EOL 166

Page 19

EOL 166 / februar 2022 / OKOLJE

POROČILO O OKOLJU 2021

Poročila o okolju v R Sloveniji 2021 vlada še ni obravnavala, saj bo po javni razpravi dopolnjen še z uvodom, povzetkom in zaključkom. Gradivo zdaj obsega 418 strani in zajema 27 problemskih področij. Pristop k predstavitvi vseh tem, ki so jih sestavljavci Poročila izbrali za okoljski posnetek države, je enak: v uvodu je pojasnjen širši pogled na tematiko, ponekod s primerjavami v EU, a ne povsod, nato je pregled stanja in trendov, na koncu poglavja so priporočila z napovedanimi spremembami posameznih operativnih dokumentov ali s splošnimi usmeritvami. Pri nekaterih okoljskih temah je kot izhodiščni dokument za analizo stanja izpostavljen Evropski zeleni dogovor. J. V.

V kazalu bi bilo dobrodošlo tudi poglavje o organiziranosti države za uresničevanje okoljskih ciljev, saj bo brez medsektorskega usklajevanja, upravljanja in izvajanja težko doseči cilje NEPN, razogljičenost družbe in učinkovitejše ravnanje z viri in odpadki. Če se v sečišče vseh usmeritev trajnostnega razvoja do leta 2030 postavi le to troje. Poročilo o okolju je seveda nabor bolj ko ne že znanih ugotovitev, ocen in podatkov o tem, kako so in niso čiste vode, kaj je z zrakom, kako z izpusti itd. Vendar je vrednost poročila predvsem v tem, da na enem mestu identificira, koliko in kako, ali pa ne, Slovenija ostaja zelena država. Kazalci okolja se lahko različno interpretirajo in nekatere naravne danosti Slovenijo še vedno

foto: Andrej Tarfila

Zajeten nabor podatkov in usmeritev, skrbi ekološki odtis

Velenje / vir: www.slovenia.info

uvrščajo med države, ki slovijo kot zelena globalna destinacija. Vendar je nekaj ocen ali ugotovitev v poročilu zelo sporočilnih, morajo skrbeti vse odločevalce in vsakega državljana. Ena med njimi je naslednja (iz poglavja o ekološkem odtisu): »Vrednost indeksa človekovega razvoja, HDI, je leta 2019 znašala 0,917, kar Slovenijo uvršča na 22. mesto med 189 državami. Višji je HDI v neki državi, več biokapacitete bo ta država trošila in večji bo njen ekološki odtis. Primerjava HDI in ekološkega odtisa kaže, da Slovenija ni na poti uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja, saj so pritiski na okolje zaradi prekomerne potrošnje višji od obnovitvene sposobnosti narave oziroma biokapacitete, ki jo imamo na voljo.« Podatki za ekološki odtis Slovenije so znani in vznemirljivi. Vsako leto je slabše. Za naš slog življenja bi potrebovali tri Slovenije. Kako torej doseči tisto, kar je zapisano v

Strategiji razvoja Slovenije in Nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030, in sicer da bi zmanjšali ekološki odtis na prebivalca za najmanj 20 %. Ve se, da so glavni izzivi v prometu (osebni prevoz) in pri porabi energentov v bivališčih, pomemben delež predstavlja ogljični odtis storitev. Napisanih scenarijev, kakšna naj bo ogljična prihodnost Slovenije, življenje ne posluša. Operativni pristop in večje medsektorsko sodelovanje na poti do ciljev 2030 sta temelj za zajezitev rasti ekološkega odtisa. Med drugim pa tudi vključevanja ekološkega odtisa v finančne izračune planiranih velikih infrastrukturnih objektov. En podatek še posebej naslavlja vsakega državljana Slovenije. To, da se 86 % prevozov opravi z osebnimi avtomobili, 12 % z avtobusi in le 2 % z vlaki. Smo med tistimi v EU, ki najmanj uporabljajo potniški promet. Ekološki odtis je eden izmed kazalcev za spremljanje stanja, kolikšna je raba naravnih

19


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook

Articles inside

Goodyear razvil pnevmatiko iz 70 odstotkov trajnostnih materialov

2min
pages 59-60

Pri prodaji električnih vozil Slovenija zaostaja za EU

6min
pages 57-58

Kako se lotiti izziva na izobraževalnih ustanovah?

5min
pages 54-55

Pri prijavi na evropske razpise ne gre brez zelene komponente

3min
page 53

Urbani modeli sodelovanja za krepitev krožne uporabe vode

2min
page 52

Trajnostni prehodi zahtevajo tehnološke in socialne inovacije

10min
pages 47-49

Javni naročnik lahko odslej kupi živilo neposredno pri kmetu

5min
pages 50-51

Podnebni dosje

4min
page 44

Razogličenje Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo

4min
pages 45-46

Težnja k nizkoogljični občini in k najboljšemu doma

7min
pages 42-43

S strateškimi partnerji do lesno predelovalnih centrov

7min
pages 40-41

Težava je pridobivanje soglasij za umestitev v prostor

2min
page 29

Covid-19 vplival tudi na nastale količine odpadkov

10min
pages 34-36

Objavljena razpisa za sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost

3min
page 33

Prihodnost je gradnja za razgradnjo ali stavba brez odpadkov

8min
pages 30-32

Vse več dobrih praks, a za OVE še precej ovir

16min
pages 24-27

Energetsko dovoljenje za JEK2 je prvi korak razprava se je začela

11min
pages 21-23

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

3min
page 28

Zajeten nabor podatkov in usmeritev skrbi ekološki odtis

6min
pages 19-20

Novice članov Zelenega omrežja

30min
pages 10-18

Novosti

8min
pages 5-6

Bokashi Organko del trajnostne skupnosti v Dubaju

2min
page 7

Sprememba politike EU ugodno vpliva na rabo reciklatov

5min
pages 8-9
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.