OKOLJE / EOL 166 / februar 2022
ODPADKI V ČASU COVIDA
Covid-19 vplival tudi na nastale količine odpadkov
foto: www.shutterstock.com
34
Leto 2020 je bilo zaznamovano s pandemijo Covid19. Posledice so se odražale tako na ekonomskem, socialnem kot tudi okoljskem področju. Pandemija je ustavila družabno življenje. Več časa smo preživeli doma, kjer smo delali in se učili. Manj smo potovali, zahajali v restavracije in tudi manj nakupovali (razen hrane), saj so bili gostinski obrati, hoteli in trgovine večji del leta zaprti. Del leta je bila zaprta tudi industrija ali pa je delala v manjšem obsegu. Ali se je vpliv pandemije odrazil tudi pri nastajanju in ravnanju z odpadki? MAG. MOJCA ŽITNIK IN KATJA KALIN, STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE
Zmanjšanje količin nastalih odpadkov V Sloveniji je v letu 2020 nastalo 7,7 milijona ton odpadkov ali za 8,9 % manj kot v letu 2019. Zmanjšala se ni le količina komunalnih odpadkov (za 3,6 %), ampak tudi količina odpadkov iz dejavnosti (za 9,6 %). Posledično se je zmanjšala tudi količina nevarnih odpadkov (za 5,1 %). V 2020 je zaradi pandemije Covida-19 in spremembe načina življenja ter dela prišlo, poleg zmanjšanja količin nastalih odpadkov, tudi do prerazporeditve izvora kovinski odpadki; 35,7 %
le-teh. Za 1,2 % se je zvišal delež nastalih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih, medtem ko se je delež nastalih komunalnih odpadkov iz dejavnosti zmanjšal.
Spremembe v posameznih dejavnostih Največ (nekaj manj kot tretjina) odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih je v 2020 nastalo v dejavnosti javne uprave in obrambe (dejavnost O po SKD 2008), in sicer 2,1 milijona ton, kar je 16 % manj kot
kemijski odpadki; 17,1 %
nekovinski odpadki; 12,9 %
ostali odpadki; 12,3 %
mulji; 15,2 % živalski in rastlinski odpadki; 6,8 %
Nastale količine odpadkov (brez mineralnih), Slovenija, 2020, vir: SURS
v letu 2019. Tem so z 1,2 milijona ton sledili odpadki, nastali v predelovalnih dejavnostih (dejavnost C po SKD 2008), ki pa so v 2020 zaradi razmer (zaprtja za določen čas in obratovanja z zmanjšano močjo), doživele udarec. Le-ta se je odrazil tudi na količini nastalih odpadkov, ki so se v tem letu zmanjšale za skoraj 8 %. Najbolj so upadle količine odpadkov pri: • predelavi lesa ter proizvodnji plošč in pohištva, vlaknin, papirja ter kartona in lepenke (za 9,5 %), • anorganskih kemijskih procesih (za 5,4 %), • termičnih procesih (za 19,7 %) in • oblikovanju ter fizikalni in mehanski površinski obdelavi kovin in plastike (za 12,2 %). Nekaj manj kot milijon ton odpadkov, kar je 3,9 % več kot v letu 2019, je nastalo v oskrbi z električno energijo in plinom (dejavnost D po SKD 2008).
