikovnim materialom predstavljal načela korporativnega komuniciranja. Rakovec nam tega ni zanikal, potrdil pa tudi ne. Nekdanji nadzorniki, ki jih je vodil Igor Mihajlović (ta je tudi kandidat za nov nadzorni svet), naj bi bili zelo neenotni pri podpori Rakovcu.

4 Balkan

Težave ima z zavarovalnicami na Balkanu.

Kljub drugim načrtom in Rakovčevim napovedim teh še vedno ni dokapitalizirala mednarodna finančna korporacija IFC, od katere so pričakovali 25 milijonov evrov. V zavarovalnice je Triglav vložil že na desetine milijonov evrov, pa se še zdaj ponekod spopadajo s kapitalsko podhranjenostjo in tudi z izgubami. Srbski Triglav Osiguranje, v katerem so potekale tudi kriminalistične preiskave nekdanjih vodilnih, bi menda morali dokapitalizirati z okoli petimi milijoni evrov. Na Triglavu o tem molčijo.

5

Adria in telefoni

Rakovec in njegova družina naj bi osebno letela s poceni vozovnicami z Adrio, je razkril Dnevnik. Rakovec je sicer točnost navedb zanikal. Sicer pa seznam tistih, ki naj bi leteli s poceni vozovnicami, preverja

1,2854

1,18 21.05.12

21.05.13 ob 16:15

tudi komisija za preprečevanje korupcije.

V Zavarovalnici Triglav naj bi na veliko kupovali telefone višjega cenovnega razreda in tablične računalnike ter jih preprodajali na jug, je pisal Dnevnik. Na Triglavu so uvedli interno preiskavo.

6

Odsotnost z dela

Predsedovanje Hokejski zvezi Slovenije naj bi Rakovcu vzelo veliko časa, energije in živcev, pravi vir. Spomnimo samo na poskus njegove zamenjave v letu 2011, ki ga je sicer uspešno prestal. Pa vendarle – čas je šel za hokej, ne za Triglav, pravi vir.

Poleg tega je Rakovec tudi sodil na vaterpolskih tekmah. Koliko časa mu je to vzelo, kolikokrat je bil zato odsoten na Triglavu, nam s Triglava niso pojasnili, češ da Rakovčevih obveznosti v njegovem prostem času ne spremljajo.

7

Zaslužki in potovanja

Triglav ima pet članov uprave, tri pomočnike predsednika uprave, pomočnico člana uprave, 12 izvršnih direktorjev in sedem šefov štabnih služb.

Kakšne stroške za plače in nadomestila pomeni takšen aparat? Na Triglavu o plačilih (razen upravi) ne govorijo, češ da gre za skrivnost. Naj bi pa imeli pomočniki uprave plače po okoli devet tisoč evrov bruto na mesec (po informacijah Dnevnika naj bi pomočnica predsednika uprave Urša Manček lani skupaj z vsemi nadomestili in bonitetami prejela več kot 140 tisoč evrov bruto prejemkov), izvršni direktorji in direktorji štabnih služb pa nekje med šest tisoč in 8.500 evrov bruto – odvisno od zadolžitev, pravi vir blizu Triglava.

Gre le za okvirne informacije.

Za primerjavo: predsednik in člani uprave, sodeč po lanskem letnem poročilu, mesečno zaslužijo po približno 12 tisoč evrov bruto.

S Triglava nam tudi niso sporočili, kakšne avtomobile vozijo omenjeni. Pred časom so razkrili le, kakšne avte vozi uprava. Rakovec ima denimo VW touarega, letnik 2011, nabavna vrednost vozila je 57.700 evrov.

Prav tako s Triglava tudi še nismo dobili odgovorov na vprašanja, na katera službena potovanja in izobraževanja hodijo vodilni.

Na Triglavu ves čas zanikajo, da bi karkoli počeli narobe.

oznaka način zaključni papirja trgovanja tečaj v EUR

spr. v %

GRVG IEKG KBMR KRKG LKPG MELR PETG POSR TLSG ZVTG

maksi- mum

mini- mum

C

promet spr. vMzad. v 000 EUR v lotih op. letu (%)

4,300 -2,05 4,300 4,300 0,530 1,92 0,579 0,520 0,730 -2,41 0,748 0,721 50,900 1,60 50,990 49,310 7,700 1,32 7,700 7,500 89,200 0,22 93,000 87,000 216,200 0,05 216,500 215,500 7,250 -9,38 7,250 7,100 100,000 0,00 100,000 99,000 19,200 0,52 19,200 19,050

7,7 1780 -15,69 CM 0,1 102 17,78 4,0 5466 -73,93 MY 519,1 10253 10,58 0,6 75 -23,00 CY 161,1 1827 -27,80 11,7 54 16,86 CMY 38,5 5328 39,42 181,0 1817 40,94 K 17,1 896 54,96

ABKN N AELG N DPRG A IALG N ITBG A MAJG A MTSG A NIKN A PILR N PRBP A SALR N SAVA N TCRG A UKIG N ZTOG A

1,250 -85,29 14,200 0,00 14,210 14,200 10,7 751 18,23 14,000 -41,67 17,000 13,26 0,400 100,00 0,400 0,400 60 -67,21 2,200 -18,52 8,950 0,00 8,950 8,950 0,2 26 51,69 26,000 30,00 5,000 0,20 5,000 4,800 2,7 548 -39,02 0,403 -94,63 204,200 1,09 204,200 203,500 2,7 13 -21,31 3,750 0,54 3,750 3,750 0,4 112 -47,55 93,000 -47,75 3,000 -58,33 56,000 0,00 56,000 56,000 0,2 3 -20,00

Op.: obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji kotirajo v odstotkih od nominalne vrednosti brez pripisanih obresti; delnice kotirajo v evrih; uradni enotni tečaj je izračunan na podlagi ponderirane aritmetične sredine; A - aplikacija; B - sveženj; AB - apikacije in svežnji; BA - svežnji kot aplikacije; Z - začasna prekinitev trgovanja; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja. Način trgovanja: N - neprekinjeno trgovanje; A - avkcijsko trgovanje. Ljubljanska borza objavlja podrobnejše podatke na spletni strani http:..www.ljse.si. Obvestila javnih družb, ki obveščajo javnost na elektronski način skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, so javnosti vsak dan dostopna na spletnem naslovu: http:..seonet.ljse.si. V SBITOP so vključene naslednje delnice: GRVG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, SAVA, TLSG in ZVTG. V SBI20 so vključene naslednje delnice: AELG, GRVG, HDOG, IEKG, ITBG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, POSR, SAVA, TLSG in ZVTG. Zaključni tečaj - enotni tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu, pri čemer se tečaj prijavljenega posla s svežnjem ne upošteva. V primeru, da v tekočem dnevu z vrednostnim papirjem ni bil sklenjen noben posel, se zaključni tečaj ne prikaže.

Vir: Ljubljanska borza

Več finančnih podatkov na www.finance.si IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. 05. 2013, ob 16:15 Slovenija SBITOP, Ljubljana* 613,20 0,48 % Trgi JV Evrope Crobex, Zagreb* 1.879,44 -0,36 % BIRS, Banjaluka* 755,84 -0,01 % FIRS, Banjaluka* 1.953,29 -0,08 % BIFX, Sarajevo* 1.549,89 0,07 % Belex 15, Beograd* 541,63 -1,19 % SRX, Beograd* 171,61 -1,90 % NEX 20, Podgorica*** 9.485,58 -1,36 % MBI 10, Skopje* 1.828,50 -0,75 % Drugi trgi Dow Jones, New York 15.359,18 0,16 % Nasdaq, New York 3.491,48 -0,14 % S&P 500, New York 1.671,05 0,29 % MSCI World, New York** 1.518,41 0,36 % DAX, Frankfurt 8.470,22 0,17 % FTSE, London 6.787,75 0,48 % CAC 40, Pariz 4.030,77 0,20 % ATX, Dunaj** 2.495,40 -0,18 % PX, Praga 985,36 0,29 % EUROSTOXX 50 2.821,81 -0,10 % Nikkei, Tokio* 15.381,02 0,13 % STI, Singapur* 3.443,90 -0,30 % Hang Seng, Hongkong* 23.366,37 -0,54 % Composite, Šanghaj* 2.305,11 0,22 % Sensex, Mumbaj* 20.111,61 -0,56 %

▲ ▼ ▼ ▼ ▲ ▼ ▼ ▼ ▼ ▲ ▼ ▲ ▲ ▲ ▲ ▲ ▼ ▲ ▼ ▲ ▼ ▼ ▲ ▼

Op.: sprememba v odstotkih glede na prejšnji zaključni tečaj; * zaklj. 21. 05. 13; ** zaklj. 20. 05. 13; *** zaklj. 17. 05. 13

▶ Tečajnica banke slovenije referenčni tečaji Ecb

Tečajna lista z dne 21. 05. 2013

država

valuta

ZDA

oznaka valute

šifra valute

tečaj

ameriški dolar

USD

840

1,2866

Avstralija

avstralski dolar

AUD

36

1,3147

Kanada

kanadski dolar

CAD

124

1,3212

Hrvaška

hrvaška kuna

HRK

191

7,5713

Češka

češka krona

CZK

203

26,0980

Danska

danska krona

DKK

208

7,4527

Madžarska

madžarski forint

HUF

348

290,4200

Japonska

japonski jen

JPY

392

132,3300

Norveška

norveška krona

NOK

578

7,5065

Švedska

švedska krona

SEK

752

8,5600

Švica

švicarski frank

CHF

756

1,2476

Vel. Britanija angleški funt

GBP

826

0,8491

Romunija

novi romunski lev

RON

946

4,3493

Turčija

turška lira

TRY

949

2,3788

Bolgarija

bolgarski lev

BGN

975

1,9558

Poljska

poljski zlot

PLN

985

4,1898

Op.: X enot nacionalne valute za 1 evro.

Vir: Bloomberg

▶ tečajnica vzajemnih skladov domačih1upravljavcev ALTAvarcevalni_85x15_tecajnice.pdf 5/10/13 9:26

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 21. 05. 2013

Še vedno računate, da bo kdo drug poskrbel za vas?

ALTA VARČEVALNI NAČRTI ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA ALTA

ALTA SENIOR Delniški podsklad ALTA ASIA Delniški podsklad ALTA BALKAN Delniški podsklad ALTA BrazilRussiaIndiaChina Delniški podsklad ALTA ENERGY Delniški podsklad ALTA EUROPE Delniški podsklad ALTA GLOBAL Delniški podsklad ALTA GOLD Delniški podsklad ALTA GOODS Delniški podsklad ALTA INDIA Delniški podsklad ALTA KOMET Delniški podsklad ALTA NEW EUROPE Delniški podsklad ALTA PHARMA-TECH Delniški podsklad ALTA TURKEY Delniški podsklad ALTA USA Fleksibilni mešani podsklad ALTA ABS Mešani podsklad ALTA PRIMUS Obvezniški podsklad ALTA BOND Obvezniški podsklad ALTA HIGH YIELD BOND Podsklad denarnega trga ALTA MONEY MARKET

20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13

9,44 6,05 0,63 0,90 4,97 5,17 5,66 28,74 37,90 40,12 2,02 1,01 1,21 56,48 1,33 1,09 1,66 0,63 1,11 1,02

0,05 1,57 -0,49 0,82 0,87 0,18 0,08 1,20 -0,34 -1,02 -0,83 -0,79 -0,34 -1,62 -0,07 -0,17 0,07 -0,03 -0,03 0,02

10,25 20,83 12,95 -0,13 11,74 18,87 16,04 -29,07 16,84 12,55 32,78 20,37 16,97 53,83 20,30 8,52 11,61 5,14 11,15 1,37

NP 9,85 -25,19 -20,41 12,25 14,55 13,48 -40,56 25,47 -17,89 31,38 5,48 28,74 42,63 13,14 NP -3,64 12,19 NP NP

NP -0,43 -67,04 -24,39 -12,54 -15,55 -11,98 -32,34 -0,18 -10,42 NP -41,58 18,77 52,59 16,80 NP -27,84 18,27 NP NP

Dobra zgodba + dober načrt in vse = mogoče!

080 80 24

KD Skladi, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana

KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS KDS

KD Balkan, delniški KD Bond, obvezniški - EUR KD Dividendni, delniški KD Galileo, mešani fleksibilni sklad KD Indija - Kitajska, delniški KD Latinska Amerika, delniški KD MM, sklad denarnega trga - EUR KD Novi trgi, delniški KD Prvi izbor, sklad delniških skladov KD Rastko, evropski delniški sklad KD Surovine in energija, delniški KD Tehnologija, delniški KD Vitalnost, delniški KD Vzhodna Evropa, delniški

20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13

1,93 15,26 6,19 8,21 1,49 1,45 53,13 5,62 6,01 17,43 4,66 6,42 1,48 1,27

-0,42 -0,03 0,21 0,14 1,23 0,47 0,02 0,74 0,55 0,19 0,67 0,22 -0,17 -0,02

11,22 9,93 15,41 14,34 19,12 7,90 2,39 18,58 25,40 19,99 10,60 11,33 30,34 22,73

-23,99 14,15 NP -3,27 6,20 6,52 6,68 10,44 18,44 -8,36 15,07 31,45 35,94 10,71

-65,84 20,47 NP -44,06 NP NP 12,62 -3,03 8,71 -51,86 -20,56 44,28 61,77 NP

NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS NLBS

NLB Skladi - Azija delniški NLB Skladi - Dinamični razviti trgi delniški NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški NLB Skladi - Globalni delniški NLB Skladi - Globalni uravnoteženi NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški NLB Skladi - Naravni viri delniški NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi NLB Skladi - Podjetniške obveznice EUR NLB Skladi - Razvita Evropa delniški NLB Skladi - Slovenija delniški NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva delniški NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški

20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13

11,56 5,92 5,58 16,51 5,59 3,60 4,18 20,31 5,85 4,74 2,09 5,48 5,38 5,70 1,25

0,78 0,47 -0,24 0,23 0,12 -0,14 1,04 -0,22 -0,06 0,28 -0,26 0,31 0,04 0,08 -0,53

15,65 27,20 34,79 23,45 14,19 29,67 -1,35 6,90 6,01 27,92 4,91 26,51 27,80 14,83 12,80

7,18 40,08 50,44 21,79 16,89 5,07 -9,42 -3,59 13,12 27,78 -32,85 29,55 40,76 3,97 -22,80

NP 29,07 62,12 NP 11,60 -30,76 -28,33 -13,69 27,87 -2,07 -72,12 13,38 40,68 6,69 -64,11

TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS TS

Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Azija Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Balkan Triglav vzajemni skladi - DELNIŠKI Triglav EM Potrošne dobrine Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Enegija Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Hitro rastoča podjetja Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Rastoči trgi Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Severna Amerika Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Steber Global Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Surovine in materiali Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Svetovni razviti trgi Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Top Brands Triglav vzajemni skladi - Delniški Triglav Zdravje in farmacija Triglav vzajemni skladi - Mešani Triglav Evropa Triglav vzajemni skladi - Mešani Triglav Renta Triglav vzajemni skladi - Triglav EM Bond Triglav vzajemni skladi - Triglav Money Market EUR Triglav vzajemni skladi - Triglav Obvezniški

20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13 20. 05. 13

4,14 3,03 12,42 11,29 5,29 4,88 4,31 16,94 10,42 4,62 11,03 14,61 5,26 11,57 11,08 10,13 5,17

1,25 -1,16 0,30 0,94 0,31 0,42 -0,08 0,17 0,21 0,22 0,17 -0,35 0,17 0,14 -0,24 0,02 -0,06

21,96 25,87 15,48 16,29 26,73 12,44 23,04 15,46 7,30 23,72 NP 32,62 17,04 11,92 7,70 NP 3,82

12,78 -13,48 NP NP 42,32 10,39 30,29 -4,93 NP 29,61 NP NP 14,66 5,30 NP NP 6,06

-4,56 -48,55 NP NP 23,02 -6,86 12,94 -29,72 NP 13,34 NP NP 0,06 -10,67 NP NP 9,28

1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,19628 0,27410 0,41840 0,68589 LIBOR (EUR) 0,05714 0,11714 0,19571 0,37500 LIBOR (CHF) -0,00300 0,01800 0,08000 0,23900 EURIBOR (EUR) 0,11200 0,19800 0,29300 0,47500

Op.: obrestne mere veljajo za poravnave 23. 05. 2013;

SVETOVNI TERMINSKI TRGI 21. 05. 2013 zadnji tečaj

spr. v%

zadnja spr. (čas) borza

Goriva (v $/sod; sod = 158,97 litra; * USD/MMBtu) nafta brent jul. 13 kurilno olje maj 13 zem. plin* jun. 13

104,33 -0,45 123,74 -0,15 4,18 2,10

16:07:41 IPE 16:07:38 NYMEX 16:07:38 NYMEX

0,8499 -0,60 1,2854 -0,16 132,1500 -0,20 1,2523 -0,67 7,4917 0,32 1,3176 -0,43 102,8100 -0,35

16:17:38 CMPL 16:17:42 CMPL 16:17:41 CMPL 16:17:40 CMPL 16:17:41 CMPL 16:17:40 CMPL 16:17:40 CMPL

Devize eur/gbp eur/usd eur/jpy eur/chf eur/nok eur/aud usd/jpy

spot spot spot spot spot spot spot

Kovine (v $/tono) aluminij svinec nikelj baker kositer cink jeklo

spot spot spot spot spot spot spot

1.829,50 0,52 2.030,25 1,20 15.042,00 1,97 7.367,25 1,28 21.300,00 1,82 1.822,50 0,72 141,00 -6,62

20. 05. 2013 20. 05. 2013 20. 05. 2013 20. 05. 2013 20. 05. 2013 20. 05. 2013 20. 05. 2013

LME LME LME LME LME LME LME

Žlahtne kovine (v $/unčo; unča = 31,1 grama) zlato platina srebro paladij

spot spot spot spot

1.365,46 1.453,65 22,26 741,85

-2,03 -2,45 -2,82 -0,93

16:17:41 COMEX 16:17:18 NYMEX 16:17:39 COMEX 16:16:51 COMEX

Žita (v USd/bushel; bushel = 35,24 litra; * USD/cwt) pšenica koruza soja riž*

jul. 13 jul. 13 jul. 13 jul. 13

677,50 -1,13 635,75 -2,12 1.462,50 -0,14 15,25 0,46

16:07:26 16:07:41 16:07:41 16:05:27

CBOT CBOT CBOT CBOT

Ostalo (v $/tono; * v USd/libro; libra = 0,454 kg) sladkor, beli kakav kava arabica govedo*

avg. 13 jul. 13 jul. 13 avg. 13

473,30 -0,23 2.331,00 1,30 2.005,00 0,00 119,48 0,27

16:02:26 CBOT 16:06:36 NYBOT 16:02:39 LIFFE 16:07:42 CME

AM

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

VEP - vrednost

obračunski enote prejšnji obr. dan obr. dan obr. dan DZU sklad dan premoženja obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m

Y

N N N N N N N N N N

TRG DELNIC - Standardna kotacija Abanka Aerodrom Ljubljana Delo Prodaja Letrika Istrabenz Mlinotest Kompas Mts Nika Pivovarna Laško Probanka Salus Sava Terme Čatež Unior Žito

21.05.13 ob 16:15

Vir: Bloomberg

TRG DELNIC - Prva kotacija Gorenje Intereuropa Nova Kbm Krka Luka Koper Mercator Petrol Pozavarovalnica Sava Telekom Slovenije Zavarovalnica Triglav

4,0 21.05.12

21.05.13 ob 16:15

▶ TEčAJNICA LJUBLJANSKE BORZE VREDNOSTNIH PAPIRJEV, 21. 05. 2013 vrednostni papir

5,461

5,6 4,8

Vir: Bloomberg

Ali je prav, da se menja vrh Triglava?

Aleš Beno

Gospodarske velesile se prebujajo

TEČAJ EVRA USD za 1 EUR

Aleš Čačovič, Ilirika

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Na kratko

NAFTA BRENT v USD za 159-litrski sod

Op.: Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje; * - za preračun vrednosti VEP iz SIT v EUR je uporabljen tečaj zamenjave Vir: Vzajemci.com (1 EUR = 239,640 SIT);

Ocene z zvezdicami za eno in petletno upravljanje vzajemnih skladov po oceni revije Moje finance so objavljene na spletnem portalu www. finance.si.skladi. Gre za ocene, ki temeljijo na preteklih trendih, kar pa ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsak vlagatelj je sam odgovoren za svoje naložbene odločitve, zato revija Moje finance oziroma Časnik Finance za to ne prevzemata odgovornosti.

Legenda kratic družb za upravljanje (DZU) v tečajnicah skladov

DOMAČI UPRAVLJAVCI

ALTA - ALTA Skladi, d.d.

KDS - KD Skladi, d.o.o.

NLBS - NLB Skladi TS - Triglav Skladi, d.o.o.

▶ PRIME RATES, 20. 05. 2013 ZDA 3,2500

V. Britanija 0,5000

Japonska 1,4750

ECB - ključna OM 0,5000

▶ TUJI DRŽAVNI PAPIRJI, 21. 05. 2013

iztek sprememba Papir

euro bund 10y treasury note 10y treasury note 5y swiss federal bond

pogodbe

zadnji tečaj

v %

jun. 13 jun. 13 jun. 13 jun. 13

144,29 131,56 123,81 153,64

-0,39 -0,19 -0,08 -0,24

ZDA - Fed funds 0,2500

zadnja sprememba (čas) 16:02:41 16:07:41 16:07:30 16:00:13

borza LIFFE CBOT CBOT EUZ

www.finance-akademija.si E-izobraževanja - Knjigarna - Video posnetki - Fotogalerije - Članki - Blogi - E-izobraževanja

Regija srednje in vzhodne Evrope bo okrevala med letoma 2014 in 2015, predvideva Thierry Villard, glavni direktor Goodyear Dunlopa CSEE. 14

Barbara Reya

2

Strateški pogled predsednikov uprav

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Strateški cilji Gorenja so z dražjimi izdelki ustvariti 25 odstotkov prodaje, več kot deset odstotkov oziroma od 150 do 200 milijonov evrov prodaje ustvariti zunaj Evrope, krepiti tržni delež, je na Slovenski marketinški konferenci v Portorožu včeraj dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac (desno), ko je predstavljal Gorenjevo strategijo 2015. Bobinac je skupaj s predsednikom uprave Petrola Tomažem Berločnikom v pogovoru, ki ga je moderirala predsednica programskega sveta 18. SMK in

direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar, predstavil strateški pogled predsednikov na doseganje stabilne rasti. Berločnik, ki je orisal Petrolovo preobrazbo iz naftne trgovske družbe v energetsko družbo, je med drugim razkril, da bodo do leta 2016 za naložbe namenili 405 milijonov evrov, od tega tretjino v energetsko dejavnost. Oba predsednika uprav sta poudarila, da je trženje strateška funkcija. Brez trženja podjetje ne more rasti in se razvijati, sta se strinjala. Sa. P.

slovenska marketinška konferenca

[ TRŽENJE S POGUMOM ] Vse dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, so povezane s trženjem

Osredotočite se na koristi za ljudi, številke bodo sledile • Sabina Petrov sabina.petrov@finance.si

uu Krčenje trženjskega proračuna pomeni smrtno obsodbo za podjetje.

Glavni dejavniki razvoja so trženje, ljudje in pogum. Pogum tudi za to, da izbereš svojo pot. Z osredotočenostjo na ljudi do boljših rezultatov.

Tako je včeraj na 18. Slovenski marketinški konferenci (SMK) v Portorožu dejal uvodni govornik Patrick D. Cowden, vrhunski menedžer, podjetnik in mednarodni predavatelj.

Rdeča nit letošnjega SMK, ki ga soorganizirata Društvo za marketing Slovenije in Časnik Finance, je trženje s pogumom.

mensa, ki je tam postavil enega svojih kompetenčnih centrov, za zemljišče pa odštel vsega en funt, je primer pogumne odločitve, ki je prinesla uspeh, ponazorila Lončarjeva.

odlična podjetja, kot sta Krka ali Lek, tudi Cimosova družba Litostroj Power, in da tuje multinacionalke sloveniziramo.

Zrelostni izpit za trženje

Vse dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, so povezane s trženjem, poudarja Patrick D. Cowden. Trženje je temeljni vir bodisi uspeha bodisi neuspeha podjetja. Če se ga lotiš pravilno, uspeh pride. Enako kot bo podjetje izgubilo vse, če se trženja loteva napačno. Sam je v 35-letni karieri zamenjal deset delodajalcev in zasedal 15 različnih delovnih mest ter pri tem ugotovil, da v nobenem podjetju trženja ne uresničujejo v polni meri. To je glavni razlog, da podjetjem na trgu ne uspe doseči vsega, kar bi lahko.

Izhodišče trženjskih dejavnosti je v strateškem trženju, je poudaril.

Izhodišče je strateško trženje

Da kriza pomeni zrelostni izpit za trženje in tržnike, je dejala predsednica DMS in profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti Maja Makovec Brenčič. Porabniki so se spremenili, s krizo so se naučili živeti, kupujejo preudarno, pričakujejo dobro razmerje med ceno in kakovostjo in tržniki morajo znati na to odgovoriti, je opozorila.

Patrick D. Cowden, uvodni govornik na Slovenski marketinški konferenci

Doma narediti odlično podjetje

Pogum in zavzetost ekipe

Barbara Reya

Po besedah predsednice programskega sveta 18. SMK Medeje Lončar, direktorice Siemensa Slovenija, so izzivi, s katerimi se srečujejo tržniki v Sloveniji, podobni izzivom tržnikov v razvitem svetu. Da bi se z njimi uspešno spopadli, si je najprej treba postaviti jasne cilje, potem pa jih z zavzetostjo in pogumom zasledovati, je poudarila. Tako, kot je denimo delu manj razvitega Londona z zagnano in zavzeto ekipo uspelo v svoje okolje pritegniti vlagatelje iz Kitajske in Katarja. Med drugim pa tudi iz Sie-

Direktor in urednik Časnika Finance Peter Frankl je poudaril negotovost in nenehne spremembe – danes je iz dneva v dan vse drugače –, majhne zmage in poraze, ki jih nenehno doživljamo in ki nas po eni strani krepijo, po drugi pa preprečujejo, da bi postali prevzetni. Opozoril je tudi na napačno razumevanje predpisov, ki jih številni uporabijo za izgovor, da se nečesa ne da narediti. Predpisi so za to, da lahko pametno nekaj naredimo. Po Franklovih besedah je izziv, da doma naredimo

Do uspeha z drugačnim pristopom

Sam je v karieri vedno želel maksimirati učinek trženjskih dejavnosti in se je zato stvari loteval nekoliko drugače. Sredi devetdesetih let mu je denimo uspelo, da je za projekt z optičnimi vlakni v nemškem mestu Dresden pridobil pol milijarde tedanjih nemških mark bančnega posojila. Pa čeprav

Menedžerji priporočajo: Delajmo več in bodimo drzni sabina.petrov@finance.si

Katere spremembe na ravni podjetja in trženja menedžerji regionalnih družb na podlagi svojih izkušenj priporočajo vsem tistim, ki takih izkušenj v mednarodnem okolju (še) nimajo?

»Zmigajte se. To je moje glavno priporočilo,« pravi predsednik uprave družbe Ernst Klett Publishers za vzhodno Evropo in Turčijo Rok Kvaternik. »Z odprto glavo v svet, ne se ustrašiti nenehnih potovanj in vsakodnevnih novosti, novih tehnologij, nenavadnih trženjskih prijemov, precej večjega

obsega, kot ga omogoča majcena Slovenija. Predvsem pa je moje osebno priporočilo v Sloveniji – delajte več, odločno več. Ocenjujem, da je glede na hitrost dogajanja v tujini realna delovna učinkovitost v Sloveniji pod šest delovnih ur na dan. V gospodarstvu! Tako seveda ne moreš biti mednarodno konkurenčen.« Kvaternik je skupaj s predsedniki uprav Simonom Kalužo iz SAP za srednjo in vzhodno Evropo, Tomažem Verbnikom iz Bureau Veritas za območje Adriatik in Darkom Dujičem iz Google Adriatica včeraj na Slovenski marketinški konferenci v Portorožu govoril o slovenskem pogumu za regionalni uspeh.

Kaj lahko naredite drugače

Ker je vsako podjetje poseben ekosistem s svojim zapisom DNK, univerzalnega recepta ni, pravi Kaluža.

Priporoča, da se vsak sam pri sebi vpraša, kaj lahko naredimo drugače. »Največja nevarnost za razvoj posameznika in podjetja je, da pademo v ustaljene okvire. Ljudje se po definiciji zelo težko spravimo iz lastnega udobja. A to je nujno, če želimo spremembe. Za trenutek pozabimo na danes in na preteklost in poglejmo, kaj si želimo jutri. Bodimo drzni.«

Dodana vrednost po meri stranke

»Priporočil bi, da se podjetja pogosteje posvetijo osnov-

nim trženjskim analizam (razmere na trgu, smernice, konkurenca ...), ki so v nadaljevanju podlaga za njihovo delovanje in razvoj,« svetuje Verbnik. »Pogum vedno velja, a hkrati je previdnost mati modrosti.« Sami si prizadevajo predvsem za to, da je učinkovitost njihovih trženjskih akcij natančno izmerljiva.

Na splošno ugotavlja, da je v trženju potrebna in zelo pomembna sprememba v obravnavi strank. »Lahko vodimo statistike o dosežkih, potrebah, potencialih, pristopih ..., a glavni dejavnik uspeha je prepoznati dejavnike odločanja, zato je k vsaki stranki treba pristopiti individualno ter zanjo iskati primerno rešitev oziroma dejansko dodano vrednost,

Celostna trženjska metrika nuja

Barbara Reya

• Sabina Petrov

ki ji bo po meri, ne pa izhajati iz načela 'mi ponujamo',« je opozoril Verbnik.

Svoje izkušnje v mednarodnih podjetjih so z udeleženci SMK včeraj izmenjevali (z leve) Tomaž Verbnik (Bureau Veritas), Darko Dujič (Google Adriatic), Simon Kaluža (SAP), Rok Kvaternik (Ernst Klett Publishers).

Darko Dujič, ki je v svoji karieri delal v treh mednarodnih podjetjih, od katerih je bilo vsako v zelo različni dejavnosti in vsako med petimi največjimi v dejavnosti v svetovnem merilu, pravi, da nikoli ni bilo dvoma o povezanosti trženja in ključnih poslovnih učinkov z uspehom podjetja. »Vse je delovalo na podlagi jasno postavljenih ciljev ob vzpostavljeni metriki, ki je omogočila celostno razumevanje nakupnega procesa ciljnega porabnika, tržne dinamike in povezave med ključnimi poslovnimi procesi. Podjetja, ki bi razumela in vpeljala celostno trženjsko metriko in jo aktivno uporabljala v poslovnem odločanju, so v našem okolju prej izjema kot pravilo,« ugotavlja Dujič.

so projekt zasnovali v majhni družbi z le tremi zaposlenimi.

Banko so prepričali z obsežnim trženjskim načrtom za pet let, ki je podrobno opredelil gradnjo multimedijskega mesta prihodnosti, kot so projekt poimenovali. Prepričali so tudi odjemalce, saj so v prvem letu delovanja ustvarili dobrih 13 milijonov mark prihodkov.

Za dobro idejo se denar vedno najde, je poudaril.

Za drugačen trženjski pristop, ki je bil prav zato izjemno uspešen, se je v devetdesetih letih odločila tudi družba Dell, ki ji je z osredotočenostjo na oskrbovalno verigo osebne računalnike, sestavljene po meri, uspelo odjemalcem dobaviti v 72 urah. Uporabnikom so poleg strojne opreme ponujali še programsko opremo, navodila za uporabo in poskrbeli za odvoz starega računalnika, je konkurenčne prednosti podjetja opisal Cowden. Kljub odličnim rezultatom družbe Dell na nemškem trgu, ki je s petega mesta na trgu v treh letih napredoval v vodilnega igralca, so ga iz podjetja odslovili. Razlog so bili različni pogledi na nadaljnji razvoj družbe.

Krčenja trženjskega proračuna nikar

Kljub težkim časom, kljub osredotočenosti podKot pravi, je vrhnji menedžment tisti, ki bi moral izkazati potrebo, razumevanje ter spodbuditi gradnjo in uporabo takšnega sistema poslovanja. »S tem ohraniš stik s trgom, tržnimi gibanji, potrošnikovim vedenjem in dejansko vrednostjo, ki jo ponujaš. To so glavni elementi strateškega razvoja podjetja, uspešnosti, obstoja.

Ko vodstvo v konkurenčnem boju prepozna potrebo po povezavi operative s strategijo, končno zahteva od tržnikov v podjetju, da pregledno, sistematično merijo in prikažejo učinke svojega dela. Hkrati naj ti razvijajo znanje, pogum in drznost pri preizkušanju novih trženjskih pristopov. S tem bo trženje spet postalo osrednja poslovna funkcija, ki zagotavlja konkurenčnost, ne pa le enačaj z oglaševanjem.

To je prvi korak.«

Najpomembnejše izkušnje

Katere izkušnje, ki so si jih pridobili v medna-

jetij na rast, dobičkonosnost in ustvarjanje vrednosti za delničarje nikar ne nižajte trženjskega proračuna, je opozoril predavatelj. Tisti hip, ko zmanjšate trženjski proračun, lahko izkopljete luknjo v zemljo, postavite križ in nanj zapišete datum 18 mesecev od danes. Ker bo podjetje takrat gotovo mrtvo, je bil na SMK dramatičen Cowden. Krčenje trženjskega proračuna pomeni smrtno obsodbo za podjetje, je prepričan.

Zoper slepo osredotočenost na številke

Nič dobrega ne pomeni niti slepa osredotočenost na številke, je opozoril. Vodilo zadnjih let, da je treba z manj doseči več, je preživeto.

Z njim kapitalistični sistem dolgoročno ne bo preživel, je prepričan. Namesto doseganja rezultatov z manj viri, z manj ljudmi, se je treba osredotočiti na ponudbo koristnih in dobrih stvari za ljudi. In tako doseči številčne cilje.

To je pravi model za prihodnost kapitalizma, je prepričan Cowden. Ni pomembna vrednost, temveč vrednote, je poudaril in dodal, da je za spremembo modela potreben pogum. rodnem podjetju, se zdijo menedžerjem še zlasti dragocene in pomembne za uspeh na regionalnem trgu? »Skupna zavest tima sodelavcev o naših ciljih in rezultatih ter zavezanost za njihovo uresničitev, nemška urejenost in načrtovanje ter finančne projekcije, ki pomagajo pri uravnavanju naših zmožnosti,« je naštel Kvaternik. »Upravljanje organizacije, ki obsega 15 trgov, kulturne razlike pri sklepanju poslov in vodenju ljudi, osredotočenost na določene segmente in prevzemanje tveganja, da bo neko področje ostalo nepokrito,« je poudaril Kaluža. »Poznavanje trga, razpršitev tveganj ter motivirani in kompetentni zaposleni,« je naštel Verbnik. »Organizacijska hitrost, strokovnost, prožnost in osredotočenost, ki so potrebni, ne pa zadostni pogoji za uspeh ne glede na trg,« je poudaril Dujič.

Regija srednje in vzhodne Evrope bo okrevala med letoma 2014 in 2015

Razlike med trgi moramo resnično razumeti

se dogajajo. Pred spremembami namreč nihče ni varen. Če se tega ne zavedamo, tudi na priložnosti, ki ves čas prihajajo, ne gledamo kot na vzvode rasti, temveč kot na tako imenovane nice to have projekte ali pa celo kot na dodatne stroške.« Izziv po Jelačevih besedah pomeni tudi pogum in s tem povezano postavljanje ciljev. »Če namreč poskušamo rasti samo v okviru lastne nasičene kategorije izdelkov ali panoge, si bomo postavljali cilje rasti okoli pet odstotkov na leto, pa še to je danes težko doseči. Vsako podjetje bi sicer moralo imeti ambicijo občutno povečati prihodke, tržne deleže, dobiček …, vendar pa v tem primeru potrebuje drugačno strategijo, kot jo ima zdaj.«

• Sabina Petrov sabina.petrov@finance.si

Organizacije morajo biti vitke, prožne in učinkovite, da se lahko različnim trgom prilagodijo s posebnimi tržnimi strategijami in tako čim bolj izkoristijo priložnosti.

Tako o glavnih razlogih za to, da podjetju priložnosti na trgih uidejo oziroma jih to ne zna ali ne zmore povsem izkoristiti, pravi glavni direktor Goodyear Dunlopa CSEE Thierry Villard. Na včerajšnji Slovenski marketinški konferenci v Portorožu je skupaj z Ireno Weber iz IBM in Rankom Jelačo iz Droga Kolinske Atlantic grupe govoril o neizkoriščenih priložnostih v regiji srednje in vzhodne Evrope.

uu Zelo pomembno je vlagati v razvoj ljudi in vključenost zaposlenih.

Thierry Villard, Goodyear Dunlop CSEE čejo in jih podjetju pomagajo izkoristiti. Gre za naložbo, ki se bo podjetju večkratno povrnila, če bo pravo priložnost našlo in jo izkoristilo.«

Pri nišah Slovenija zgled

Ranko Jelača priložnost za rast vidi v dejavnostih, ki v regijo še niso močno vpete – da bi torej v dejavnosti obstajal močan domači ali tuji igralec (ali nekaj

uu Iz oceana podatkov čim prej oblikujte uporabne informacije.

Irena Weber, IBM

takšnih), ki bi na regijo gledal kot na celoto in imel večje tržne deleže v vseh državah.

Med takšnimi dejavnostmi so po njegovih besedah bančništvo, zavarovalništvo, prodaja na drobno, gradbeništvo, telekomunikacije, hotelirstvo … »Slovenija je kraljica niš in na tem področju izvozno zelo uspešna. Temu zgledu bi morala slediti tudi hrvaška, srbska, bošnjaška in druga

uu Slovenija je kraljica niš in njenemu zgledu bi morali slediti tudi drugi.

Barbara Reya

»Kljub zdajšnjemu okolju, ki je pripomoglo k upočasnitvi gospodarske rasti v regiji, verjamemo, da ima ta še vedno priložnost za dolgoročno rast. Pričakujemo, da bo gospodarstvo okrevalo med letoma 2014 in 2015 ter da bodo, dolgoročno gledano, manj razviti trgi ujeli zahodnoevropske standarde. Rast bodo poganjali predvsem kvalificirana in visoko izobražena delovna sila, razmeroma dobro razvita infrastruktura, starostna sestava, podjetniška usmerjenost, stroškovna konkurenčnost in rast domačega povpraševanja,« meni Villard.

Da je v srednji in vzhodni Evropi še veliko neizkoriščenih priložnosti, meni tudi Irena Weber iz IBM. »Naloga tržnikov je, da priložnosti raziš-

Barbara Reya

Okrevanje med letoma 2014 in 2015

Barbara Reya

Vlagajte v razvoj ljudi

Ranko Jelača, Droga Kolinska Atlantic grupa podjetja v regiji. Morajo si upati, najti izvozne niše ter manj siliti v tradicionalne in množične dejavnosti. V tem se vidita velik pogum in znanje,« je poudaril.

Upoštevajte raznolikost regije

Regija srednje in vzhodne Evrope je z vidika narodnosti, kultur, jezikov in religij tudi zelo raznolika. »Zato je za

podjetja izredno pomembno, da resnično poznajo trge in razumejo te razlike. Podjetja bi prav tako morala slediti dolgoročni viziji, ne iskati le hitrih zmag,« opozarja Villard.

Tudi po besedah Ranka Jelače je zelo pomemben dolgoročen pogled. »Ugotoviti moramo, ali je položaj podjetja dolgoročno vzdržen, pa tudi, kakšne spremembe

Glavni razlog, da podjetju ne uspe povsem izkoristiti priložnosti na trgu, je po besedah Irene Weber v premajhnem znanju. Podjetja sicer imajo na voljo velikanske količine podatkov, ki jih pridobivajo vsak dan, a jih ne uporabljajo popolnoma.

Iz oceana podatkov morajo z analitičnimi orodji čim prej začeti oblikovati uporabne, strukturirane informacije, svetuje Webrova.

Kot opozarja Villard, so najpomembnejši ključ do uspeha in rasti podjetja zaposleni, saj se prav ti domislijo novih idej, iščejo inovativne strategije in prijeme na trgih, izvajajo te strategije in so tisti, ki so v stiku s trgom. »Zato je zelo pomembno vlagati v razvoj ljudi in vključenost zaposlenih, da si na teh trgih lahko zagotovimo dolgoročno trajnostno rast podjetja.«

Kako poslovanje usmerjati s tehnologijami • Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

Današnje poslovanje si podjetja brez spleta in novih tehnologij pravzaprav težko predstavljajo.

A so še rezerve. Denimo pri pripravljenosti uporabiti novosti. »Podjetja se morate bolj osredotočati na nove smernice in se jim čim bolj prilagoditi,« svetuje Ratko Božović iz podjetja Nordeus Srbija. In dodaja: »Da pa ste res lahko v koraku s smernicami, potrebujete tudi za to primerne človeške vire. Končni cilj je čim višja kakovost izdelkov

in storitev, ki se nenehno izboljšuje. Hkrati pa zanjo dobite tudi pozitiven odziv trga.« Ratko Božović bo skupaj z direktorico spletnega podjetja Mimovrste Leo Benedejčič in Petrom Curkom iz Renderspacea o tehnologiji in spletu kot novem jedru poslovanja in trženja danes govoril na 18. Slovenski marketinški konferenci v Portorožu.

Glavno je, da prepoznate prave priložnosti

Podobno kot Božović meni tudi Lea Benedejčič: »Tako tehnologija kot splet se hitro spreminjata in kot taka zahtevata nenehno prilagajanje, nadgrajevanje in

učenje. V vsem tem vrvežu sprememb se tako prav hitro zgodi, da ostane kaj (namerno ali nenamerno) spregledano,« opozarja Benedejčičeva. Dodaja, da je ob vsem tem najpomembneje, da poznate trg in svojo panogo, hkrati pa ste sposobni prepoznati prave priložnosti za svoje podjetje. »Samo tako lahko ločite zrnje od plev in prepoznate novosti, ki bodo obogatile vaše poslovanje in poskrbele za napredek vašega podjetja,« trdi sogovornica. Peter Curk pa podjetjem svetuje, da splet vsaj kratkoročno izkoristijo za povečanje prodaje doma in internacionalizacijo poslovanja.

Ločnica je tudi v prilagodljivosti

»Uspešna podjetja eksperimentirajo, preizkušajo in svoje tehnologije izpopolnjujejo iz tedna v teden ali meseca v mesec, samo da izboljšajo svoje poslovne procese,« pravi Božović. Ob tem poudarja, da so vse to prizadevanja, ki se dolgoročno splačajo ter ustvarjajo razliko med vodilnimi in povprečnimi podjetji na trgu. Curk pa trdi, da bolj kot bodo slovenska podjetja svetovni splet vključevala v svoj poslovni model, manj jih bo stanje v slovenskem gospodarstvu omejevalo.

Nujna je jasna vizija

Uporaba novih tehnologij je seveda različna po panogah, zato – preden se zapodite vanje – potrebujete jasno vizijo in strategijo, opozarja Benedejčičeva. »Prva faza je določitev jasnega cilja, dobro izdelane strategije in vizije, šele na podlagi tega lahko učinkovito usmerjate uporabo tehnologije in spleta.«

Ne pozabite na stik s strankami

Rezerve pri uporabi sodobnih tehnologij so po Božovićevem mnenju predvsem pri uporabi sodobnih tehnologij za analizo poslovanja podjetij. »Seveda so

pomanjkanja tudi pri komunikaciji s strankami, za kar pa le nove tehnologije in izdelki spet niso dovolj,« je kritičen Božović. Hkrati še svari, da morate med prednostne naloge uvrstiti tudi spremljanje svojih strank, z njimi pa ohraniti tudi dvosmerno komunikacijo.

Kupcem se nenehno prilagajajte

Podobno svari Benedejčičeva: »Ko si postavljate cilje, naj ti ne bodo le statistični.

Upoštevajte tudi odzive strank, uporabnikov, njihovemu mnenju se nenehno prilagajajte.

Tako prej ko slej najdete za vas najboljšo rešitev.«

slovenska marketinška konferenca 15

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Prvo mesto Darji Teržan

Na Slovenski marketinški konferenci v Portorožu so sinoči podelili nagrade trženjske stroke • Sabina Petrov

Pri odločitvi, ali se tekmovanja DMS za marketinškega direktorja leta sploh udeležiti, so pretehtali sodelavci, rezultati podjetja. »V zadnjih letih smo veliko spremenili in še vedno spreminjamo ter se prilagajamo razmeram na trgu, zato s ponosom predstavim našo zgodbo o uspehu in pokažem, da je mogoče delati dobro. Kljub težkim časom skupaj z našimi lastniki in dobavitelji mleka premagujemo ovire in skrbimo drug za drugega. Danes je to vrednota in varnost tako za ene kot druge, razmeram se skupaj prilagajamo in načrtujemo skupni razvoj.«

Člani DMS in približno sto povabljenih trženjskih strokovnjakov je odločilo, da si letos med tremi finalisti naziv marketinška direktorica leta najbolj zasluži Darja Teržan iz Mlekarne Celeia.

sabina.petrov@finance.si

Letošnja marketinška direktorica leta je vodja strateškega trženja in razvoja v Mlekarni Celeia Darja Teržan.

Društvo za marketing Slovenije (DMS) ji je nagrado izročilo na sinočnji slovesnosti ob koncu prvega dne Slovenske marketinške konference (SMK) v Portorožu.

Darja Teržan je v tekmi za nagrado marketinški direktor leta premagala direktorico trženja v skupini Helios Natašo Hajdinjak in direktorja trženja v Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenje športnih zvez Jožka Križana. Spomnimo: na prvem izboru za marketinškega direktorja leta je prestižni naziv pripadel Aleksandru Urancu iz Gorenja, leto pozneje Iztoku Sili iz Telekoma Slovenije, zatem Tomažu Arhu iz Droga Kolinske, nato Tini Kumelj iz Ljubljanskih mlekarn, predlanskim Mojci Avšič iz Mercatorja, lani pa Evi Aljančič iz Simobila.

Nagrada in zmaga vseh

Na vprašanje, kaj ji bo pomenila nagrada, če jo bo prejela, je odgovorila: »Na eni strani bi bila nagrada eden izmed pomembnejših mejnikov v karieri, osebni uspeh in potrditev, da mi je uspelo prenesti znanje in dobro prakso iz mednarodnega okolja v Mlekarno Celeia. Vseeno pa to ni nagrada le za trženje, ampak za celotno podjetje, saj trženja brez inovativnosti na preostalih področjih preprosto ne bi bilo. Ni nam bilo lahko, zato bi bila to nagrada vseh nas in naša zmaga. Ponosna sem na svoje podjetje in sodelavce ter naše skupne dosežke, verjamem, da skupaj zmoremo in znamo več, zato gre moja zahvala vsej ekipi. Same nagrade ne pričakujem, saj si jo prav vsak od nas zasluži.«

Priznanje in potrditev stroke

Pred sinočnjo podelitvijo nagrade, ko še ni vedela, da bo postala letošnja slovenska marketinška direktorica leta, je Darja Teržan povedala, da ji uvrstitev med tri finaliste za nagrado marketinški direktor leta pomeni priznanje in potrditev stroke, da so na pravi poti in da je njihovo dobro delo opazno. »V teh težkih časih ne iščemo izgovorov in verjamemo v postavljene cilje. Ovire spreminjamo v izzive, ki nam pomagajo postati boljši. S ponosom gledam na razvoj in spremembe pri kolegih in v organizaciji podjetja, saj nam je uspelo obrniti smer našega razvoja in poslovanja.

Trdno smo delali in del uspeha je tudi ta nominacija,« je povedala.

DEJSTVO

Zdaj ni čas za nepogumne ljudi

Ker je rdeča nit letošnjega SMK pogum, smo Darjo Teržan vprašali, kako pogumna je v trženju sama. Pa tudi, zakaj je pogum v trženju (in poslu na splošno) pomemben.

»Izkušnje iz mednarodnega okolja prenašam v Mlekarno Celeia, kjer posegam na vsa področja delovanja blagovne znamke Zelene Doline (prodaja, proizvodnja, razvoj, finance ...). Hkrati usmerjam in vodim k spremembam, ki so nujne za prilagajanje današnjemu času. Ovire spremenim v izzive in dovolim si sanjati:

'Če spremeniš način, kako gledaš na stvari, se stvari, na katere gledaš, spremenijo.' Kar nam uspeva z jasno trženjsko strategijo in jasno postavljenimi cilji, inovativnostjo, pravo kombinacijo trženjskega spleta, organizacijskega ozračja, povezovanja med oddelki ter učinkovito taktično izvedbo. Trženje je steber podjetja, zato je pomembno, da so danes 'marketingaši' pogumni, saj bodo samo najpogumnejši postali najboljši in presegli meje običajnega. Danes čas od nas zahteva neobičajne stvari, zato to ni čas za nepogumne ljudi. Pogumni ljudje, dejanja, lastniki lahko prinašajo odlične poslovne rezultate. S pogumom naprej.«

Prilagajati se moramo še hitreje

O pomenu stanovske nagrade in njenem prispevku k uveljavitvi oziroma krepitvi pomena trženjske stroke v Sloveniji Darja Teržan pravi: »Nagrada odseva izjemne dosežke v stroki, odpira nova vrata in priložnosti, da delimo dobro prakso s preostalimi kolegi v stroki. Svet se spreminja, mi se moramo prilagajati še hitreje.«

Nagrada marketinški up študentkama EF Nagrado marketinški up za najboljše magistrsko delo sta sinoči na Slovenski marketinški konferenci v Portorožu prejeli Lejla Perviz (levo) in Tina Geč. Nalogo z naslovom Animoznost porabnikov in nakup tujih izdelkov: empirična raziskava v Sloveniji (Consumer animosity and foreign product purchase: An empirical investigation in Slovenia) sta pripravili na ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Irene Vide in somentorice Tanje Dmitrović. Nagrajenki v delu poglobljeno proučujeta izjemno zanimiv in sodoben koncept animoznosti porabnikov v povezavi z nakupnim vedenjem

pri izdelkih in storitvah, ki jih ti zaznavajo kot »tuje« oziroma izvirajoče iz specifične tuje države. Dvojno magistrsko delo prinaša temeljit pregled literature s področja države porekla, porabnikovega etnocentrizma in animoznosti. Obe raziskavi, kvalitativna in kvantitativna, sta izdelani v velikem merilu, v tesni navezavi na literaturo in priporočila iz nje. Nalogo še posebej odlikuje četrto poglavje, kjer so v diskusiji nanizani povzetki zaključkov, implikacije za različne deležnike in omejitve s smernicami za prihodnje raziskave, je v obrazložitvi nagrade zapisala komisija. Sa. P.

Barbara Reya

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Irena Herak

14 slovenska marketinška konferenca

610

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

je bila leta 2011 stopnja samooskrbe pri mesu. V primerjavi z letom prej se je letna količina domače prireje mesa v letu 2011 zmanjšala ter dosegla 156 tisoč ton. Domača poraba mesa za prehrano pa je znašala 184 tisoč ton.

Alarmantna je predvsem samooskrba s prašičjim mesom, ki naj bi upadla celo pod 35 odstotkov.

Perutninarstvo v vzponu, prašičereja v zatonu

Perutninarji proizvajajo presežke, ki jih izvažajo, medtem ko prašičereja v Sloveniji močno usiha, z njo pa tudi samooskrba s svinjskim mesom

jejmo lokalno

Medtem ko perutninsko meso izvažamo in imamo govejega za lastne potrebe dovolj, jemo predvsem uvoženo svinjino. Hkrati slovenski prašičereji grozi, da se bo iz industrijske veje preobrazila v ljubiteljsko dejavnost. Poznavalci menijo, da bi morala prašičerejcem na pomoč priskočiti tudi država.

Prejšnja leta so bile v Sloveniji narejene različne strategije in resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega živilstva in kmetijstva, v praksi pa sta najprej globalizacija trga, pozneje pa še gospodarska kriza naredili svoje, razlaga Ana Ahčin, sekretarka gospodarskega interesnega združenja Meso (GIZ Meso). Prizadevanja in konkretne rešitve za ohranjanje in krepitev mesnopredelovalne industrije so tako nujni.

Lani sprejeti zakon o promociji kmetijskih in živilskih podjetij (ZPKŽP) je po mnenju Ahčinove korak v pravo smer, saj je njegov temeljni namen ustaviti upadanje samooskrbe in okrepiti tržni položaj slovenskih proizvajalcev hrane.

Perutninarji v prodoru

Proizvodnja in poraba perutninskega mesa se v zadnjih letih stalno povečujeta (več kot 60 tisoč ton klavne mase, pora-

ba 26 kilogramov na prebivalca in še narašča), perutninarji so tudi najbolj izvozno usmerjeni, saj ustvarjajo stalne presežke.

Zakol govedi v slovenskih klavnicah upada (2010 – 109.351 živali, 2011 – 107.441 živali, 2012 – 97.065 živali), vendar sta proizvodnja in poraba govejega mesa uravnoteženi.

Prašičereja v prostem padu

Precej slabše so razmere na trgu s prašičjim mesom.

Odkup in zakol slovenskih prašičev sta se v zadnjih letih močno zmanjšala – domača tržna prireja pomeni le še dobrih 20 tisoč ton, medtem ko je poraba svinjskega mesa v Sloveniji ocenjena na približno 90 tisoč ton. Samooskrbni del slovenske prašičereje pomeni manjši delež, ki se praviloma ne pojavlja v prometu, razliko do ocenjene porabe pa pomeni uvoz prašičjega mesa in mesnih izdelkov.

Tatjana Zagorc, direktorica GZS – zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, pravi, da je položaj v prašičereji kritičen.

Neenakopraven položaj v EU slovenski prašičereji napoveduje najbolj črn scenarij: popolno opustitev samooskrbe s prašiči, popolno odvisnost od uvoza, s tem pa slabšo oskrbo ter rast cen svinjskega mesa in mesnih izdelkov, ki ne bodo več tisto, kar so bili.

meso

Samooskrba največja pri perutninskem mesu

Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev zmanjšala s 620 tisoč na 250 tisoč prašičev.

Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu upadla pod 35 odstotkov.

Stopnja samooskrbe pri perutninskem mesu je med 110 in 115 odstotki, pri čemer presežke izvažamo. Tudi delež samooskrbe z govedino presega 100 odstotkov, medtem ko delež slovenske pridelave in samooskrbe s prašičjim mesom že nekaj let izrazito upada, samooskrba s svinjskim mesom je tako v zadnjem letu zanesljivo upadla pod 35 odstotkov.

konkurenca

Izrazit konkurenčni pritisk mnogo večjih tujih dobaviteljev na slovenskem trgu

Zaostajanje rasti cen svežega mesa na slovenskem trgu

Zaostajanje odkupnih cen za stroškovno kalkulacijo

(Pre)dolgi plačilni roki (trgovcev) za dobavljeno meso

Nelojalna konkurenca (sivi zakol, predatorske cene …)

številke

Reja živine usiha

Leta 2010 je živino redilo 58.648 kmetijskih gospodarstev. Po podatkih iz popisa kmetijstva 2010 se je v Sloveniji redilo približno 472 tisoč glav govedi (kar je okoli šest odstotkov manj kot leta 2000), od tega okoli 175 tisoč krav (ali skoraj 12 odstotkov manj kot leta 2000). Število prašičev se je zmanjšalo za približno 37 odstotkov, tako se je leta 2010 redilo okoli 380 tisoč prašičev; tudi število perutnine je za okoli 24 odstotkov manjše kot pred desetimi leti, in sicer se je leta 2010 redilo 5,106 milijona kljunov perutnine. V letu 2010 se je redilo še okoli 23 tisoč konj (ali približno 56 odstotkov števila iz leta 2000), približno 135 tisoč ovc (ali okoli 40 odstotkov števila iz leta 2000) in približno 34 tisoč koz (ali za 16 odstotkov števila iz leta 2000).

Ogroženih 1.500 delovnih mest

»Ogroženih bo nekaj sto družin, ki svojo socialno var-

Pestra za žar: čevapčiči, pleskavice, s sirom,piščanjčja nabodala, Pestra izbira jediizbira za žar:jedi čevapčiči, pleskavice pleskavice spleskavice sirom, nabodala, Pestra izbira jedi za žar: pleskavice, čevapčiči, pleskavice, s sirom, nabodala,nabodala, piščančja nabodala, piščančje meso začinjeno za žar, svinjska rebrca za žar, pivske klobase, piščančje začinjeno za žar, meso polnjena svinjskazarebra za žar, rolada klobase, piščančjameso nabodala, piščančje začinjeno žar, svinjska rebrcazazažar, žar,ciganske pivske klobase, pivske klobase s sirom, pivske pikantne klobase, madžarske klobase, sudžukica-pikantna pivske klobase, pivske klobase s sirom, pivske pikantne klobase, madžarske klobase, pivske klobase s sirom, pivske pikantne klobase, madžarske klobase, sudžukica-pikantna klobasica, pečenice za žar, pečenice za žar szasirom, pečenicezaza dimljene, sudžukica-pikantna klobasica, pečenice žar, pečenice žaržar s sirom, klobasica, pečenice za žar, pečenice za žar s sirom, pečenice za žar dimljene, hrenovke s slanino, žar klobase,… pečenice za žar dimljene, hrenovke s slanino, pa še ... hrenovke s slanino, žar klobase,…

Prodajalne I Škofja Loka Kapucinski trg 4 (Nama) I T 04 201 34 85 I Jesenice Cirila Tavčarja 6 I T 04 583 34 64 Prodajalne Kapucinski trg26 4 (Nama) I T34 0482 201 34 85 I Jesenice Cirila Tavčarja 6 I ITT04 3495 64 Kranj JezerskaI Škofja 3 I T 04Loka 201 34 81 I Koroška I T 04 201 I Bohinjska Bistrica Triglavska 36 (Lipa) 04 583 572 14 Kranj Jezerska 3 I T 04 201 34 81 I Koroška 26 I T 04 201 34 82 I Bohinjska Bistrica Triglavska 36 (Lipa) I T 04 572 14 95

nost povezujejo z rejo prašičev. Ne gre samo za zaposlene v prašičereji, rejce, kooperante, temveč tudi za prevoznike, me-

Mesarstvo Čadež Mesarstvo Čadež, d. o. o., je družinsko mesnopredelovalno podjetje s 25-letno tradicijo. Kupci ga poznajo predvsem po visoki kakovosti mesnin.

Ker se v podjetju zavedajo pomena zdrave hrane za zdravje, je njihovo meso izključno najvišje kakovosti in slovenske vzreje.

Govedino kupujejo pri okoliških, gorenjskih kmetih, svinjino, piščančje ter puranje meso pa od uveljavljenih slovenskih farm.

Mesne izdelke proizvajajo brez mesnih nadomestkov, soje, glutena in drugih alergenov ter umetnih konzervansov. Izdelani so po tradicionalnih, domačih receptih, na obrtniški način. Mesarstvo Čadež je tudi certificirani proizvajalec kranjske klobase ter BIO mesnin in mesa.

Novost v ponudbi Mesarstva Čadež so tradicionalne domače jedi 'na žlico', izdelane po receptih sestre Vendeline, kot so golaž, pasulj, jota, ričet, bograč, vampi,

sarje, zaposlene v živilskopredelovalnih podjetjih in vrsto vzporednih dejavnosti, ki Slovenijo skoraj nevidno oskrbujejo s hrano. Neposredno je tako ogroženih več kot 1.500 delovnih mest. Zato so slovenski rejci prašičev državo že nekajkrat glasno pozvali k takojšnjemu ukrepanju,« razlaga Zagorčeva.

s slabih 50 tisoč na dobrih 10 tisoč in še upada. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu zanesljivo upadla pod 35 odstotkov. Težava je tudi v tem, da je znižanje omenjenih kazalnikov skoraj nepovraten proces, ki bo imel trajne posledice za prehransko varnost in oskrbo Slovenije s hrano.

Le še trije veliki rejci

Prizadevanja za povečanje samooskrbe

Izmed osmih velikih rejcev v Sloveniji so leta 2010 ostali le še trije, proces opuščanja prašičereje pa se nadaljuje. Ta panoga v Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu deset milijonov evrov izgube na leto. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev zmanjšala s 620 tisoč na 250 tisoč prašičev. Stalež plemenskih svinj, ki edine lahko zagotovijo prihodnost domači prireji, se je v istem obdobju zmanjšal

Težave predelovalcev mesa

Čadežev žar ima svoj čar

Čadež d.o.o., Visoko 7g, 4212 Visoko Čadež d.o.o., Visoko 7g, 4212 Visoko

Pri Mesarstvu Čadež so mojstri priprave Pri Mesarstvu Čadež mojstri mesa za žar. Težko bostesoše kje našli priprave kvalitemesa za žar.

Težko boste še kje našli kvalitetnejšo, bolje pripravljeno in tako raznovrstno tnejšo, bolje pripravljeno tako raznovrstno ponudbo mesnih dobrot innamenjenih poseponudbo mesnih dobrot namenjenih posebej za peko na odprtem ognju. Vsa njihova bej za peko na odprtem Vsainnjihova ponudba je že začinjena,ognju. soljena lepo ponudba jekar že pomeni, začinjena, in lepo oblikovana, da jesoljena že v vseh njioblikovana, kar pomeni,po daGorenjski, je že v vseh njihovih petih prodajalnah meso hovih petih prodajalnah po Gorenjski, meso pripravljeno za takojšnjo peko. Izdelani so za takojšnjo peko.mesa, Izdelani so izpripravljeno najkakovostnejšega svežega iz kaiz najkakovostnejšega svežega mesa, iz katerega oblikujejo klasične in žaru najboljše terega oblikujejo klasične inpleskavice žaru najboljše prijatelje, kot so čevapčiči, (tudi prijatelje, kot so čevapčiči, pleskavice (tudi s sirom), nabodala, rolade, polnjena svinjska s sirom), nabodala, rolade,s sirom, polnjena svinjska rebra, pečenice polnjene goveja rerebra, pečenice polnjene s sirom, goveja rebra in prsi, svinjski vrat v marinadi, piščančji bra in prsi, svinjski vrat v marinadi, piščančji kosi, tris pivskih klobas … Skratka vse, kar tris pivskih klobas kar sikosi, poželite in še več, saj…koSkratka pridetevse, v eno si poželite in še več, sajhitro ko pridete v eno izmed njihovih prodajaln, ugotovite, da izmed njihovih prodajaln, hitro ugotovite, da čevapčiči niso kralji žara! Letošnja posebna čevapčiči niso kralji žara!

Letošnja posebna in nova ponudba so suđukice, pikantne kloin novaČadeževo ponudba meso so suđukice, pikantne klobasice. za žar dobite po akbasice.cenah Čadeževo meso za žar dobite akcijskih na petih prodajnih mestih,pokjer cijskih cenah na petih prodajnih mestih, kjer vas bo postreglo strokovno usposobljeno in vas boprijazno postreglo strokovno usposobljeno vedno osebje v Kranju, na Jezerskiin vedno prijazno osebje v Kranju, na Jezerski in Koroški cesti, Škofji Loki, na Cankarjevem in Koroški cesti, na Škofji Loki, na Tavčarja Cankarjevem trgu, Jesenicah, Cesti Cirila in v trgu, Jesenicah, Cesti Cirila Tavčarja in v Bohinjski Bistrici na v Tuševi franšizi, trgovini Bohinjski Bistrici v Tuševi franšizi, trgovini Lipa na Triglavski cesti.

Lipa na Triglavski cesti.

2011 85%

je vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabil 118 kilogramov žit, 97 kilogramov zelenjave in 66 kilogramov krompirja. V povprečju je pojedel tudi 90 kilogramov mesa, največ prašičjega. Povprečna poraba jajc je znašala 10 kilogramov na prebivalca.

Thinkstock

OGLASNA PRILOGA

tisoč ton žita je Slovenija pridelala leta 2011. To je po podatkih državnega statističnega urada zadostovalo za 71 odstotkov celotne porabe. Stopnja samooskrbe pri zelenjavi in krompirju pa je bila nižja, saj smo pokrili le 37 odstotkov potreb po zelenjavi in 63 odstotkov po krompirju.

mesne kroglice v omaki, omaka po bolonjsko ter domači kruhovi cmoki. Jedi so globoko zamrznjene, tako da jih je treba le še odtajati in pogreti in na mizi imamo povsem domačo jed.

Poleti ponujajo še posebej pestro izbiro kakovostnega in raznovrstnega mesa za peko na žaru.

Vsi izdelki so izdelani iz najkakovostnejšega svežega mesa ter so začinjeni, soljeni in lepo oblikovani. To pomeni, da je v vseh njihovih petih prodajalnah na Gorenjskem meso pripravljeno za takojšnjo peko. Za letošnje poletje so v znano ponudbo za žar vključili še suđukice in pikantne klobasice.

Meso in mesnine Mesarstva Čadež lahko kupimo v njihovih poslovalnicah na Gorenjskem, v E.Leclercu, Nami, v nekaterih centrih Tuš ter v manjših franšiznih prodajalnah Mercator. Blagovna znamka se prav v teh dneh uvršča tudi na prodajne police Spar, junija pa načrtujejo tudi razširitev lastne maloprodaje v Ljubljano, na tržnico Koseze.

• Pregled poslovanja živilske panoge • Odnosi v agroživilski verigi • Kaj prinaša agroživilska veriga jutri?

Finančni podatki vaših poslovnih partnerjev?

Transparentno na Finance I mini.FI-PO Postanite naročnik oz. podaljšajte svoje naročniško razmerje na časnik Finance in prejmite 3 skrajšane bonitetne ocene brezplačno ter neomejen dostop do storitve Finance I mini.FI-PO. Podatki iz letnih poročil za leto 2012 & skrajšane nove bonitetne ocene

NOVO

bonitetne ocene za samostojne podjetnike in zadruge

13. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij 5. junij 2013, Grand Hotel Bernardin, Portorož Sodelujejo: • minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, • agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, • direktorica GZS-ZKŽP dr. Tatjana Zagorc, • direktor in partner svetovalnega podjetja Capital Genetics Andraž Grahek, • svetovalec A.T. Kearney Srečko Debelak in drugi priznani slovenski in mednarodni svetovalci ter gostje.

Storitev Finance I mini.FI-PO je razvita v sodelovanju z AJPES in vključuje glavne elemente dveh najpomembnejših tržnih storitev agencije: Ajpes S.BON in FI-PO Ajpes.

Transparentno poslovanje je osnova uspešnega sodelovanja.

Več informacij na www.finance.si/minifipo ali na brezplačni telefonski številki 080 15 80

Bonitetne ocene je potrebno izkoristiti do 31.12.2013. Posebna ponudba je pripravljena v sodelovanju z AJPES.

Več informacij in prijave na http://vrh-zkzp.gzs.si oglasVrhZKZP_129_179_v1.indd 1

VV svetu svetu program program Mepi Mepi zajema osem milijonov zajema osem milijonov

je izpolnil moja pričakovanja in imam vtis, je izpolnil moja precej pričakovanja imam vtis, da sem skozenj osebnoinnapredoval.« da sem skozenj precej osebno napredoval.« Pija Hafner, dijakinja tretjega letnika, pa ima Pija Hafner, tretjega ima opravljene že dijakinja vse tri stopnje in letnika, bo letospa junija opravljene vse tri iz stopnje in bo Edvarda letos junija na Brdu prižeKranju rok princa iz

Spodbudno pa je, da je v zadnjem času mogoče zaznati vse večje zavedanje tako slovenskih porabnikov kakor tudi trgovcev o prednostih nakupa in ponudbe mesa slovenskih proizvajalcev. Tako v zadnjem času poteka kar nekaj akcij različnih deležnikov, ki si prizadevajo povečati delež samooskrbe.

Kljub prizadevanjem resornega ministrstva za povečanje

samooskrbe pa se aktivnosti razvijajo prepočasi. V pripravi je operativni program za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Od sprejetja in izvedbe ukrepov pa bo odvisen nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva in živilstva.

Tatjana Zagorc meni, da bi slovenska prašičereja potrebovala državno podporo. Z uvedbo podpore prašičereji Slovenija ne bi bila nobena izjema. Tako spodbudo na plemensko svinjo izplačuje marsikatera članica EU. Slovensko zatiskanje oči pred realnostjo ali izgovarjanje na »svobodno tržno konkurenco« zanesljivo pomeni propad prašičereje v Sloveniji. Ohranijo se lahko le ljubiteljske reje na kmetijah, ki pa ne morejo strateško oskrbovati urbanih trgov, razlaga Zagorčeva.

21.5.2013 10:47:09

18 Oglasna priloga

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

[ INTERVJU ] Jernej Rozina, vodja nabave v Mercatorju

[ INTERVJU ] Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, d. d.

Smo na pravi poti Skupina Panvita je prva in največja veriga podjetij v slovenski živilskopredelovalni industriji, ki obvladuje varno in kakovostno pridelavo in predelavo hrane v celotni verigi od »njive do mize«. V skupini je združenih deset podjetij, ki zajemajo poljedelstvo in povrtninarstvo, proizvodnjo krme, perutninarstvo, rejo prašičev, veterinarstvo, proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, vinogradništvo, ekologijo in energetiko. Pogovarjali smo se s predsednikom uprave Panvite, mag. Petrom Polaničem.

Na katerih trgih nastopa Panvita?

V letu 2012 smo 92 odstotkov prihodkov ustvarili na domačem trgu, preostali delež pa na Hrvaškem, v Avstriji in na Švedskem, kamor izvažamo predvsem mesne izdelke. S primarno dejavnostjo, torej proizvodnjo krmil in vzrejo dan starih piščancev, pa nastopamo tudi v Bosni in Hercegovini.

Kje so vaše konkurenčne prednosti?

Vsekakor je naša prednost vertikalna integriranost, ki

omogoča sledljivost, nadzor ter zagotavljanje stalne kakovosti in varnosti Panvitinih izdelkov. V času, ko imamo vse več prehranskih afer, je to glavna konkurenčna prednost, ki jo lahko ponudimo svojim kupcem. Poleg tega, da so naši izdelki kakovostni in varni, so tudi okusni, proizvedeni brez alergenov (glutena, jajc, mleka) in s tem primerni za širok krog potrošnikov. Mislim, da nam je kot prvi mesni industriji v celoti iz proizvodnje uspelo umakniti vse vrste alergenov.

Lani je skupina Panvita poslovala uspešno. Kako dosegate stabilno poslovanje?

V Panviti smo s poslovanjem v minulem letu glede na razmere, v katerih je slovensko gospodarstvo in posledično tudi živilska industrija, zadovoljni. Ob težavah, ki pestijo slovensko gospodarstvo in slovenskega potrošnika, smo dosegli devetodstotno rast skupnih prihodkov. Na poslovanje je najbolj vplivala ugodna spomladanska žetev, ko smo imeli rekordne donose ter tudi rekordno velik prevzem vseh vrst žit in koruze. Skozi celoten

proizvodni proces smo nadaljevali racionalizacijo in tako dosegli razmeroma ugoden rezultat iz poslovanja.

V slovenski živinoreji zbuja skrb predvsem zamiranje prašičereje. Kakšne so lahko dolgoročne posledice?

Razmere v tej panogi se iz leta v leto poslabšujejo. Po naši oceni bomo namesto 250 tisoč letos zaklali le še 200 tisoč domačih prašičev, kar pomeni postopno uničevanje panoge in samooskrbe, ki bo letos zagotovo padla pod 30 odstotkov.

V Panviti smo se lani zaradi razmer morali odpovedati reprodukcijskemu delu in se zdaj ukvarjamo le še s pitanjem. Tudi pri naših partnerjih, kmečkih gospodarstvih, že leta opazujemo težnjo zmanjševanja zanimanja za rejo prašičev, še zlasti pa v drugi polovici prejšnjega leta in v prvem četrtletju tega leta. Upamo in želimo si, da bi se odgovorni v naši državi začeli zavedati tega problema, saj nas od popolnega zamrtja tržne prašičereje loči le še majhen korak. Kaj to pomeni za našo samooskrbo in vsaj delno neodvisnost od tujine, pa se lahko

Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva c. 10, 2250 Ptuj

Komaj čakam, da bo piknik

in s tem Slovenije kot države odvisna od reform oziroma njihovega sprejetja, zato upam, da se bodo na tem področju stvari začele premikati v pozitivni smeri.

naučimo iz težav pri oskrbi s sladkorjem iz prejšnjih dveh let.

Kako bi v Sloveniji dvignili raven samooskrbe? Kako to rešujete v Panviti?

V Skupini Panvita se v vseh dejavnostih trudimo dvigniti raven samooskrbe z uspešno kmetijsko politiko, iskanjem novih alternativnih poljščin, ki so bolj prilagodljive trenutnim klimatskim razmeram, s preusmeritvijo v ekološko pridelavo kultur in z iskanjem tržnih niš. Predvsem pa s trdno voljo in mislijo na ohranjanje delovnih mest.

Kakšni so vaši načrti za leto 2013 in naprej?

Po prvih letošnjih rezultatih ocenjujemo, da smo glede na zastavljene cilje na pravi poti. V letu 2013 načrtujemo rast prihodkov na ravni skupine za pet odstotkov. Na Madžarskem smo lanskim 250 hektarjem letos dodali še 250 hektarjev obdelovalnih površin. Na področju mesa in mesnih izdelkov bomo še naprej utrjevali blagovno znamko AVE, saj smo zelo ponosni na to, da imamo proizvodnjo brez glavnih alergenov. Pred mesecem

»Poleg tega, da so naši izdelki kakovostni in varni, so tudi okusni, proizvedeni brez alergenov (glutena, jajc, mleka) in s tem primerni za širok krog kupcev.« Tako pravi mag.

Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, d. d. dni smo dali na trg novo linijo izdelkov za grill, ameriški žar, ki je po začetni uspešni prodaji presegla naša pričakovanja. V kratkem bomo trgu ponudili tudi naše izdelke iz nove podblagovne znamke Panvita EKO in nove vrtnine, kot so česen, jajčevci, melone.

Sedanjo poslovno usmeritev bomo ohranjali, bo pa naša uspešnost in uspešnost celotnega slovenskega gospodarstva

je zakon. Pleskavice, nabodala, čevapčiči, ražnjiči, ribsi ... Vse iz prvovrstnega piščančjega mesa slovenskega porekla. Razrezano, začinjeno in pripravljeno, da zacvrči na žaru ali v ponvi.

Poskrbeti morate le še za dobro družbo. In ne pozabite na začinjene perutničke!

Načrtujete v prihodnje večje naložbe?

Letos imamo v načrtu gradnjo nove sušilnice žit v Lipovcih, ki bo povečala naše zmogljivosti, in kar je še pomembneje, bistveno pripomogla k nadaljnji racionalizaciji in avtomatizaciji proizvodnih procesov.

Boste poslovanje širili v tujino?

Na tuje trge prodiramo selektivno. Na področju mesnih izdelkov si veliko obetamo od Hrvaške po vstopu v EU, in sicer z našim grill programom, pri katerem imamo v Sloveniji večinski tržni delež.

Na primarnem področju smo lani začeli obdelovati zemljišča na Madžarskem, kjer smo si z dolgoletnim najemom zagotovili 500 hektarjev zemljišč, prav tako želimo povečati prodajo naših krmil za živali na območju nekdanje Jugoslavije.

Uspešnica pikniške sezone 2013

Kjerkoli vam je najdražje, a ne brez odličnih izdelkov za piknik Perutnine Ptuj!

Letošnja pomlad nas je pustila kar malo čakati, zato od nje in poletja toliko bolj pričakujemo, da se nam odkupita s številnimi priložnostmi za piknike vseh vrst: doma na vrtu, v naravi, hribih, ob rekah, na bazenu ...

Perutnina Ptuj je že desetletja najpomembnejša blagovna znamka perutninske industrije v regiji. Njeni uspehi so rezultat visoke kakovosti, tradicije, popolne sledljivosti izdelkov in surovin, certificiranih postopkov in tudi odgovornega odnosa do okolja. Sami dodajo, da so boljši od tekmecev, ker znajo kupcem ponuditi več kot le kakovosten in povsem varen izdelek. Ponujajo jim prosti čas, zabavo

in kakovostno preživljanje prostega časa.

Piknik je zakon

Linija Piknik iz Perutnine Ptuj je pravi odgovor za današnji čas, v katerem še zlasti cenimo trenutke, ki jih preživimo z družino in prijatelji. Razkosano in pripravljeno perutninsko meso in izdelki za preprosto pripravo na žaru so slovenskega izvora in

jejmo lokalno 19

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

prilagojeni specifičnemu slovenskemu okusu. Izdelki so sveži, zdravi in cenovno optimizirani.

Za vsak žar ali ponev

Čevapčiči, ražnjiči, pleskavice, ribsi, nabodala, perutničke ... Za vsakega se najde nekaj. Vsi izdelki iz linije Piknik so iz prvovrstnega piščančjega mesa, ki ga zaradi nizke vsebnosti maščob in holesterola uvrščamo na jedilnike zdrave prehrane.

Meso je razrezano in začinjeno, pripravljeno, da zacvrči na žaru ali v ponvi.

Zaupanje v domače meso lahko pozitivno vpliva na verigo mesne panoge V Mercatorju smo zasledili zavezo podjetja, da bodo v redni ponudbi postrežnega mesa v svojih trgovinah kupcem ponujali zgolj še meso slovenske reje. Jerneja Rozino, vodjo nabave v Mercatorju, smo zato povprašali o mesni ponudbi v trgovinah Mercator in o omenjeni zavezi.

• V Mercatorju ste se odločili, da boste v redni ponudbi mesa kupcem ponudili zgolj še meso slovenske reje. Zakaj ste se odločili za takšno potezo?

V Mercatorju si stalno prizadevamo povečati delež svežih domačih živil, ker tako želijo kupci. S svojo široko razvejeno drobnoprodajno mrežo zdaj kupcem zagotavljamo najdostopnejšo ponudbo svežega in kakovostnega mesa, rejenega v Sloveniji, po konkurenčnih cenah. Verjamemo, da bo naša zaveza, ki jo izvajamo skupaj z dobavitelji, od manjših rejcev do velikih zadrug in podjetij, pozitivno vplivala na zaupanje kupcev,

da bodo še raje kupovali v Sloveniji rejeno meso.

• Kako Mercator sodeluje s slovenskimi dobavitelji mesa? Od kod prihaja meso, ki ga lahko kupimo v Mercatorju?

Zdaj imamo podpisane pogodbe z 11 slovenskimi dobavitelji mesa, od tega so kar štirje večje kmetijske zadruge, vsi skupaj pa pokrivajo več kot tisoč rejcev po vsej Sloveniji. To je pomemben korak k še boljšemu sodelovanju v panogi, s čimer bomo zagotavljali zadostne količine kakovostnega mesa, ob tem pa skrbeli za sledljivost, stalen nadzor in prehransko varnost po mednarodnih standardih.

Samo zaupanje kupcev v domače meso lahko pozitivno vpliva na celotno verigo mesne panoge, da bo zagotovila zadosti kakovostnega domačega mesa, spodbujala rejce k sonaravni vzreji, udeležence v oskrbovalni verigi k odpiranju novih delovnih mest in prizadevanjem za trajnostni razvoj, stroko pa k načrtovanju in razvoju panoge za prihodnost.

ugodno ponudbo pakiranega mesa. Ker se nakupne navade spreminjajo, je pakirano meso odločilnega pomena za priročno ponudbo po meri kupcev.

S široko razvejeno drobnoprodajno mrežo Mercator kupcem zagotavlja najdostopnejšo ponudbo svežega in kakovostnega mesa, rejenega v Sloveniji, po konkurenčnih cenah.

Tako bomo ohranjali tradicionalno povezanost z domačo živilsko panogo in skupaj dvigovali raven standardov sledljivosti in kakovosti.

• Kakšna je ponudba mesa v Mercatorju in kako pomagate kupcem izbrati primeren kos? Je načelo »mesnice« v trgovskem centru uspešno?

Mercator kot trgovec je sprejel svoj del odgovornosti in obveznosti tudi s samoiniciativnim in prostovoljnim označevanjem mesa na prodajnih mestih, ki ob doslednem izvajanju lastnega rednega monitoringa in audita za zagotavljanje sledljivosti vsakega kosa mesa kupcu že ob bežnem pogledu razkrije izvor iz naše vitrine, hkrati pa naše mesarje dodatno izo-

»Po podatkih novega Trženjskega monitorja kar 68 odstotkov porabnikov pred nakupom preveri izvor izdelkov, posebej pa je to pomembno pri svežih živilih, kjer je na prvem mestu meso,« pravi Jernej Rozina, vodja nabave v Mercatorju. bražujemo tako o strokovnih kot potrošniških vidikih, da se bodo kot svetovalci lahko še bolj posvetili kupcem in njihovim potrebam.

Prav zaradi dobrega stika mesarja kot svetovalca s kupcem je načelo postrežne prodaje v naših 112 mesnicah za Mercator izjemno pomembno. V drugih prodajalnah pa imamo raznovrstno, kakovostno in cenovno

• Ali poraba mesa narašča ali upada? Kako se temu prilagajate v Mercatorju?

V Mercatorju prodaja mesa narašča, kljub temu pa seveda ničesar ne prepuščamo naključju, zato tudi zaveza, ki smo jo dali za postrežno meso. Enako velja za pakirano, kjer kupec najbolj zaupa prav trgovski znamki Mercator, ki že presega polovico vse prodaje pakiranega mesa. To potrjuje, da kupec prepoznava kakovost naše ponudbe in storitev, hkrati pa je to spodbuda, da tak razvoj nadaljujemo. Če k vsemu omenjenemu dodamo akcijsko ponudbo, našo kartico zvestobe Pika in vse ugodnosti, ki jih Mercator svojim kupcem priznava vsak torek in četrtek, verjamemo, da ponujamo najkakovostnejše meso za najugodnejšo ceno prav v Mercatorju.

20 Oglasna priloga

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Sistemi za zagotavljanje varne hrane Zagotavljanje varne hrane v celotni prehranski verigi najbolj omogočajo standardi kakovosti, glavni element vseh pa je sistem HACCP Kdor želi nastopati na področju prehranskih izdelkov, se ne more izogniti standardu HACCP, saj so v njem zapisana merila, ki končnim kupcem zagotavljajo varna živila. Razmerja med posameznimi udeleženci v prehranski verigi posebej urejajo nekateri standardi kakovosti.

Zavedanje o pomenu varne hrane za zdravje ljudi se krepi tako v svetu kot pri nas. Hkrati mora vsak nosilec živilske dejavnosti skrbeti za varnost in kakovost svojih izdelkov in storitev, razlaga Dajana Kragelj, ki na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje (SIQ) skrbi za ocenjevanje sistemov vodenja.

Kraljuje HACCP

Za glavno metodo zagotavljanja varne hrane v celotni prehranski verigi – od pridelave surovin do končnega uporabnika – se je izkazal sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Points), ki temelji na predpisih mednarodnega referenčnega dokumenta Codex Alimentarius iz leta 1997 (FAO/WHO). Uporabljajo ga porabniki, proizvajalci, predelovalci in trgovci.

V Sloveniji in EU je sistem HACCP zakonsko predpisan in ga morajo izvajati vsi nosilci živilske dejavnosti. Organizacije lahko izkazujejo skladnost svojih izdelkov in storitev z zahtevami načel HACCP s certifikatom ali izkazom, ki ga organizaciji podeli neodvisna ustanova. S tem se lahko organizacija v javnosti izkaže, da so njen sistem vodenja varnih živil pregledali strokovno

usposobljeni presojevalci, da se dejansko izvaja in je pod nadzorom neodvisne ustanove, ki je certifikat izdala, razlaga sogovornica.

Pomembni tudi standardi

Poleg sistema HACCP je na področju varnih živil pomemben tudi standard ISO 22000:2005. To je rešitev za poenotenje vseh standardov za zagotavljanje varnih živil, ki so trenutno mednarodno priznani. Združuje vse zahteve sistema HACCP po Codexu Alimentariusu, poleg tega pa še pravila dobre poslovne in higienske prakse, sledljivosti in označevanja živil. Standard je uporaben v vseh fazah prehranske verige.

Organizacije, ki imajo v svojih poslovnih sistemih že zdaj vgrajenega katerega izmed standardov ISO (ISO 9001, ISO 14001 ...) ali certificiran tudi sistem HACCP, bodo laže pridobile certifikat ISO 22000:2005.

Razmerja med trgovci in proizvajalci

Trgovci od proizvajalcev živil razmeroma pogosto zahtevajo standard IFS, ver.

6. Z naraščanjem globalnega deleža izdelkov trgovskih blagovnih znamk so namreč trgovci prepoznali potrebo po enotnih merilih za ocenjevanje proizvajalcev živil.

Standard BRC, ver. 5, pa je podlaga za ocenjevanje proizvajalcev trgovskih blagovnih znamk.

Bistvene zahteve, ki so skupne vsem standardom, so pravila dobre poslovne in higienske prakse, sledljivosti in označevanja živil.

Večje zaupanje in ugled

S certifikatom organizacija javnosti ali svojim poslovnim partnerjem dokazuje, da izpolnjuje zahteve izbranega standarda in s tem neposredno: zbuja zaupanje v očeh javnosti, odjemalcev in nadzornih organov; povečuje svojo konkurenčno prednost na trgu in javnih natečajih; zagotavlja stalen nepristranski nadzor nad sistemom; spodbuja nenehno nadgradnjo in izboljševanje sistema po zakonskih predpisih in mednarodnem referenčnem dokumentu Codex Alimentarius.

Ocene usposobljenih presojevalcev

Kredibilnost certifikatov SIQ potrjujeta Slovenska akreditacija (SA) in združenje svetovnih certifikacijskih organov IQNet. Ocenjevanje in certificiranje izvajajo visoko usposobljeni presojevalci, ki imajo bogate izkušnje iz najrazličnejših proizvodnih in storitvenih dejavnosti. S pridobljenim certifikatom se organizacija izkaže svojim kupcem in dobaviteljem ter tako pomembno pripomore k varnosti živil v celotni prehranski verigi in posredno tudi h kakovosti, katere pomemben člen je, razlaga Dajana Kragelj.

Za države, ki niso članice EU, je pri poslovanju na tujih trgih pridobitev certifikata edina možnost, da pri svojem kupcu dokažejo, da izpolnjujejo zahteve po certificiranem standardu.

ISO 9001 ISO 14001

VARNA ŽIVILA

EMAS ISO 50001 BS OHSAS 18001 ISO/IEC 27001 ISO 13485 ISO/TS 16949

SIQ nudi celovite rešitve organizacijam, ki si prizadevajo uresničevati cilje varnosti živil.

Mednarodno veljavnost in visok strokovni nivo našega dela potrjujemo z akreditacijo.

V mednarodnem združenju certifikacijskih organov IQNet izmenjujemo dobre prakse s 37 člani.

Naše storitve obsegajo ocenjevanje skladnosti sistemov vodenja varnosti živil po standardih ISO 22000, ISO 9001, IFS, IFS Logistic, BRC in drugih dokumentih.

ISO 22000 HACCP IFS BRC FSC

Informacije: SIQ, Ocenjevanje sistemov vodenja Tel.: 01 4778 162 E-pošta: urejenost@siq.si

KzP NVO SA8000 GRI

jejmo lokalno 21

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Sadje, zelenjava, belo meso in ribe, veliko vode in manjši obroki, to je recept za poletno prehrano

Poleti ne obremenjujmo telesa s težko hrano

Poleti, ko nas zajame vročina, je že misel na hrano pogosto težka, zato je smiselno, da težko prebavljivo hrano, kakršna je zaznamovala zimske mesece, umaknemo z jedilnika.

Kakšna naj torej bo poletna prehrana? Predvsem si omislimo čim bolj sezonske sestavine s poudarkom na sveži zelenjavi in sadju, mesa pa naj bo manj. Seveda je poleti pomembno predvsem

uživanje zadostne količine tekočine.

Voda nas najbolje odžeja

Slovenci imamo srečo, saj je voda, ki priteče iz naših pip – vsaj večinoma – neoporečna in dobre kakovosti. Zato si jo v vročini le privoščimo, saj je redno in načrtno pitje vode pomembno za dobro poletno počutje. Čeprav večina pijač temelji na vodi, vseeno velja, da pijače, ki vsebujejo kofein, alkohol ali sladkor, za potešitev žeje niso najprimernejše,

saj te snovi pospešujejo izločanje vode iz telesa. To pa je prav nasprotno od želenega.

Za odraslega človeka velja zdrava mera dveh litrov vode na dan, v času velike vročine pa dodajmo še liter, tako bomo organizem ohranili v dobri kondiciji in preprečili dehidracijo.

Pazimo tudi, kako pijemo vodo.

Namesto da se nalijemo z litrom vode trikrat na dan, vodo raje uživajmo sproti, z majhnimi požirki. In pijmo jo tudi, ko nismo žejni, saj so suha usta že prvo znamenje dehidracije.

Jedilnik naj bo lahek

Težko prebavljive jedi, predvsem tiste z veliko vsebnostjo maščob, niso prava izbira za vroče dni. Raje se odločimo za lahko hrano. Če ne moremo brez mesa, si privoščimo bele vrste mesa, poleti pa se še bolj kot ponavadi priležejo ribe in druga morska hrana. Za poletni jedilnik so primerne tudi stročnice, kot so fižol, soja in čičerka, vedno dobra poletna izbira so tudi testenine in kaše, ki jih lahko odlično kombiniramo

s sezonsko zelenjavo. Seveda pa ne pozabimo na svežo zelenjavo in sadje. Njihova svežina nam bo pomagala v boju proti vročini, hkrati pa bomo s sadjem in zelenjavo v telo vnesli dodatno tekočino.

Jedilnik naj bo torej lahek, sestavine lahko prebavljive, saj se z vnosom težko prebavljivih hranil, predvsem maščob, telo dobesedno poleni, naša sposobnost za telesno dejavnost se zmanjša, postanemo utrujeni, vročina pa k temu še pripomore.

Kuhajmo zunaj

Pri pripravi poletnih jedi se poskušajmo čim bolj izogibati toplotni obdelavi, še posebno praženju, cvrtju in pečenju, hrano raje dušimo ali skuhajmo v sopari s čim manj dodanimi maščobami. Če imamo možnost, jo skuhajmo v poletni kuhinji, seveda pa je večna poletna uspešnica žar, na katerem lahko popečemo vse vrste mesa ali rib, ne pozabimo pa tudi na odlično zelenjavo. Še posebej primerni za

žar so bučke, jajčevci in paprika.

Odlična poletna hrana so tudi zelenjavne juhe, s katerimi bomo v telo vnesli veliko hranilnih snovi in – spet – tekočine, poletje pa je tudi izjemen letni čas za eksperimentiranje s solatami. Te lahko nadgradimo z zelenjavo ali mesom, spečenim na žaru, dodamo jim lahko ribe, testenine, stročnice ali druge sestavine. Tako lahko solata, bolj znana kot priloga, postane čisto prava poletna glavna jed.

RECEPT

Lahkotno poletno življenje zahteva tudi takšno hrano, zato telesa ne obremenjujmo s težko prebavljivimi jedmi, raje posezimo po sveži zelenjavi in lahkih jedeh.

Solata iz bučk, jajčevcev in paradižnika

Za 4 osebe potrebujemo:

2 jajčevca

1 strok česna

3 bučke

manjši šopek peteršilja

4 paradižnike

4 vejice majarona

mocarelo

sol, poper

1 čebulo

origano

oljčno olje

balzamični kis

Rezine bučk in jajčevcev popečemo na žaru na obeh straneh in ohladimo. Čebulo olupimo in narežemo na čim tanjša kolesca. Paradižnik narežemo na tanke obročke. Nato pripravimo preliv: česen pretlačimo, peteršilj in majaron osmukamo in drobno sesekljamo. Primešamo oljčno olje, dodamo sol, zveže zmlet črni poper in kis. Zelenjavo razporedimo po krožniku, dodamo še rezine mocarele in prelijemo s prelivom. Ponudimo s svežimi kruhki.

RECEPT

Testenine s šparglji in pršutom

Za 4 osebe potrebujemo:

500 g zelenih špargljev

100 g pršuta

1 šalotko

2 stroka česna

2 rumenjaka

1 dl sladke smetane

2 žlici parmezana

sol, poper

testenine – široke rezance

Popražimo na drobno narezano šalotko, dodamo na drobno narezan česen, koščke pršuta in na približno dva centimetra dolge kose narezane šparglje. Pri srednji temperaturi pečemo od dve do tri minute. V drugi posodi razžvrkljamo rumenjaka, smetano, parmezan, sol in poper. Mešanico prelijemo čez šparglje in pršut, znižamo temperaturo in pokuhamo, da se vse skupaj zgosti. Pazimo, da ne zavre. Zmešamo s testeninami in posujemo s sveže naribanim parmezanom.

Celostna sledljivost od vil do vilic Standard GS1 omogoča popolno sledljivost v okviru oskrbovalne verige prehranskih izdelkov Glavna praktična vrednost sledljivosti v okviru prehranske oskrbovalne verige je, da lahko oporečen izdelek iz nje izločimo na katerikoli točki v verigi.

Standardi za to so, se pa v poslovnem življenju ne izkoriščajo povsem.

Sledljivost je sposobnost sledenja zgodovini, uporabi ali lokaciji predmeta sledljivosti, izhaja iz definicija standarda ISO 9001:2000.

Da udeleženci zagotovijo sledljivost v celotni oskrbovalni verigi, v tej izvajajo dve vrsti sledljivosti: • zunanjo sledljivost, ki zajema poslovne procese in izmenjavo podatkov za izvajanje sledljivosti med trgovinskimi partnerji (od pridelovalca ali rejca do

predelovalca, prek trgovca do prodajnega mesta ali celo kupca, kadar gre za znanega kupca); • notranjo sledljivost, kar pomeni lastne podatke in poslovne procese, ki jih podjetje uporablja na svojem področju delovanja za izvajanje sledljivosti, da poveže vhodne pridelke (sadje, meso …) s svojimi končnimi izdelki, ki jih proda naslednjemu udeležencu v verigi.

Po besedah Bojana Igorja Kovačiča, vodje projektov v družbi GS1 Slovenija, v oskrbovalnih verigah sledljivost pomeni sistem označevanja izdelkov, ki omogoča, da sledimo oziroma izsledimo izdelek in njegovo zgodovino od pridelave sestavin, prek proizvodnje, distribucije do prodaje izdelka končnemu kupcu. Pri prehranskih izdel-

kih (tako svežih kot predelanih) je izvajanje sledljivosti s stališča varnosti porabnikov izrednega pomena, saj le na njeni podlagi lahko izpeljemo učinkovite odpoklice izdelkov, če je v katerikoli fazi preskrbovalne verige prišlo do škodljivega dogodka – napake.

Sledenje do blagajne

Najbolj razširjen standard, ki zagotavlja izvajanje avtomatske sledljivosti, je GS1.

Omogoča nam izvajanje sledljivosti do blagajne, vendar mora biti za to izpolnjen pogoj, da so izdelki označeni z simbologijo GS1 DataBar. V Sloveniji te simbologije še ne uporabljamo in so vsi drobnoprodajni izdelki označeni le s kodo EAN-13, v katero je vpisana le globalna trgovinska številka izdelka (GTIN), ki

je namenjena identifikaciji izdelka.

Sled se v praksi izgubi na policah

Manjkata pa dva glavna podatka za zagotovitev varnosti. To sta številka proizvodne serije in datum, do katerega je izdelek uporaben, kadar je ta pomemben za varnost. Vsi ti podatki so že danes vpisani v črtne kode na transportnih pakiranjih (tudi paletah). Zato pri nas lahko učinkovito sledimo izdelkom le do vstopa v drobnoprodajno enoto oziroma do trenutka, ko pakiranje razpakiramo in izdelek položimo na polico. Na izdelku sta datum uporabe in številka zapisana le v človeku berljivi obliki, ne pa v črtni kodi, ki bi omogočala avtomatski zajem teh podatkov.

Torej je glavni pogoj, da bi zagotovili avtomatsko sledljivost do mesta prodaje (POS), da proizvajalec izdelke označi s simbologijo GS1 DataBar.

Vsebina zapisa v kodi GS1 DataBar

Da bi lahko izvajali sledljivost in zagotavljali varnost porabnikov, morajo biti v GS1 DataBar zapisani naslednji podatki: globalna trgovinska številka izdelka – GTIN, ki zagotavlja identifikacijo izdelka; številka proizvodne serije, ki zagotavlja sledljivost izdelka do proizvajalca in prek njega do dobavitelja vhodnega pridelka; datum, do katerega mora biti izdelek uporabljen, ki zagotavlja osnovno varnost porabnika.

V črtno kodo GS1 DataBar lahko zapišemo tudi druge

podatke, kot so teža, izvor izdelka, datum pakiranja …

Vsi podatki, zapisani v črtni kodi, so avtomatsko berljivi z bralniki, kar zagotavlja uspešen odpoklic izdelkov in njihov umik tudi na blagajni, če obstaja katerikoli razlog za tak umik, kot je na primer potečen datum uporabe ali odpoklic.

Standardi so, uporaba peša

Standardi za učinkovito sledljivost hrane so že na voljo, le uporabljati jih moramo začeti, razlaga Bojan Igor Kovačič. Standard sledljivosti GS1 določa standardizirane postopke in podatke, ki jih morajo udeleženci izvajati in izmenjevati, da se zagotovi sledljivost od vil do vilic. Prav tako so razviti globalni standardi nosilcev podatkov GS1, ki zagotavljajo avtomatski za-

Brez GSO »Pridelano/proizvedeno brez GSO«, »Gentechnik frei«, »Ohne Gentechnik«, »Sans OGM« so označbe na številnih živilih na trgovskih policah, ki prihajajo iz različnih držav EU. Imajo pa pomemben skupni imenovalec, saj so pridelana brez pomoči genske tehnologije oziroma brez gensko spremenjenih organizmov.

Zakaj se zdi proizvajalcem hrane pomembno, da posebej poudarjajo, da so njihovi izdelki proizvedeni brez genske tehnologije?

Dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane so že znane, vendar še niso uradno potrjene.

Potrošniki zato želijo vedeti, kakšno hrano uživajo.

Označbe na živilih, ki zagotavljajo, da je živilo proizvedeno brez gensko spremenjenih organizmov, pa so vse bolj aktualne.

Avstrijsko mleko že brez GSO

Evropska zakonodaja predpisuje, kako se lahko gensko spremenjeni organizmi (GSO) uporabljajo v živilih in krmi in kako mora biti njihova prisotnost označena. Nobena uredba ne določa obveznega označevanja živil živalskega izvora iz živali, krmljenih s krmo, ki vsebuje GSO. Ker so živila živalskega izvora (meso, mleko, jajca) pomembna v humani prehrani, so kupci želeli pregledne informacije o krmljenju teh živali.

Posamezne države članice so se na pobude in zahteve porabnikov v zvezi s prepovedjo ali omejitvijo uporabe gensko spremenjenih rastlin odzvale različno. Avstrija se tako danes pohvali, da je vse njihovo mleko proizvedeno brez

pomoči genske tehnologije.

Enako velja za kokošja jajca ter piščančje in goveje meso. Postopoma ji po obsegu certificiranih živil sledijo Nemčija, Francija …

Posamezne članice so uvedle nacionalne predpise o označevanju živil, ki so proizvedena brez prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, podprli pa so jih z vzpostavitvijo kontrolnega sistema in prepoznavnim znakom za označevanje. V drugih pa je certificiranje in označevanje živil v domeni zasebnih institucij (na primer IKC UM v Sloveniji).

Evropska komisija je prepoznala pomen označevanja v EU, še posebej za porabnike. Z namenom uskladitve označb je proučila razmere po posameznih državah članicah. Splošne ugotovitve so predstavili tudi na konferenci z naslovom »GMO -free labeling of food products: a way to increase GMO-free supplies for animal feed?« (Označevanje živil »Brez GSO«: pot do povečanja dobave živinske krme brez GSO), ki je potekala marca letos v evropskem parlamentu v Bruslju.

Brez GSO tudi pri nas

Na zahteve porabnikov se odzivajo tudi proizvajalci živil in trgovske verige v Sloveniji ter ponujajo tudi živila, ki nosijo jasne in preverjene označbe, da so proizvedena brez gensko spremenjenih organizmov. Mlekarna Celeia je prepoznala trend v Evropi in prisluhnila željam domačih kupcev. Ali lahko z enako vizijo pišejo zgodbe o uspehu tudi drugi slovenski živilci?

Marina Koren Dvoršak, IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM

jem podatkov in s tem učinkovito izvajanje sledljivosti. To so črtne kode GS1 (GS1 128 za splošno distribucijo in GS1 DataBar za prodajo na drobno ter GS1 DataMatrix za področje zdravstva) in standardi GS1 za radiofrekvenčne označevanje – EPCglobal (RFID tag). Tehnologija RFID omogoča zajem podatkov brez vidnega stika med izdelkom in anteno bralnika. »Razvoj bo šel v smeri povečane uporabe standardov, ki so že na voljo, saj uporaba standardov zagotavlja nadzor varnosti hrane od pridelave do njene uporabe. Že uvedba črtne kode GS1 DataBar bi veliko pripomogla k še večji varnosti porabnikov.

Odločilnega pomena je torej razširiti uporabo standardov v praksi,« pravi Bojan Igor Kovačič.

oglas_85_118_v2.indd 1

15.5.13 16:42

22 Oglasna priloga

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Integrirana pridelava zagotavlja kratko pot od njive do krožnika

Medtem ko temelje ekološke pridelave širša javnost že razmeroma dobro pozna, je pojem integrirana pridelava nekoliko manj znan oziroma pogosto izenačen z ekološkim Glavni cilji integrirane pridelave so pridelati okusno zelenjavo ob upoštevanju naslednjih načel: prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov, doseganje najmanjšega negativna vpliva na okolje, strokovno utemeljena uporaba gnojil in zmanjšana uporaba pripravkov za varstvo rastlin.

Dokaz je znak »integrirani«

Integrirano pridelano zelenjavo prepoznamo po uradnem zaščitnem znaku za označevanje integrirane pridelave v Sloveniji. Zaščitni znak »integrirani« zagotavlja, da je zelenjava resnično pridelana integrirano in da ustreza visokim standardom kakovosti. Kot je poudaril Stanko Volk, lahko ta zaščitni znak uporabljajo samo pridelovalci, ki so pridobili certifikat za integrirano pridelavo ter redno izpolnjujejo pogoje in predpise, ki jih določa ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zaščitni znak je zagotovilo, da je bila zelenjava pridelana po pravilnikih in tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo in je zanj organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat ter redno izvaja nadzor.

Hkrati pa tudi Pikapolonica, znak Slovenskega združenja za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave, dokazuje, da je zelenjava pridelana integrirano, in to v Sloveniji in v zemlji. Odlikujeta jo svežina in polnost okusa, zaradi kratkih prevoznih poti pa je tudi bogatejša z vitamini, minerali in hranilnimi snovmi.

Ekološka pridelava

Kot je dejal Stanko Volk, je ekološka pridelava še stopničko višje od integrirane in pomeni povsem naravno pridelavo. Ekološko kmetovanje spoštuje naravo in uporablja samo naravne in

[ INTERVJU ] Rinaldo Kert, vodja nabave v Mercatorju

Z domačimi pridelki zagotovimo čim krajšo pot od njive do prodajne police V Mercatorju se zavedajo pomena sadja in zelenjave v vsakdanji prehrani, zato kupcem ponujajo najširši nabor kakovostnih in svežih konvencionalnih in ekoloških pridelkov.

Pomembno vlogo v ponudbi imajo sezonski izdelki slovenskih pridelovalcev.

O sadju in zelenjavi v Mercatorju smo se pogovarjali z Rinaldom Kertom, vodjo nabave v podjetju.

• Kako pomembna je v Mer-

catorju ponudba sezonske zelenjave in sadja, kako pa eksotičnih sadežev?

Najbolj smo pozorni na izbiro sezonskega sadja in zelenjave, pri čemer poskušamo med prvimi kupcu ponuditi sezonske pridelke. V ponudbi imamo tudi eksotično sadje in zelenjavo. Tako predvsem v zimskih mesecih, ko lokalno pridelanega sadja ni na voljo, ponujamo veliko citrusov in tudi eksotično sadje, seveda odvisno od povpraševanja.

Integrirana pridelava dovoljuje uporabo le predpisanih pripravkov za varstvo rastlin in spodbuja uporabo biotičnih sredstev, razlaga Stanko Volk, predsednik Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave: »Gnojenje poteka izključno na podlagi analize tal in potreb rastlin, prav tako se veliko pozornosti namenja ohranjanju in povečevanju rodovitnosti tal. Tehnologijo pridelave, nadzor in označevanje uravnava vrsta pravilnikov, ki jih vsako leto izda ministrstvo za kmetijstvo in okolje.«

• Kakšno

kakovost sadja in zelenjave ponujate v Mercatorju ter kako jo zagotavljate?

Zaščitni znak »integrirani« zagotavlja, da je zelenjava resnično pridelana integrirano in da ustreza visokim standardom kakovosti.

Za kakovostno življenje je pomembno, da v prehrano vključimo čim več sveže zelenjave. Pri tem ni vseeno, kakšne kakovosti je in kakšno pot je morala prepotovati do krožnika. do okolja prijazne pridelovalne in predelovalne postopke ter s tem zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti zelenjave.

Takšno kmetovanje nam daje polnovredna živila polnega okusa, z več vitamini in minerali, ki niso obremenjena s škodljivimi snovmi, hkrati pa ohranja čisto okolje, skrbi za zaščito pitne vode, zraka in tal. Ekološka živila so živila višje kakovosti, saj so pridelana in predelana povsem naravno, brez uporabe kemičnih sredstev, sintetičnih dodatkov, nepotrebnih konzervansov, umetnih arom, barvil, gensko spremenjenih organizmov in lahko topnih mineralnih gnojil. Pri težavah s škodljivci si pridelovalci pomagajo z naravnimi sredstvi. Izbira ekoloških živil tako zagotavlja bolj zdrava in okusnejša živila.

Tudi ekološka pridelava je pod rednim strogim nadzorom neodvisnih pooblaščenih organizacij, kar zagotavlja stalno kakovost ekološko pridelane zelenjave. Tehnologijo pridelave, nadzor in označevanje uravnavajo evropska uredba in nacionalni pravilniki o ekološki pridelavi. Uradni zaščitni znak »ekološki« se

uporablja za označevanje ekološke pridelave v Sloveniji ter zagotavlja, da je zelenjava resnično pridelana ekološko in ustreza visokim standardom kakovosti. Evropski zaščitni znak je obvezen in ga morajo pri trženju uporabljati vsi proizvajalci. Evropski in slovenski zaščitni znak se lahko uporabljata izključno na živilih iz nadzorovane ekološke pridelave, kar potrjuje tudi ustrezen certifikat, ki ga izda neodvisna pooblaščena organizacija.

Pomen lokalne pridelave

Za kakovostno življenje je pomembno, da v prehrano vključimo čim več sveže zelenjave. Pri tem ni vseeno, kakšne kakovosti je ta zelenjava in kakšno pot je morala prepotovati do krožnika. Stanko Volk je poudaril, da je zelenjava iz integrirane pridelave zrasla v Sloveniji, kar zagotavlja kratko pot od njive do krožnika.

Zaradi tega je zelenjava sveža, polnejšega okusa ter vsebuje več hranilnih snovi, vitaminov in mineralov. Pri uvozu iz daljnih krajev pa izgubi pomembne hranilne snovi, saj dolga pot do prodajnih polic povzroči izgubo pomembnih sestavin v njej.

»Vendar mora zaradi neskladnosti med ponudbo in povpraševanjem Slovenija zelenjavo uvažati, predvsem pozimi, ko večinoma ni primernih vremenskih razmer za njeno gojenje. Uvoz zelenjave v Slovenijo narašča, vsekakor pa je količina uvoza odvisna od obsega domače pridelave in povpraševanja na trgu,« je razložil Stanko Volk.

Slovenci znamo pridelati dobro in zdravo zelenjavo

Kot je povedal sogovornik, se zatakne pri odkupovalcih zelenjave, saj so pritiski na ceno veliki. Pogosto pridelovalci najdejo rešitev v zmanjševanju ali prenehanju pridelave. Težava se pojavi tudi pri razpoložljivi delovni sili, saj se mladi redkeje odločajo za delo na kmetiji. »Pridelovalci tako slovensko zelenjavo, ki je pridelana za trg, še vedno prodajajo večinoma sami oziroma neorganizirano. Pri tem je pomembno omeniti, da tudi splošne kmetijske zadruge, razen redkih, ki se trudijo in panogi dajejo velik poudarek, ne izpolnjujejo pričakovanj in v zadnjem desetletju niso naredile potrebnega preboja. Hkrati so

PIKAPOLONICA

Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave

Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je neprofitna organizacija, ki aktivno povezuje pridelovalce zelenjave ter jim ponuja pomoč na strokovnem področju in pri skupnem nastopu na trgu. V združenje je trenutno vključenih več kot 180 članov iz vse Slovenije, ki se že vrsto let trudijo zagotoviti slovenskim porabnikom svežo in okusno slovensko zelenjavo integrirane pridelave.

Pri izvajanju aktivnosti promocije in informiranja javnosti pomagajo Slovenskemu združenju za pridelavo zelenjave sredstva iz ukrepa 133 Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane iz programa razvoja podeželja RS 2007– 2013, ki jih je združenje uspešno pridobilo. S takimi aktivnostmi želi združenje predvsem informirati ciljne javnosti o prednostih integrirano pridelane zelenjave ter hkrati spodbuditi končne porabnike k uživanju slovenske in sezonske zelenjave. zadruge premajhnih obsegov v primerjavi z evropskimi in medsebojno tudi razdrobljene. Tako si na trgu, podobno kot posamezni pridelovalci,

tudi medsebojno konkurirajo.

In veletrgovcem na slovenskem trgu to ustreza,« je še povedal Volk o razmerah na našem trgu.

jejmo lokalno 23

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Za sadje in zelenjavo obstaja deset posebnih tržnih standardov, po katerih sta razvrščena po razredih.

Pri nas nabavljamo večinoma prvi kakovostni razred. Sadje in zelenjavo ob prevzemu v distribucijske centre natančno pregledamo ter preverimo, ali je kakovost skladna z zakonskimi in tržnimi standardi – izmerimo tudi sočnost, vsebnost sladkorja – in skladnost označevanja.

Ob prevzemu preverimo tudi temperaturo, da ugotovimo, ali je bilo blago transportirano na primerni temperaturi, nato pa ga skladiščimo v celice z najprimernejšim temperaturnim režimom za posamezno vrsto sadja in zelenjave, saj tako pripomoremo k zagotavljanju kakovosti in svežine. Ves čas skladiščenja in distribucije torej zagotavljamo hladilno verigo.

Zaposleni, ki so odgovorni za oddelek sadja in zelenjave, ga urejajo najmanj vsaki dve uri. Pri tem odstranijo sadje in zelenjavo, ki nista več skladna s tržnimi standardi, prodajne police pa napolnijo s svežim sadjem in zelenjavo.

»Veseli nas tudi, da so pridelovalci odprti za naše predloge in so začeli gojiti pridelke, ki jih je bilo prej pri nas težko dobiti. Lani smo tako med prvimi ponudili domači česen,« pravi Rinaldo Kert, vodja nabave v Mercatorju.

• Kakšen je pomen prezen-

Lani je Mercator na več kot sto prodajnih mestih in na skupaj več kot tri tisoč kvadratnih metrih ponudil domače sadje in zelenjavo na posebnih stojnicah »Iz domačih krajev«, kar so kupci zelo dobro sprejeli.

tacije zelenjave in sadja?

Oddelke sadja in zelenjave pozorno urejamo, saj so pestra ponudba, dobra založenost polic, svežina in všečen videz pomembni dejavniki pri odločanju porabnika za nakup.

Skrbimo, da so akcijski in sezonski izdelki posebej dobro vidni, za slovenske pridelke pa imamo še posebne izpostavitve na »tržnicah«. Želimo, da kupec že s prvim pogledom na oddelek svežega sadja in zele-

njave dobi jasno predstavo, kaj vse mu ponujamo, posredno pa tudi, kaj ponujajo lokalne kmetije. Je pa ponudba slovenskega sadja in zelenjave sezonska, največja je v poletnih mesecih, ko lahko ponudimo tudi več kot 40 vrst sadja in zelenjave. Tako so, ne po naključju, slovenske tržnice postavljene kot ločnica pri izvoru blaga, ki ima pomembno vlogo pri kupcih.

• Kako ponudbo prilagajate prehranjevalnim in nakupnim navadam?

Pri nakupovalnih navadah, drugače od nekaterih drugih trgov, slovenski kupec največ posega po sadju in zelenjavi v rinfuzi, kar pomeni, da si sam izbere posamezne sadeže. Skladno s tem je delež pakiranega sadja in zelenjave manjši. Znano je, da so kupci čedalje bolj cenovno občutljivi, kar velja tudi za sadje in zelenjavo. Še vedno pa so glavni dejavniki pri nakupu kakovost in svežina ter izvor blaga. In seveda dostopnost, kar je vsekakor ena izmed Mercatorjevih prednosti, saj smo trgovec z najbolj razširjeno drobnoprodajno mrežo po Sloveniji.

• Kako

pomembna je ponudba lokalno pridelane zelenjave in sadja v Mercatorju? Kako sodelujete s slovenskimi pridelovalci?

V Mercatorju želimo količine načrtovanega odkupa slovenske zelenjave povečati za skoraj četrtino glede na prejšnje leto. Pri tem je treba upoštevati, da v Sloveniji v povprečju pridelamo manj kot tretjino vse potrebne zelenjave. Z načrtovanjem povečanih količin za odkup tako povečujemo ne le delež domače zelenjave na naših policah, ampak tudi delež samooskrbe z zelenjavo. Veseli nas tudi, da so pridelovalci odprti za naše predloge in so začeli gojiti pridelke, ki jih je bilo prej pri nas težko dobiti. Lani smo tako med prvimi ponudili domači česen. Z boljšim sodelovanjem si zdaj obetamo večjo pestrost ponudbe in večje količine pridelkov, po katerih kupci največ povprašujejo. V tem trenutku so najzanimivejši slovenski šparglji in slovenske jagode.

Pri nas torej ponudimo varno in kakovostno sveže sadje in zelenjavo, z domačimi pridelki pa zagotovimo čim krajšo pot od njive do prodajne police.

[ F-STIL ] Romanje v Kumrovec spodbuja kritično misel, pravijo v študentski organizaciji, zato ga sofinancirajo

www.finance.si FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Raje k Titu kot na zaposlitveni sejem

anketa Ali naj zaradi primera Hilde Tovšak odstopi vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan?

Ne 7,16 %

Da 92,84 %

Vir: Finance.si, N = 866

NOVO VPRAŠANJE

Komu najbolj zaupate?

Vabimo vas, da na novo spletno vprašanje odgovorite na naslovu (www.finance.si/ glasovanje2753). Glasovanje poteka od včeraj od 22.30 do danes do 17. ure.

KDO SI UPA uu Apple se ni zadovoljil le s kopičenjem dobička v davčnih oazah. Našel je sveti gral za izogibanje davkom: ustvaril je offshore podjetja, ki imajo milijarde, hkrati pa trdijo, da niso nikjer davčni rezidenti.

Vir: Bloomberg.com

Plakat, s katerim študentska organizacija FDV vabi študente v Kumrovec. Za denar, ki so ga prejeli od študentske organizacije, bi lahko tri avtobuse študentov peljali na Čezmejni zaposlitveni sejem, ki danes poteka v Mariboru.

Novica Mihajlovič, Dunja Turk finance@finance.si

Tudi v ZDA, kjer je politika dolgo dovoljevala, da so velike korporacije plačevale malo davkov, imajo tega dovolj. Prakso tehnološkega velikana Appla, ki se je izognil plačilu več deset milijard dolarjev davkov, je po senatni preiskavi opisal senator Carl Levin. Pozval je k prenovi zakonodaje, da se to prepreči.

RECIKLAŽA uu Gre za brco v temo, ki ne bo kaznovala nepravilnosti, lahko pa vpliva na pravno varnost poštenih podjetnikov in na upad podjetniške iniciative.

Vir: Finance, št. 227, 24. novembra 2011

Pravnik Marijan Kocbek je pred letom in pol takole ocenil zloglasno novelo ZGD o prepovedi podjetništva tistim, ki so bili v vodstvu ali nadzornih organih insolventnih podjetij. Del spornih določb je ustavno sodišče zdaj razveljavilo, dela pa ne; kaj zdaj sploh velja, pišemo na strani 7.

Medtem ko je v Sloveniji med mladimi 29 tisoč brezposelnih, študentska organizacija fakultete za družbene vede to soboto organizira izlet v Kumrovec. Zanimalo nas je, zakaj se jim leta 2013 zdi potrebno sofinancirati izlet v Titovo rodno vas, koliko denarja so za to dobili od matične študentske organizacije in kako bi ga lahko bolj gospodarno porabili.

V soboto je 25. maj, ko v Kumrovcu praznujejo obletnico rojstva Tita. »Prijave zbiramo, zanimanja med študenti je precej in avtobus bomo gotovo napolnili,« nam je povedala Nevenka Stepan, ki zbira prijave. »Cena je ugodna, simbolična, za pet evrov dobijo udeleženci prevoz z avtobusom, spominsko majico in prigrizek na poti. V Kumrovcu bomo priča kulturnemu in športnemu programu ter političnim govorom, ki so za nas kot študente družboslovne fakultete zanimivi,« nam je pojasnila sogovornica.

ŠOU prispeva 26 evrov na osebo

Stroški organizacije ce-

lotnega izleta znašajo okoli 1.500 evrov, 1.300 evrov – to je 26 evrov na osebo – je prispevala krovna Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), preostalo prispevajo udeleženci, je pojasnil Tilen Gorenšek, predsednik Študentske organizacije Fakultete za družbene vede (ŠOFDV). Njihovo delovanje v celoti financira ŠOU, ta pa se večinsko financira iz koncesijskih dajatev od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov. »Vsaka fakultetna organizacija se enkrat na leto lahko prijavi na razpis za strokovne ekskurzije in za to pridobi sredstva,« pojasnjuje Gorenšek in dodaja, da so v preteklosti organizirali različne izlete, lani na primer v Italijo, bolj specializirane izlete pa organizirajo društva posameznih študijskih smeri.

Namesto »spodbujanja kritične misli«...

Čeprav nimamo nič proti tovrstnim izletom, če se nanje študenti odpravijo na svoje stroške, se sprašujemo, ali ne bi namesto sofinanciranja izleta v Titovo rodno vas bilo bolj smiselno, da bi študentska organizacija ta denar porabila za drugačne namene.

številki

1.300 6

evrov je za izlet študentov FDV v Kumrovec prispevala Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.

otrok iz ogroženih družin bi prek Zveze prijateljev mladine za ta denar lahko šlo na enotedenske počitnice.

»Fakulteta za družbene vede je družboslovna fakulteta, katere poslanstvo je spodbujanje kritične misli. Zdi se nam pomembno, da tudi mlajše generacije spoznajo, kakšna je bila miselnost v nekdanji Jugoslaviji, da spoznajo družbenopolitične razmere, kulturo tistega časa. Predvsem mlajše generacije študentov, ki so se rodile po razpadu Jugoslavije, tega ne poznajo. Ker študenti prispevajo le minimalni znesek, pa si bodo izlet lahko privoščili tudi tisti, ki so v finančni stiski,« odgovarja Gorenšek. Podobno nam je povedala tudi Stepanova. Ali se ji zdi normalno, da si mladi in svobodomiselni ljudje v tretjem tisočletju tako zelo želijo spoznavati lik in delo vladarja njihovih staršev? »Radi bi spoznali, kako je bilo takrat. Gre pa za povsem avtonomen študentski projekt, pri katerem profesorji ne sodelujejo,« je dodala.

Gorenšek pravi, da je strokovna ekskurzija le ena izmed njihovih številnih aktivnosti in da sicer organizirajo tudi izobraževalne tečaje, ki prispevajo k zaposljivosti študentov, na primer o izdelavi spletnih strani. Denar, ki ga dobijo od ŠOU, pa porabijo tudi za organizacijo športnih in zabavnih aktivnosti.

... konkretne delavnice ali izlet za osnovnošolce

Namesto izleta v Kumrovec bi lahko organizirali zaposlitvene delavnice za študente ali morda prevoz na Čezmejni zaposlitveni sejem v Maribor, kjer se danes predstavljajo avstrijski delodajalci; študenti bi tako navezali stike z morebitnimi delodajalci ali pridobili konkretna nova znanja. Najem avtobusa za pot do Maribora bi stal med 300 in 400 evri, pravijo na turistični agenciji CMT.

S 1.300 evri bi lahko plačali tudi 1.625 malic za osnovnošolce – 80 osnovnošolcev bi lahko ves mesec imelo plačano malico, ki je država od lani ne sofinancira več za vse otroke, zaradi česar si je mnogi ne morejo privoščiti. Če bi ta znesek donirali Zvezi prijateljev mladine v okviru akcije Pomežik soncu, bi se na brezplačne enotedenske počitnice lahko odpravilo šest otrok, pojasnjuje Karin Elena Sanchez. Na ljubljanskem dnevnem centru za brezdomce pa pravijo, da bi s tem zneskom lahko nahranili okoli 350 brezdomcev.

Alternativni izlet: avstrijska Koroška

Če želi študentska organizacija spodbujati razširjanje obzorij študentov ter okrepiti njihovo znanje zgodovine in kulture, ima tudi za tovrstne izlete več možnosti.

Branko Farič iz turistične agencije Kompas Pomurje na primer priporoča poučen izlet na avstrijsko Koroško.

Do Celovca in okolice je približno toliko vožnje in s tem stroškov kot do Kumrovca, predlaga pa ogled knežjega kamna in vojvodskega prestola.