40
OKOLJE / EOL 166 / februar 2022
MAG. MATJAŽ JUVANČIČ / NALOŽBE V LESNO PANOGO
S strateškimi partnerji do lesno predelovalnih centrov Prve lesnopredelovalne centre bo družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) s partnerji postavila najpozneje do konca leta 2024, napoveduje mag. Matjaž Juvančič, poslovni direktor SiDG. S strateškim načrtom so izbrane regije Koroška, Štajerska, Notranjska in Dolenjska. S centri bo lesno-predelovalna panoga dobila obdelan les za proizvodnjo. Doslej je takšen, sicer slovenski les morala uvažati iz Avstrije. Tudi Uredba o zelenem javnem naročanju nalaga večjo uporabo lesa, a ni sankcij, če investitorji tega ne upoštevajo. Družba SiDG se je prvič odločila, po zgledu Korošcev, za dražbo hlodovine in dosegla rekordne cene, zato, pravi sogovornik, bodo z dražbami nadaljevali tudi na spletu. JOŽE VOLFAND
•
Pri vzpostavljanju lesno-predelovalnih centrov v Sloveniji naj bi se začel letos premik. Kakšni so konkretno načrti in kdaj se lahko pričakuje začetek obratovanja centrov, ki jih napovedujete? SiDG mora skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, Izhodišči Vlade RS za pripravo strateškega načrta in Strategijo poslovanja 2020–2029 pristopiti k postavitvi vsaj štirih centrov za zbiranje in predelavo lesa. Po novi strategiji poslovanja mora po vsaj en lesni center vzpostaviti na Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in Notranjskem. Zato je novembra SiDG objavil javni poziv potencialnim strateškim investitorjem v lesnopredelovalni industriji, da podajo prijavo za sklenitev strateškega partnerstva pri vzpostavitvi lesno predelovalnega centra. Razpis zato, da pride do gradnje obratov za predelavo žaganega lesa ali druge oblike lesa v polizdelek oziroma končni izdelek. Rok za oddajo nezavezujočih prijav je bil 31. januar 2022.
•
Lesna panoga torej dobiva pospešek. Znane so vrzeli v gozdno lesni verigi. MGRT je leta 2020 prepoznal nujnost pomembnih investicij v slovensko gospodarstvo, konkretno v lesno proizvodnjo. Zato javni poziv, da družba Slovenski državni gozdovi pristopi k vzpostavitvi lesno predelovalnih centrov/ obratov. Tako bo zagotovljena čim daljša
veriga predelave lesa s čim višjo dodano vrednostjo. Ključni namen lesno predelovalnih centrov je vzpostaviti centre predelave in oplemenitenja lesenih polizdelkov ali končnih izdelkov v Sloveniji. Primarno v štirih regijah, ki sem jih navedel.
•
Kdaj bi lahko centri začeli delati? Vplačilo lastniških deležev in vpis projektnega podjetja v poslovni register pričakujemo konec marca 2022. Če upoštevam rok izgradnje obrata predelave in dobavo tehnologije, bi posamezen center pričel s predelavo lesa najkasneje v 18ih mesecih od ustanovitve, torej najkasneje konec leta 2024.
kapital za manjšinski lastniški delež novega projektnega podjetja. Minimalni vložek SiDG za manjšinski lastniški delež je 0,5 mio EUR, maksimalni vložek je 7,376 mio EUR. Nadalje bo SiDG za namene vzpostavitve centrov za predelavo lesa zagotovil do 20.000 m3 sušenega žaganega lesa iz svojega hčerinskega podjetja Snežnik d.o.o. po vsakokratni tržni ceni. V primeru, da bo center predeloval večje količine vhodne surovine, to je žaganega lesa, bo te količine kupoval na trgu.
•
Omenili ste lokacije za izgradnjo. Kako regije, kjer je predvidena postavitev centrov, sodelujejo pri projektu? V Zgornji Savinjski dolini niso vsi navdušeni, češ da imajo pri njih že dovolj obratov, ki izdelujejo že končne izdelke in bi bilo smotrno vlagati v obstoječe objekte. Ste interese uskladili? Kako boste sodelovali s podjetji v lesno-predelovalni industriji? S strateškim načrtom, ki ga je aprila 2021 potrdila vlada kot skupščina SiDG, so, kot sem omenil, opredeljene štiri regije, v katerih bi se centri lahko vzpostavili. Mikrolokacije do zaključka javnega poziva in naknadnega usklajevanja s potencialnimi strateškimi partnerji, ki bodo oddali prijavo, ni mogoče napovedati. Vsekakor bomo stremeli k tistim lokacijam, ki bodo v bližini najbolj strnjenih kompleksov državnih gozdov ob dostopu do cestne in železniške infrastrukture.
Z vzpostavitvijo centrov ne posegamo v dobavne verige surovine lokalnim žagarjem. Še več, lokalne žagarje vidimo kot poslovne partnerje v dobavi surovine za potrebe lesnega centra.
•
Lesno-predelovalna panoga, pa tudi Direktorat za lesarstvo in Strategija industrijske politike opozarjajo na nujnost predelave lesa doma, ne pa, da slovenski obdelan les pohištvena industrija uvaža iz Avstrije. Kaj lahko k revitalizaciji panoge prispevajo lesni centri? Kako bo financirana gradnja? Kakšna bo vloga SIDG? Vsebina lesnih centrov ni določena vnaprej, sledi pa Seznamu pomembnih investicij vlade RS, za katere bodo na razpolago tudi nepovratna sredstva. Možne so izjeme, kot je npr. proizvodnja biokompozitov. Ali kaj drugega. Želimo daljše verige predelave lesa in čim višjo ustvarjeno dodano vrednost na m3 lesa. SiDG bo v centre prispeval osnovni
•
S sodelovanjem lokalnih podjetij? Z vzpostavitvijo centrov ne posegamo v dobavne verige surovine lokalnim žagarjem. Še več, lokalne žagarje vidimo kot poslovne partnerje v dobavi surovine za potrebe lesnega centra. Samo na takšen način lahko zagotovimo čim daljšo verigo predelave lesa, kakor je zahtevano v izhodiščih vlade RS za
